Il rokodelnih narodskih reci JU. <í r ..i i Odgovorni vrednik Ur. Janez Jíte ite eis Tečaj sredo 10. maliga serpana (j ulij a) 1850 List tredni obcni zbor krajnske kmetijske in obertnijske družbe v je odgovoril g grof Rih ard Blagaj 'Vi1/a nndrnvniPA ^ } predsednik Lju Ljubljani. (Dalje.) bljansko-Verhniske podružnice, de ta namén je hvale vreden, vunder je treba nar nar popřej tisto orodj znati, ktero se misli napraviti, de bomo vedili, ali po-bomo Po tem je za to tudi dovelj denarja imeli. Govorilo se je potem gosp Dr. Strupi, odbornik kmetijske od nekterih drevés (plugov) in druziga orodja Gosp družbe, besedo povzei in v iménu družbiniga odbora nadvojvoda so povzeli besedo in nasvetovali, de naj 4 vošiia zboru v posvetovanje předložil, namreč 1) de bi se pod ? m ruznicam imenik hvale vredniga orodja predloži in de naj te po tem sodijo: ktero orodje naj bi se kmetijska družba dobriga bika za plême kupila ga v povzdigo goveje réje na družbinim dvoru na po različnosti sveta po Krajnskim v orodno nabéro vzélo Poljanah za Ljubljana iméla; 2) de bi si kmetijska druž- I ba napravila nar bolj poterjeno kmetijsko orodje za Enoglasno je poterdil zbor g. nadvojvodov nasvčt oranje setev in druge kmetijske opravila, ktero se za ski more sploh kmetovavcam na Krajnskim priporočiti; 3) (Rebschulen) Zastran nasvéta , de bi se po vinskih krajih Krajn- tertne sadisa s a tí- ná Dol en ski m in v Vip napravile, v kterih bi se, kakor v de naj bi se v nekterih podružnicah vinskih krajev na Krajnskim ter tne sadíša (Rebschulen), po izgle h sadiših (Obstbaumschulen) mlade žlahne drevésa žlahnejsi tertne pleména presajale, de 3na množile in iz teh sadíš v bi sčasama v nogradih le bolji du sadn ih sadíš, napravile; in 4) kakó naj bi se za no^rade boljši obdelovanje senožet in povzdigo živin- in ravnočasne, to je, v enakim času dozoreče ple- ske klaje skerbelo. ména rastle in takó po ti pervi poti naša vinoréja po- Dobroto, če bi si kmetijska družba posebno do- žlahnila, cesar nam je zdej ker je med Horvaško in briga bika za pleme na Poljanah omislila, je raz- Ogersko deželo colništvo vzdignj zlo potreba jasnil gosp. Dr. Strupi po mislih družbiniga odbora od sta posebno gosp. tehant Vovk, predsednik Metl dvéh straní, enkrat zató, ker Ljubljana in njena bližnja k podružnice, in gosp. fajmošter Vert okolica silno pomanjkanje nad biki za plême terpí, in sednik Vipavske podružnice pred lepo govorila, koristnost y se ker bi se s žlahnim bikam , ceravno on sam brez do- tacih tertnih sadis spoznala, pa iz svoje skušnje brih krav goveje reje požlahtniti ne more, vunder k mnogo druzih svetov dala. Gosp. tehant Vovk je pri njeni povzdigi veliko pripomôglo , — in potem bi bik na družbinim dvoru na Poljanah tudi za poduk učencam v ti bih tah Do • r zivinozdravniski soli zastran praviga oskerbovanja i.t. d. dobro služil. — Tega nasvéta so se berž poprijeli ne kteri g. udje, nik Ter pine. Tega kakor g. príliki tudi zaderzkov, ki so v s 1 a lenskim, omenil, ki kmetijstvu in kupčíi nasproti stojé Kakor v vsih rečéh so dali tudi tukaj gosp. nadvojvoda svèt. de naj bi se napravile take tertne