Ust Izhaja ođ oVtorrra 1947 kot tednik — Od 1. januar ja 1958 kot poltednik — Od !• januarja 1960 trikrat te densko - Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer °b sredah in sobotah — KRANJ — SREDA, DNE 27. JANUARJA 1965 LETO XVIII. — ŠT. 7 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko Iz dejavnosti službe inšpekcije dela Skrb za delavce sedmih komun Skoraj vsak nov stroj je treba dopolniti — Delitev dohodka med pogostimi vzroki delovnih sporov — Največ ponesrečencev pri delu zaradi nepravilnega ravnanja z napravami Lani se je sedem občinskih skupščin — Kranj, škofja Loka, Tržič, Radovljica, Jesenice, Kamnik ln Domžale — domenilo, da osnujejo skupno službo Inspekcije dela. Tako je prav ta upravni organ prvi pritegnil k »starim« gorenjskim občinam še kamniško in domžalsko. Izkušnje prve polovice leta skupnega dela so dobre. Služba ima sedež v Kranju ln zaposluje 4 inšpektorje. V njihovi pristojnosti pa so gospodarske organizacije (razen poŠte, železnice, železarne in rudnika) s skupno 65 tisoč zaposlenimi. Smrt velikega voditelja V nedeljo dopoldne okoli de-y**e ure je zelo žalostno odjeknila v svetu vest, da je u*nr'l bivša britanski premier ♦Vinston Churchill. Pred de-yhut dnevi ga je zadela mo-«*M»ska kap. Vseh deset dni Je ležal v globoki nezavesti. Churchill Je bil ena izmed Najbolj vidnih osebnosti prve Polovice 20 .stol. V sredo, Če-j^k m petek bo pokojnik logi na katafalku v VVestmins-*n,» v soboto pa ga bodo prepeljali v cerkev sv. Pavla. De-•eSen bo najvišjih časti, ki jih Jjj**&ujejo samo nojzaslužnej-■"n ljudem Britanije. Takoj po smrti so pričela prihajati sožalne brzojavke z v>*ga sveta. Med prvimi je iz-ru7'l sožalje tudi naš predsed-^ Tito. Prav tako so izrazili ^»Je sožalje tudi drugi naši Voditelji. Na pogreb pokojnega Chur-chilla bo odšel predsednik zve-skupščine Edvard Kardelj, bo zastopal našo državo. **oprebu bo prisostvovala tudi bleska kraljica Elizabeta II. Tiskovna konferenca o zimskem turizmu na Gorenjskem Prvi koraki in nove izkušnje Sekretariat za informacije pri Izvršnem svetu skupščine SRSje 25. januarja organiziral v hotelu Jelovica na Bledu tiskovno konferenco o zimskem turizmu na Gorenjskem. Morda bi tiskovna konferenca bila uspešnejša, če bi ji prisostvovali tudi predstavniki občinske skupščine Radovljica. Na nekatera vprašanja, ki so tesno povezana s turizmom, ni bilo zadovoljivih odgovorov. Razgovori pa so v glavnem potekali o zimskem turizmu v radovljiški občini. Zimski turizem se na Gorenjskem vse bolj uveljavlja' in privablja številne domače in tuje turiste. To je bila osnovna ugotovitev na tiskovni konferenci. Potrdila pa jo je tudi skupina holandskih turistov, ki 60 trenutno na Bledu in so prisostvovali tiskovni konferenci. Tuji turisti so izrazili navdušenje nad zmrznjenim blejskim jezerom ln zadovoljstvo s cenami v hotelu in v trgovinah. Izrekli so željo, da bi bilo več izletov in družabnih večerov. Vsekakor je res, da penzionske cene v Bohinju in na Bledu ndso pretirane in se gibljejo od 1600 do 3.300 dinarjev. Tudi to je razlog, da je bilo 25. januarja na Bledu 460 gostov, v Bohinju pa 400. Lani jih je bilo veliko manj, Bohinj pa je bil celo brez gostov. Turiste privablja v Bohinj tudi žičnica na Vogel. Zasedba gostov je v obeh krajih sicer zadovoljiva, ni pa kljub temu najboljša. Na Bledu je namreč preko 700 kuri j i-vih postelj v vseh hotelih, v Bohinju pa je skupno okoli 500 postelj. Prav zato je razumljivo, da se turistični in gostinski delavci močno prizadevajo zadovoljiti goste, saj je od tega odvisno, kako bo z naslednjo zimsko sezono. Pred vsem je razveseljivo, da na področju Bleda in Bohinja letos obratuje že osem žičnic in ena sedežnica. Razen tega je pripravljenih več športtnih prireditev. Tako bo 30. in 31. januarja XV. evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu (Bled, Jesenice). Mednarodni motoskjikjoring pa bo 6. in 7. fe- bruarja na blejskem jezeru. Predvidena so tudi lokalna tekmovanja za goste v smučanju, kegljanju na ledu in drsanju. Glede tovrstnih prireditev ne zaostaja tudi Bohinj. 