sadíša. v svoj > ? o* Bis of, g. Malic, g. predsed- kterih naj bi se redile in množile le boljši tertne pie bi se po ti poti sčasa grof R. Blagaj g- Ambrož i.t.d. ména; vse kar je slabejiga, naj ki poznajo to potrebo, in ko so gosp. nadvojvoda vidili 9 de nihce iz zbora zoper ta nasvet ni 9 de je tedaj vse enih misel, so povzeli oni besedo in so nar v « ZI vinogradih vidili, in de bi tudi pri nas nar bolj poprej vprašali, kteri namén ima posebno govéja vína v Ljubljani: ali za mléko, ali mesó, vprégo ako bi se le malo, pa dobrih in i. t. ma iz nogradov spravilo in z dobro robo namestilo. Gosp. nadvojvoda so omenili imenitne vinoreje na Rajnu, in so rêkli, de so večidel po 3 tertne pleména v 3 bilo ih tert 9 ker po rabi se ima plême izvoliti. Na od- redilo Dr. Strupi vošiia živina posebno zavolj mléka redi, so razložili iz svoje za pomnože nje živinske klaje in boljši obde- govor, de v Ljubljani in okoli Ljubljane se goveja V 4. predlogu je razodel 9 slednje rodoljubno podučenje zamemo. Takole se glasi: 9 iz kteriga veći del pov Vsaki Slovenec je dolžen in zavezan se omikovati fabrike potrebujejo, na senožeti napeljevati. Skle izobraževati in v vsih znanostih napredovati za to kér njeno je bilo potem v zboru, de naj se poprej te po- je kristj 9 stave pocakajo, ki so bile zboru na Dunaji posvetovane, V ze kér je deržavlj kér je Slavj v lanskim kmetijskim 1 Dolzen in zavezan je vsaki S se iz in ce bo S ta jar ska obrazevati zató, ker je kristj kmetijska družba kakšne umetne moćnike iz ptujiga vdinjala, naj potem zadevi oberne. naša družba se na Štajarsko v ti ril Bog je člověka stvaril, po svojej podobi ga je stva- postavil za ga obdařil s raznimi mocnostmi in ga gospodarja in kralja celega stvarstva. Milj milj (Konec sledí.) stvari vidimo in poznamo, in vse te stvari dosežejo svoj pokl polnujejo svojo nalog Tam gorej na vi Na znanje kmeloraream zavolj zi vins he in gnojne solí. Na prošnjo, ki jo je kmetijska družba na spomén sokem nebu se neznani svéti sučejo, zvezde prijazno po noči miglajo, ustanovij pote 9 in hodijo zvesto svoje od stvarnika bleda luna ob stalnih časih milo iz- za gor priplava. temno noč razsvetljuje in žalostno ser podružnice Planinske zavolj ponižanja solnece-ne ministerstvu kmetijstva predložila, je dalo minister- Ministerstvo pripravlja s 9 stvo te dni naslednji odgovor: 99 z nar veči pridnostjo ravno zdej živinsko in gnojno sol po niski ceni, in že se je poskerbélo ce čudno potolazi; rumeno sonce vsako jutro ustane, svojimi žarki gore in planine posrebri, doline in loge vesi in mesta oživi, in po dokončanem teku vsak večer k božjej gnadi gre. — Koliko milijonov stvari je tukaj de se bo mec* nami na zemlji! Veselo ptice prepevajo, da se vse po tr © ojzdih in logih razlega ; teh soli kmalo povsod po znizani ceni toliko dobilo, kolikor bo kdo holel. Kar pa kuhinsko sol zadene, je ministerstvo kmetijstva prošnjo kmetijske družbe ministerstvu denarstva izročilo, zató ker ta reč v opra- stvari na zemli od orjaške v morju, rekah in potokih ribe plavajo in na suhem se vsih sort živalt ro in zeliša rastejo, rože cvetijo, drevesa zorijo sra