31. januarja bo med-klubsko tekmovanje v tekih z mednarodno udeležbo, 14. februarja pa bo medklubsko tekmovanje v skokih na 50-metrs>ki Han-senovi skakalnici Tri dni kasneje pa bo mednarodno sankaško tekmovanje za pokal Bohinja. Samo s športnimi prireditvami pa turisti ne bi bdi i zadovoljni. Zato je glede zabavnega življenja le nekaj storjenega, čeravno še veliko premalo. Na Bledu je stalna plesna glasba v hotelu Toplice, Nadaljevanje _ na 2. strani Z DENAR IN STORILNOST ŽIVINOREJCEV V enem izmed gorenjskih živinorejskih obratov je vodstvo delovne organizacije proti volji kolektiva vpeljalo nagrajevanje po enoti proizvoda, to je po litru mleka. Cilj tega je bil, da bi molznost krav od 1700 litrov povečali na 2200 do 2300 litrov. Ne-nadejano pa se je molznost hitro povišala in že pol leta po uvedbi novega načina nagrajevanja pristala na 2900 litrov. Vzporedno so seveda naraščali tudi osebni dohodki, ki so bili ob koncu že-v mejah med 67 in 99 tisoč dinarjev. Tedaj je direktor vzel plačilno listo in ob utemeljitvi, da taki dohodki niso družbeno utemeljeni, po uvidevnosti znižal vsote za 20 do 30 tisočakov. Prizadeti delavci so poklicali na pomoč inšpekcijo, ki je ukrepala po načelu, da spremembe pri osebnih dohodkih lahko uvedejo le samoupravni organi po isti poti kot so sprejeli prvotno določilo. To je le eden izmed hujših primerov, ki sodijo v okvir naloge inšpekcije, da ščiti pravice iz delovnega razmerja. Delovne spore pomagajo reševati v glavnem na zahtevo delavcev. Največ sporov nastaja ob delitvah dohodka (na primer: delavec zapusti podjetje, ki ga potem ob delitvi »dobička« za obdobje, ko je bil še v podjetju noče upoštevati) ali pri kršitvi delovnih pogodb. Primer: Delavka je sklenila z delovno organizacijo pogodbo za začasno delovno razmerje (3 mesece) in z določenim oseb. dohodkom. Po poldrugem mesecu pa je podjetje skušalo delavko odsloviti, češ da je bila le na poskušnji. Tako samovoljno spreminjanje v pogodbi navedenih določil seveda ni dopustno. Nadaljevanje . na 2. strani * Po znani ljubeljski cesti in tudi skozi obmejni predor že več časa teče mednarodni turistični promet. Toda do nedavnega skozi mesto Tržič. V zadnjem času pa so urejeni tudi vsi •predori, tako da promet teče po vsej dolžini nove ceste In pušča ob strani Tržič. To sicer pozitivno vpliva na razbremenitev prometnega ozkega grla v tem mestu, vsi turistični objekti v mestu pa s tem zgubljajo potrošnike, kar zahteva velikih sprememb turističnega razvoja v tem delu Gorenjske Tržišče in cene v decembru Med cenami tudi izjeme Občutne podražitve hrane in manjša povišanja pri blagu Iz informacij oddelka za gospodarstvo občinske skupščine Kranj Povzemamo, da se cene v decem-ru niso spreminjale. Bile pa so seveda že precej višje kot v '®tu 1963. Na splošno so prekope povprečne cene iz leta 1963 Vi-21,5 odst.; kmetijski izdelki so "V'1 dražji za 33,5 odst., industrij-Sk»Pa za 17,2 odstotka. Kljub temu imamo med artikli "^i nekaj izjem. Vrtnine, vino, Pegasti gradi in brokat so med "stimi artikli, ki so jih decembra Prodajali za nekaj dinarjev cene-? kQt je bilo povprečje predlan-Ske8a