slona noter do dij 9 9 U Vošiti je, de vilstvo denarniga ministerstva spada, bi tudi od tod kmalo kaj taciga veseliga zvedili zastran kuhinske soli. Pri ti priliki moramo zastran živinske in gnojne soli nektere besedice omeniti. Kakó dobro de sol živini tekne, kakó de rejo go v ej e živine, pa tudi ovac in prešičev povzdigne, je živinorednikam takó znano ziniti. Sol redi vega cervicka, kteremu je kapli vode od tanke jele, ki na visokej gon stoj žita vse idlji-veliko morje, noter do male travice i svojo nalogo , vse stvari dosežejo svoj poklic, spolnujejo in nam oznanujejo, da je vesvolen svet poln božje česti. Clovek pa k stvarjen po božjej podobi 9 Č 1 0 krona vsih stvari on 9 Ï? podar in kralj celega 9 de nam ni treba besedice stvarstva bi pa ne spolnoval svoje naloge on bi ne živino in jo varje marsikterih bolezin. Kakor iz 8. lista Koroške kmetijske družbe zvémo bo živinska sol obstala iz soli dosegel svojega pokliča r Sedaj pa vpraša, kteri po 9 klic je človck od svojega stvarnika prejel? zakaj je Bo in encjana, tište grenj člověka stvaril? „Bodite popolni , kakor je vaš Oče ne ke korenine, ktera želodcu silno dobro tekne. Sol za réjo živine je vsim umnim kmetovavcam beski popoln , to je po besedah Jezusa Kristusa naš nasa naloga. Se kakega koristriega delà učiti 9 dobro znana menj znana pa je našim kmetam sol svoj um in svojo pamet brusiti in razjasniti, svoje serce za polje in senožeti gnojiti to je 9 gnojn a sol. pozlahtniti in oplemeniti, svojo prosto k dobrému Kmetje, ki so v Ve rt o veo vi „kemíi" o. zlasti brali od rej en ja rastljín in od gnoja razdelk pažljivo nagibati, in v dobrem uterditi. in se tako Bo 9 Í? Vse mogoenemu , Vsevedejočemu , Najmodrejš in Naj > že vedó 9 mnogoverstne kakšno neizrečeno rodovitno moč imajo soli v sebi, ako ž njimi gnojimo. Přišel svetejsemu priblizevati, z eno besedo: se omikovati in izobraževati. bo pa kmlo čas, ko bojo to resnico sploh vsi kmetje spoznali, ki hočejo svoje pridelke na višji stopnjo pov- je pokl tudi vsaceg to je cilj in konec vsaciga člověka, to i Slavenca. Vsako drevo pa, ki do- reč zdigniti. Ceravno jim je gnojna sol se zdej neznana , jo bojo kmalo spoznali če bo le po nizki ceni. Gnojna sol po poterjenih skušnjah posebno se nožetim in deteljšem dobro tekne tih ne pomnoži le rasti trave , brega vsaki clovek sada ne obrodi. bo izsekano in v o ire nj ki oje talente zakople ts verzeno 9 ? V z njimi ne ba ranta, in dobička ne stori, bo kakor nezvest hlapec verzen v vunajno temo 9 vsaki bo od da ker na genože- °d svojega hišovanja. Kako pa hočemo enkrat ob temuč tudi mah umori, stati pred božjim sodnikom, ako smo zlati čas potratili 9 Tudi sadnim drevesam dobro pomaga ; sadje tacih svete dari in mocnosti 9 s kteri drevés, okoli kterih se je spomlad soli postupalo, je veliko veči, slajši in boljši dišeče. Od gnojne soli je obdařil, zanemarali in zakopali 9 ako nas usmilj znanostih Bog ved- moč sploh tole treba vediti scer pride ob svojo enakomerno po njivi ali senožeti postupa; 3) de se to z god ej na spomlad, od mesca svečana noter de se shrani na suhim kraji, 2) de se, kolikor je moč, nostih