leta. Sicer pa pri povišanju, kot je 2nano, prednjači meso. Teletina le dražja za 87 odst., govedina za skoraj 83 odstotkov, svinina za 5 odst., mesni izdelki pa za me-*ai manj kot 38 odst. Bela moka £e dražja za dobro tretjino, pol-Dela za četrtino, kruh za 28 odst., 8Ve*e sadje za 13,7 itd. Medtem ko se je vino nekoliko pocenilo, so poskočile cene žganih alkoholnih pijač: žganju za 24,7 odst., konjaku za 11 odst. Pivo se je podražilo za 15 odstotkov. Tekstilni izdelki so dražji za 8 odst., k čemur precej pripomorejo volnene tkanine (dražje za 14 odstotkov). Konfekcija se je podražila za 4,8 odstoka. Z izbiro blaga v decembru nismo mogli biti zadovoljni, ker proizvajalna podjetja zaradi pomanjkanja surovin ne zalagajo trgovine z vsem potrebnim blagom v zados-lni izbiri. Nekateri proizvajalci pa zadržujejo svoje proizvode tudi zato, ker čakajo na odobritev višjih cen. Danes v Tržiča Tržič, 26. januarja — Občinski *°mite je končal vse priprave za J^no občinsko konferenco organizacije Zveze komunistov Tržič, fl °o jutri, v četrtek, 27. januar-Ja' Uvodni referat o nekaterih nak>gah organizacije ZK v občini le Pripravil sekretar ObK ZKS iržič tov. Stane Mešič. *z dosedanjih priprav je moč D^čakovati, da bo to vsekakor *na najbolje pripravljenih kon-*«renc in da bo tudi Tazprava **lo konkretna in plodna. Z gradom za konferenco so delegati £reJeli tudi teze, ki so jih skup-*° sestavile vse komisije pri ob-"skem komiteju in zadevajo v itd nai^°^ aktualnih problemov da S katerimi se komunisti vsak "an srečujejo pri svojem delu in a katerih reševanju se bodo mo-j1 v Prihodnosti zavzeti z vso oločnostjio in strokovnostjo. S.B. Bilo je prejšnji teden. Enajstletna Milenka je prišla iz solo z zelo slabim spričevalom. Doma je nastal prepir. Oče je earobantil. »Nočem take sramote v hiši, v moji žlahti!«je začel vpiti. Razmetal je po predmetih ne zna pomagati hčerki, da dostikrat niti ne utegne, ker hodi v službo kot on (mož), da ima popoldne doma kup drugega dela... In ob tem ga je vprašala, kaj je on naredil v pomoč Milenki, ki ima možnosti kot šolan človek (ekonomist, zaposlen kot nabavni referent v podjetju). Niti enkrat v vseh letih ni vprašal Milenke, če ima kaj naloge, se ni vsedi?l zraven nje, da bi ji pomagal. Ce mu je žena kdaj omenila te in dru- Spričevalo eohi Milenkine zvezke in knjige, zgrabil preplaženo hčerko in jo začel pretepati, ji očital, da bo tak tepec kot mama in da ves čas zimskih počitnic ne tsme iz hiše. Iz kuhinje Je pritekla žena. Skušala Jc rnoza umiriti in prepreči ti grobosti. Toda ni popustil. Očital je še ženi, daje brez šol, da zato ne mara v hiši še drugih »butcev«, daje Milenkino spričevalo hkrati njeno spričevalo, ker ni znala Milenki pomagati in podobno. Milenka je medtem zbežala v spalnico, žena je planila v jok. Priznala je, da pri računstvu in nekaterih drugih ge vzgojne težave z Milenko, je navadno zamahnil z roko in odšel iz hiše. In tako je šlo naprej. Zena, čeprav je prav tako zaposlena kot mož, čeprav ima le osnovno šolo in je v podjetju navadna tekstilna delavka in doma popoldne za vse dela, si je na moč prizadevala. Toda zdaj, ob takem negativnem izidu s polletnim spričevalom, je bila ona kriva. Hudo se je jokala. Toda on je bil tisto popoldne prav tako brezbrižno igral »tarok-« v bližnjem gostišču in se tudi od tistega dne ni več zmenil za Milenko in njeno spričevalo. — K. M. Ponekod premajhna razgibanost Predvolilna aktivnost je vsekakor v razmahu, ki vzbuja pozornost in vse večje zanimanje volivcev na Gorenjskem. Evidentiranje kandidatov poteka v večini občin na Gorenjskem