nismo napredovali ? Vsaeega kristj in naj veča dolžnost je dalej: in bližnjega, kakor sam sebe 55 Ljub Boga naj per v črez vse 9 čim Kdor pa Bpga ljubiti hoče, mora nja prav poznati do maliga t r a v n a 9 zgodi, ■ ■ v bolj ko svet 9 božj stvari, njih lastnosti in moci dokler je vreme v se bolj poznamo čim bolj ko se omikamo in brazimo vlažno ( mokrotno) ; o susi se ne sme gnojna sol štu bolj bomo obstati morali 5 da je Bog naj popolni V • tim vse pati ker scer sol zemljo prevcc izsuši. Moc gnojne ljubezni vredno bitje, katero smo mi črez soli je silno velika, in ker zdej bo ta sol po ceni bo dobro splačala 9 V Z 9 se vse ljubiti dolžni. Čim bolj mi človeško natoro, človeške lastnosti njo o* noj i ti. m sposobnosti poznamo , tim bolj bodemo tudi cloveka štimali in častili; čim več ko smo se naučili in znamo 117 tim več bomo tudi v stanu, nevedne podučevati y V za j lostne potolažiti, dvomecim dobro svetovati, bornim po , grešnike svariti, s kratkim: z besedo in v dja opis iz vira JLjubljanice. magati nju svojiga bliznjiga ljubiti. Strašna in žalostna tema nevednosti, nevere in pre rehe je pokrivala vesvolen svet, ves cloveski rod; Bodi svitloba ! Ino svitloba je cr to yy pride Jezus in rece: bila." Po čelem svetu se je razlila prava luč keršanske vere, in s keršansko vero vred vse znanosti in vedno-sti: „svitoba je 2. dan t. m. je bil slovesno stalni ali gruntnl kamen nove cerkve na Verhniki posvećen in vložen. Več lét sèm se je že od zidanja nove cerkve govorilo, pa k početku se ni prislo, desiravno se je to delo vsim silno potrebno kazalo, ker dozdanja bila I" Slovenci! Verzimo od sebe delà teme. in oblecimo orožje svitlobe! napredujmo v zna-nostih, razvijajmo svoje moči, omikajmo se, izobra- cerkev je za veliko mnozico farmanov premajhina, in zraven celo niska. Ko so pa sedanji častiti tehant g. Andrej Pecar prišli, ni bilo dolziga oprezovanja Na njih prijazno besedo do nekaj boljših mož se je pre žujmo se! Slovenci! mi smo učenci tistega, ki je prava luč sveta, ki razsveti vsacega člověka, kteri pride na ta svet: sramota bi bila in greh, ko bi mi tavali po temi. cej pokazalo, de je soseska pripravljena iz svoje mocí novo cerkev delati, desiravno ji od drugod ne pride (Konec sledi.) Máamnika. Pervi dan t. m. je v Kamniku vse na ah bilo y Naš novi je po sveti titljii maši pomoc, kakorsno je poprejsnja deržavna postava za cerkve pisala; doneski po sto, dve sto, celo tri sto od eniga so bili precej obljubljeni, in do zdaj 7400 goldi-narjev vsiga vkupej zapisaniga. Lepo znamnje, kaj je ena soseska v stanu storiti, ako je za kako delo vneta! Nova cerkev bo 22 sežnjev in 1 čevelj dolga in 10 sežnjev in 4 čevlje široka, s primerno visokostjo; y rr to v Avu m n irv u » Ovž II«. uujjMH W1»v. JU XV BCi&llJCV ill ** UCVIJC »II UlVrt , » JJIÎIHCIIIU VIBUKUBIJU spod kantonski sodnik Konšek od stare cerkve le zvonik ostane. Stalni kamen so po y noviga vstavni peli, odperl, in v pričo tukajšnih častnikov kantonskiga sodnjištva urata y ko ktero so gospod tehant z leviti svetili in vložili visokovr. gospod Janez Novak rar in vodja Ljubljanske duhovšniee , za to opravilo