zadovoljivo, ponekod celo proti pričakovanju. Težko pa je oceniti delo občinskih vo-livnih komisij, saj se vse prizadevajo, pa tudi spoprijemajo z raznimi težkočami. Občinska volivna komisija v Radovljici je razposlala 14.500 anket, ki so jih prejeli vsi volivci v tistih volivnih enotah, kjer odbornikom preneha mandat. Predvidevanja komisije so se uresničila. Trud in delo nista bila zaman. Za občinski zbor so do 25. januarja dobili kar 792 predlogov, za zbor delovnih skupnosti pa 439. S terena so prejeli za občinski zbor 42,1 odstotka predlogov, za zbor delovnih skupnosti pa 38,44 odstotka! Do omenjenega dne pa še niso vrnili ankete Gozdno gospodarstvo Bled in bolnica za duševne bolezni Begunje. Razveseljiv je podatek, da je od skupnih predlogov predlaganih kar 20 odstotkov žensk. Do sedaj pa so bile ženske zastopane le s 7 odstotki! Pretežna večina predlogov je bilo poslanih s terena, nekoliko manj iz delovnih organizacij. Do sedaj so se zlasti izkazale KO SZDL Bled, Gorje, Begunje in Črnivec. Pri delovnih organizacijah pa pred-njačijo Lesno industrijski obrat »Tomaž Godec« iz Bohinjske Bistrice, »Iskra« Otoče in »Veriga« z Lesc. Na območju občinske volivne komisije v Kranju pa nasprotno niso bili do sedaj doseženi povsem zadovoljivi uspehi. Kljub vsestranski aktivnosti komisije, je bilo podanih samo 104 predlogov za kandidate, od tega samo 16 za ženske. Anket se v Kranju niso poslužili, ker menijo, da to ni najboljša oblika in preveč enostranska. Občinska volilna komisija je imela do sedaj že 3 posvetovanja s predsedniki KO SZDL. Tudi občinski sindikalni svet je imel s predsedniki sindikalnih podružnic že več posvetovanj. Prav tako so na konferencah organizacij ZK obravnavali vprašanje kandidiranja. Tudi na letnih skupščinah ZB je bilo o tem kar precej razprav. Vzroki navidezne nedejavnosti so v volilnih enotah, ki do sedaj šc niso poslale nobenega predloga, te so Golnik, Preddvor, Mavčiče, Primskovo in Visoko. Krajevna organizacija SZDL Dup- lje je poslala 3 predloge, Britof 4, Jezersko 1, Kranj center 3, Zlato polje (3) iz letne skupščine ZB, Bitnje (zbor volivcev) 2 za občinsko in 1 za republiško skupščino, KO SZDL Šenčur 1, Bralki 4, s seje odbora ZB in Sveta krajevne skupnosti Zabnica 2 predloga. Organizacije, ki do sedaj še niso dovolj resno vzele pomembno nalogo pri evidentiranju kandidatov, bodo morale pohiteti. Volitve bodo namreč demokratične samo takrat, če bodo volivci lahko izbirali več kandidatov. Na Jesenicah so zbrali 111 predlogov, od tega za občinsko skupščino 102 in 9 za republiško skupščino. 11 predlogov pa je podanih za ženske odbornice. Na sestanku članstva organizacij in volivcev je podanih 82 predlogov, vodstva družbenih organizacij in društev 5 predlogov, posamezni občani pa 13 .samoupravni organi so poslali 2. Najbolj so se izkazale KO SZDL s področja Gornjesavske doline. Delovne organizacije Obrtno podjetje »Kroj«, šola »Tone čufar« Jesenice, Mestna pekarna in slaščičarna Jesenice ter jeseniška bol- Nadaljevanje _ na 2. strani «* Tv dni po sn'lii KITAJSKA KAMPANJA PROTI OZN Kitajski premier Cu En Laj je pred nedavnim sporočil, da je možnost in bi bila tudi potreba, da ustanovijo novo svetovno organizacijo. Le-ta naj bi delala nasprotno kot dela sedaj OZN. Med drugim je poudaril, da je potrebno ubiti »slepo vero v OZN«. IMENOVANJE dr. SEPERJA Rimski papež Pavel VI. je v ponedeljek imenoval več novih kardinalov. Med njimi je tudi zagrebški nadškof dr. Franjo Sepcr. Imenovanje bodo potrdili 22. februarja. JOHNSON NA POGREBU Johnson je sporočil, da bo po vsej verjetnosti prišel v London na Churchillov pogreb. Johnson je bil te dni v bolnišnici in upa, da bo že toliko dkreval, da bo lahko odišel na potovanje v London. AMERIŠKI PRORAČUN Predsednik Johnson je predložil kongresu predračun za finančno leto 1965. Proračun znaša 99.700 milijonov dolarjev. Johnson je zahteval znatno zmanjšanje pomoči tujini, kar se tiče vojaškega dela te pomoči. BREZ PODALJŠANJA Te dni so uradno sporočili, da je veleposlaništvo v Braziliji povedalo, da podaljšanje roka za preganjanje nacističnih zločincev ne bo. Rok je določen do 8. maja letos. Vendar pa prihaja iz dneva v dan več protestov glede odločitve vlade ZR Nemčije. INDONEZIJSKA DELEGACIJA V PEKINGU Prvi podpredsednik Indonezijske vlade in zunanji minister dr. Su-bandrio je pred dnevi prispel na tridnevni obisk v Peking. Tu je izjavil, da bo Indonezija sedaj mnogo močnejša v boju proti ko-lonializmu, ko je izstopila iz OZN. reme Vremenska napoved za danes In prihodnje dni: Danes bo oblačno z manjšimi snežnimi padavinami., Temperature ponoči med minus 3 in minus 7, dnevne malo pod 0 stopinj. V prihodnjih dneh še nekaj snežnih padavin in hladneje bo. Vremenska slika: Nad severno Evropo se zračni pritisk dviga nad Sredozemljem In srednjo Evropo pada. Zaradi tega je pričel pihati severovzhodni veter, ki bo dovedel hladnejši zrak iznad severne Evrope proti Alpam in Sredozemlju. Vreme včeraj ob 13. url: Brnik — pretežno oblačno, 0 stopinj, zračni pritisk 1016 itiiliba-rov — pada. Jezersko — oblačno, minus 2. Planica — oblačno, minus 1. Triglav-JCredarica — oblačno in sneži, minus 11, piha močnejši jugovzhodnJk. Za ljubitelje koncertne NI bilo veliko državnikov v zgodovini, ki bi bili deležni takšnega sočutja na smrtni postelji, kot ga je bil deležen VVinston Churchill. Ulica v Londonu, kjer je stanoval, je bila v času, ko se je bojeval s svojim zadnjim sovražnikom, s smrtjo, polna ljudi, ponoči in podnevi. V bližino njegove hiše, kjer je umiral, so prihajali vojaki, ki jih je srečeval na bojišču, njegovi najožji sodelavci iz vladne hiše in tudi preprosti ljudje, ki jih ni nikoli spoznal. In kakor jc bilo njegovo dolgoletno politično delo vztrajen ln dosleden boj, v kate-terem Je spretno Izrabljal svoje znanje, prepričljivost, moč vojaka, vnemo ,poštenost In še druge izredne lastnosti, brez katerih si ne moremo zamisliti njegove izredne vloge v najtežji preizkušnji za človeštvo, v času druge svetovne vojne, tako je zapustil tudi v svojih zadnjih urah v boju s smrtjo vtis Izredno hrabrega vojaka. Nekdo je v teh dneh v Veliki Britaniji zapisal, da bi VVinston Churchill končal svoje politično delo za dve tretjini manj uspeš- no, če bi se njegova življenjska ura zaustavila pri šestdesetih letih. Na najviš'o državno stopnico Je pravzaprav Churchill stopil razmeroma pozno, toda zato v tem bolj odločilni In težki uri, ko se je za Veliko Britanijo začela vojna na življenje in smrt. Ves čas jem, Je prišel nepričakovano poraz njegove stranke na prvih povojnih volitvah. Takrat se Je umaknil, kar je brez dvoma samo utrdilo njegov ugled pri Britancih. Churchill je večkrat govoril, da je »otrok spodnjega doma«. V po- sli. Zato Je njegovo dolgoletno In krčevito držanje v parlamentu težko primerjati z dvema velikanoma britanske zgodovine. Velikost VVinstona Churchilla prav gotovo tudi ne moremo primerjati z nobeno drugo zgodovinsko osebnostjo, ker je njegov po- Veliki Winston druge svetovne vojne se Je Churchill enakopravno kosal z ostalima dvema velikima zaveznikoma, ki sta bila v materialnem pogledu daleko močnejša. V nekaterih ozl-rih Je velika dva celo prekašal. Čeprav Je bil Churchill svoje