od in veliko drugih ljudi v kim jeziku imenitno napravo ložil , svoj govor pa s yy Živio našimu milostljiviga skofa pooblasteni. Več duhovšine in lepa množica vérnikov je bila zbrana ; in tudi kantonski milimu cesarju okrajni poglavar gosp Glancnigg in sodnik gosp Francetu Jožefu sklenil Hvala verlimu domorodcu, ki nas je pri ti lepi priliki očitno z domaćim jezikam razveselil. Strohmajer so sveto opravilo s svojo pričejočnostjo Zadnje besede gospoda posvečevavca so L. R—r. povzdignili. vsih serca ginile. Oni so namreč nar pred farno sose Kakor v Kamniku, se je tudi po vsih drugih gko pohvalili, de je v takim času, v kterim sploh véra 1 I • J __•»! . • Ï _ i _ _ __1*1____* ■ f à m v.. • V • 9 • 1 , « m krajih, kjer so nove sodnjistva, njih pricetek z veliko slabí y tako očitno znamnje žive vére pokazala, ko tako slovesnostjo prazno val, ker je ta naprava zares imeni- veliko in pobožno delo veselo in iz svoje moči tna y kakor smo v 22. in 23. listu dokazali. Od vec kra potem so ji se krepko začne; v prigovorili, poceto delo sercnoin Podlipski» jev, kakor iz Noviga mesta, iz Smartna pri Litíi stanovitno izpeljati. i. t. d. smo brali in slišali, de so novi g. sodniki in deržavni pravdniki po deželi svoje nastopne govore v Franc JŘUt. ztuhlui Steinberff. doma čim slovenskim jeziku imeli in se lepo obnêsli; \V nadjamo se y de je y razun nemškiga Kočevja y po vsod Ko na verh Križne Gore prides, se ti nov svet tako bilo, zakaj to terja v sta v a, kteri se bo móglo v prihodnjim ustnimin očitnim ravnanju popolnama za- Vidis tii bližnji in daljni kraje različniga po dostiti. Vred. Tudi v Wipavski dolini imamo ze novo srenjo. Včeraj je bila volitev v tergu Vipavskim. Soseskini-ga predstojnika ali župana in njegove svetovavce za sosesko Vipavkso, ktera iz treh katastralnih sosesk, nam- , iz Vipave, Verh polj a in Sanobora obstojí odprč. ména proti Terstu, Ljubljani, Reki in med dru-zimi bližnjimi tudi globoko pod nogami v lepim kraju in na prijetnim homcu stoječe razvaline létja; gradu 12. sto v podgorji pa drug, akoravno zapuscen vender le še pokrit gradeč „Šteberk" imenovan, na kterim je njega dni dostikrat, narveč pa takrat, kader je bil véliki ribji lov Bistriških menihov v Cerkniškim rec ? so volili. Volitev se je očitno godila; vsi izvoljeni vo livci so bili pričijoči, in ni bilo potreba njih namestni-kov k volitvi vabiti. Gospod Janez Dolenc, kupee in posestnik v y y tergu, je bil za predstojnika izvoljen. Ako ravno ga postava od te njemu namenjene službe odveže, ker je do- želne vstave zvesto in nepremakljivo se deržati. Perséžem službo predstojnika naše srenje, za ktero sim bil zvoljen zvesto in pravično po svoji nar boljši vednosti in vesti opravljati, in dolžnosti, ki so mi po začasni srenjski postavi 17» sušca 1849, in pa po poznejših postavah naložene, naj si že službine lastne ali izročene opravila zadevajo, tanjko in vestno'po vsi njih močrni si prizadevati, de se blagor srenje zvišuje, in de se na obsegi spolnovati, in z vsimi iskreniga on že čez 60 lét star, se je vender morodca skazal, in je radovoljno to opravilo prevzel. Danes je bila v ta narnén slovesná maša, pri kteri so bili izvoljeni srenjski možje , veliko ljudstva in vsi tu-kajšni c. k. vradniki pričijoči. Visokočastni tehant so pri tej priložnosti lepo govorili. Po dokončani službi božji so izvoljeni očitno in slovesno pred oltarjem po-samesno prisego storili, ktera jim je bila od tehanta predbrana; postavi spoštovanje in pokoršina skazuje. — »Kakor resnično mi Bog pomagaj, in ta sv, evangeli.« Prisega za srcnjskiga svetovavca pa se glasi takó Ie: »Jez slovesno prisežem pri Bogu Vsigavednimu, in obljubim per svoji poštenosti in zvestobi Njih Veličanstvu našimu nar mi-lostljivšimu Vladarju Franců Jožefu Pervimu, po milosti božji Cesarju Avstrije, in za Njimi iz Njih previsociga rodu in kervi ízhajnim naslednikam vselej zvěst in pokoren •»r» potem je bila zahvaía. sežem Pri imenovanim slovesnim opravilu se je tudi tu kajšna narodska straža vdeležila, ktera je zavoljo svo jiga verliga obnašanja ocitne pohvale vredna. * Prisega za srenjskiga predstojnika se takole glasi: »Jez slovesno persežem per B Vsigavednim, in obljubim per lostlj bv •• ozu postenosti in zvestobi, Njih Veličanstvu biti, od Njih Veličanstva premilostljivo podeljene deržavne in deželne vstave zvesto in nepremakljivo se deržati. Per- , službo srenjskiga svetovavca naše srenje, za ktero sim bil zvoljen, zvesto in pravično po svoji nar boljši vednosti in vesti opravljati, in dolžnosti, ki so mi po začasni srenjski postavi 17. sušca 1849? in po poznejših postavah na tanjko in vestno po vsi njih obsegi spolnovati, gospodu srenjskimu predstojniku dolžno spoštovanje skazovati, meni od njega naročene opravila pridno in zvesto oskerbljevati, njega v spolnovanji njegovih dolžnost podpirati, in z vsimi V • Vladarju Fr Jožefu Pervimu, po milosti )žji Cesarju Avstrije, in za Njimi iz Njih previsociga rodu in kerví izhajnim naslednikam vselej zvest in pokoren biti od Njih Veličanstva premilostljivo podeljene deržavne ili de y moemi si perzadevati, de se blagor srenje zvisuje, in de se postavi spoštovanje in pokoršina skazuje. — »Kakor resnično mi Bog pomagaj, in ta sveti evangeli.« Po vošilu 15. lista »Novic« podamo tù kratek življenjopis gosp. Steinberga. Pisatelj. 118 jezeru, ptujih gostov vse mergolelo bil Franc Ant. žlahtni Steinb Na tem gradu je vanje škofjiga zbora zavolj šol pričelo. Ojstra » 28. dan kozoper- postava zoper vohernike, ki ljudí o potrebi odérajo ska 1684 rojen, kar sam piše v bukvah, ki jih je v se od ministerstva kmalo pričakuje. y létih 1718 do 1724 od Cerkniškiga jezer Dunajska obert P le v létu 1758 pri L tisniti dal. Raj hart v Ljublj Bil je Steinberg v téh létih t na ko obernila m na Notranjskim, in ker si je ze v popřej- anglezko in francosko in se nijska družba se je vnovic s prošnjo na ministerstvo , de naj se ojstra postava da zoper tergovíno , ker škodo s zabranjenim blagam (zoper kontrabantiranje) šnih létih Cerkniško jezero natanjko poznati prizadeval domaćim fabrikam delà. blagó zmírej veci in tudi sedej večkrat priložnast imel Šteberk rojstni dom priti, je sklenil omenjeni popis Cerkniskig jezera na svitlo dati. In kér je pa ravno v tem času pri cestah , ki so se od Planine Na Dunaji je bila 5. dan svoj t. m. že perva očitna in ustna pravda zoper nekiga ? dovolilo, de se la ní ne v Terst, G in v Rek o delale, potem pri pregledovanji v< brodovinstvo od Ljublj do D na spodnjim Štajarskim, ki pri P tuji m v Dravo izteka, veliko cloveka, ki je bil tatvíne obdolžen. — Ministerstvo je smejo prihodnjič povsod, kjer so kantonske poglavarstva in sodnjištva 1. reda, bukvotiskar- Ban Jelačič bo obhodil imenitniši mesta Horvaškiga in Slavonskiga; 19. dan t. m. gré za malo časo na Dunaj in v Napajedl, od kodar bo da za nice napraviti. opraviti imel, mu ni bilo moc imenovanih bukev dokon- svojo mlado ženo domů peljal. čati, še manj pa zato, kér je v létu 1724 opravnik Idriškisra rudnika postal. V létu 1747, ko je bil Kakó potreba je y de gosposke v vsaki deželi srenjam v njih domaćim jeziku » dosluzeni svetov dvorné zbornice in že 63 lét star dopisujejo, se je Kl pokazalo unidan spet na gerskim v mož y je še le čas dobil pričeti popis napredovati y do y kjer je gospóska od župana 20 čók aii ko co v (Kotzen) tirjala; župan pa je Katzen namest Kotzen končati in na svitlo dati. Steinbergove bukve so pa, zastopil, in namest 30 kocov je30 mačk vloviti dal in kakor marsiktere druge domaće, takó redke, de se v jih v Kl poslal. Rimsko vladařstvo ne daje več malo kteri bukvarnici še dobé. J. Kosmač. Novic ar iz ffjubljane. Pri slovenski igri, ki je bila v Ljub. gledišu v pri- v jutrovi Indii v Azii 1. rožnika na morji poieg velici pomoč nekterim nesrečnikam 19. dan prêt. m. igrana, ga mesta Benares; smodník (pulfer) v 3000 sodih , in je po Rimcam potnih listov (pôsov) v vunanje dežele jih že preveč hoče Rimsko deželo zapustiti, nesreća, ktera se je še le zdej zvedila, y ker Strašna se je zgodila se je skupilo 176 gold. 30 krajc. Stroški za pripravo in s kterim so bile barke obložene, se je vnel rasvitljenje glediša, muziko i. t. d. so znesli 70 gold., tedaj končal čez 1200 ljudi, ki so bili na barkah ; bližno je ostalo 106 gold. 30 krajc. za razdelitev; 35 % gold, seje mesto Benares je tudi strašno poškodovano. — V Lon- g. fajmoštru Arko-tu poslalo za nektere nar ubožniši donu so se 35 V2 gold. gosp. fajm. S kubi pogorelce njegove fare, cu za enaki namen v Barovnici, 351/,2 gold, pa gosp. kantonskimu poglavarju v Brežcah na Štajarskim za prigodile přetečeni teden 3 posebne pri godbe. Nek člověk, doslužen voják, kterimiť gotovo pameti manjka, scer bi ne bil mogel kaj taciga storiti, je stopil h kočíi, v kteri se je visoko spoštovana kra nektere nar bolj uboge po silni povodnji in toči na bin ljica peljala, in kostno saboto. Darovi niso scer veliki — pa dajo se delea so berž zagrabili. jo je udaril s palico po obrazu! Hudo iz miliga no dobrih Robert Peel, nekdanji serca. igravcov za pla čilo pri stanovitnim slovenskim Ker se ni dovelj pa tudi ne dostoj- minister in še zmirej eden nar imenitniših in modrejših Tretja pri- in igravk dosihmal oglasilo, ki bi se gledisu vdinjali mož, je s konja padel in nanaglama umerl. y S je sklenil gledisni odbor v poslednji seji, de se bo sker- pri vladařstvu belo za izverstniši igre S po rodoljubih gospodicnah in stranka spodkopati. i • v • i • 1 • i 1 odba tudi velike imenitnosti je, de sedanji ministri še je hotla neka nasprotna ostanejo, ktere ospodih, ki so ze velikrat iz ciste Ijubezni do doma ciga jezika igrali, in kterih se bo gotovo gledišni zmiraj vec odbor že pridobil i 9ovabito. najdlo. V ta namen si je lepo poslovenjeno ljudsko igro „Mlinar in njegova prestavljavcu hči (Millier und sein Kind) in je S- Z veseljem oznanim, da gre nabira doneskov, ktero sim za spominik umerlega profesorja gosp. J. K. Kersnika osnoval, tukaj že dobro spod rok. Prosim tedaj domorodce v Ljubljani in po deželi, ki mi rt 30 gold, za-njo plaçai. Ravno zdej se prestavlja tudi slijo v ta blagi namen, če tudi le kaj malega pokloniti, denarje Debora". Nadjamo se pa, de bomo kmalo tudi več do mene pod zdoljnjem nad pišam odpravljati. Gospode učence, kteri se želé tega vdeležiti, prosim, da naj mi posamezne zneske pošiljajo, ali pa med saboj na- birajo, in mi nabirke izročé. « Doneske bodem v krátkém oznanil; tudi si prizadevam izvi rn ih i ger dobili. Pri začasni šolski vradnii krajnske kronovine je gosp. Dr. La dini g, gubernijalni svetovavec, za administrativniga referenta, lo m on pa y cr Sa bivši S ubernijalni tajnik, za koncipista ime- za to reč odbor sostaviti. y novane vradnije izvoljen. Kai bo g. Dr. Lad i nig v Ljubljani, bo bivši tajnik baron J. Grimšič v Celjov J. Kraus pa v Grad cu y gubernijalni evetovave rr V Ljubljani 2. julija 1850. Dr, Klun, pisarnici vredništva Ljubljanskih nemških novic.) CU. Našimu Krajnskimu regimentu gre v Jankinu (Ankona) takó dobro, de nek dopisnik od ondot v nemških Ljublj. novicah stariše in žlahto na Krajnskim opo-minja, de naj nikar vojakam v Jankin ne pošiljajo denarjev, ker jih ne potrebujejo. Pogovori vredništva. G. K. in Š. v. M.... pod nadpisam »Slaba hvala« smo přejeli Vaji pritožbo zoper nekiga prodajavca nemške detelje de bi jo v »Novicah« natisniti dali. Zlo smo se zavzeli, de bi IMovicar iz mnogih hrnfev Svitli nadvojvoda J v v de bi zamogel kdo tako nevedno ali nepošteno ravnati, namest nemške detelje kakšno drugo deteljo prodajal, kar bi bilo gotovo očitniga grajanja vredno; toraj smo razodeli popřej naznanjenimu prodajavcu to pritožbo. »Jez sim že več cen- obiskuje zdej kmetijske tov nemške detelje prodal, in nihče se še* ni pritožil, nam podružnice na Štajarskim. 30. junija je bil v Hart- je prodajavec rekel — »jez prodajam n. deteljo funt po 26krajc. bergu, kjer je nar pridnišim sadjorejcam dařila, ki jih je ne pa bokal po 24 krajc.; le dajte »pritožbo« v Novice, jez bom pa pod 1 vkup spravila cekinov), sam razdelil dan kimovca pričakujejo Duničanje, de bo Dunaj dolgo terpece vojaške obseje řešen; potem tudi P » i. t. d potem to žil, de se mi moje dobro imé očitno omadezuje.« Ker smo iz tega razvidili, de mora to kakšna zmota biti, de je bila morebiti kakšna druga detelja ali pa kje drugod kupljena, smo položili »slabo hvalo« na stran, de Vama pravde ne naklju- Govorí se, de se bo 15. dan t. m. posveto- čimo, če zaznamovani prodajavec ni kriv. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.