težke naloge kos pa je kot vsak človek delal tudi nanake. To je tudi sam priznaval. Nikoli ni trdil, da je nepogrešljiv. Slava mu nI stopila v glavo. Ko Je bil na višku slave, kot ministrski predsednik, ki Je sporočil zmago nad Hitlcr- sianskih klopeh Je prebil več kot šestdeset let. V parlamentu Je bil dlje od Dlsraelija in skoraj tako dolgo kot Gladstone. Oba sta bila britanska voditelja v viktorijanski dobi, ko jc bila Velika Britanija brez dvoma prva sila na svetu in v vzponu svoje moči. Cisto drugačen položaj pa je imel v parlamentu VVinston Churchill, saj je sedel na parlamentarnih klopeh v dobi, ki pomeni nazadovanje moči Velike Britanije in njen počasni umik iz prve vrste svetovnih vele- jav brez dvoma enkraten in sovpada v sodobno zgodovino kriz, vojn, zaostrovanj, nasprotij ln revolucij. Churchill je-v tej dobi bil mnogokrat na strani sovražnikov večine človeštva. V boju zoper svoje nasprotnike pa je bil ln ostal brezkompromisen. Tako je prišla tudi do izjemnega pomena njegova upornost in veličina. Ob njegovi smrti so v Veliki Britaniji napravili takšne Izjemnosti, ki jih ni bil deležen še noben Britanec. Londonski »Times«. ki prinaša na prvi strani tradicionalne male oglase je prekršil to pravilo in velikemu državniku posvetil celo prvo stran. Prav tako se še ni zgodilo, da bi britanska kraljica šla za krsto kakšnega britanskega premiera. Kraljica Elizabeta pa bo šla v pogrebnem sprevodu za krsto devetdesetletnika Winstona Churchilla. Prav tako niso v Veliki Britaniji številni tisti ljudje, ki jih pokopljejo na državne stroške. VVinston Churchill je eden izmed maloštevilnih. Veliki državnik tega stoletja JI pokazal svojo skromnost tudi * oporoki. V grob ga bodo spustili v njegovi rojstni vasi. in doiftnlhi Ledena plošča na blejskem jezeru, ki se je sicer nadajo mnogi drsalci in drugi športniki, dela organizatorjem tudi določene preglavice. Led, ki jc že debel približno 13 cm, se razširja in z velikim pritiskom rusi obalo in razne obalne naprave. Zato morajo v Jedeno ploščo i/.žagati ustrezne pasove, kot kaže slika, da s tem omogočil j o svobodno napenjanje ledu (Foto: F. Perdan) Reorganizacija v podjetju SAP Zakaj tako? glasbe Kranj, 26. januarja — V četrtek zvečer ob pol osmih bo priredil Klub kulturnih delavcev koncert klavirskega tria. Trio sestavljajo Peter škrjanc — klavir, Alojz Drnovšek — violino in Branko Markič — čelo. Koncert bo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja na Titovem trgu v Kranju. Na sporedu bodo dela Havdna, Beethovvna in Dvoraka. — J. PRODAMO 2 osebna avtomobila CITROEN AMI 6 v nevoznem stanju. Leto izdelave 1964, izklicni ceni 800.000 din ln 250.000 din in karambolirani osebni avtomobil ZASTAVA 1100 B v nevoznem stanju. Leto izdelave 1961, izklicna cena 550.000 din Ogled vozil CITROEN AM1 6 je možen vsak dan do 14. ure v gasilskem domu Kranj, Kidričeva 41, ogled zastave 1100 B pa pri Draksler Francu, Mavčiče št. 15 Pismene ponudbe za vse tri aviomobile sprejema Zavarovalnica Kranj do 29. 1. 1965 do 12. ure. ZAVAROVALNICA KRANJ Pred dvema letoma se je kranjsko avtobusno podjetje združilo z ljubljanskim podjetjem SAP. Združitev so opravičili s tem, da združitev ni koristna samo zaradi fizičnega povečanja podjetja, temveč tudi zaradi izboljšanja avtobusnega prometa na Gorenjskem. Takrat je SAP prepustil svoji poslovni enoti v Kranju vse proge in avtobuse. V podjetju SAP v Ljubljani sedaj pripravljajo reorganizacijo, ki naj bi jo v prihodnje izvedli. Zaradi tega bi morali Kranjčani vse proge in avtobuse, ki so jih dobili ob pripojitvi k SAP Iz Ljubljane, vrniti nazaj k ljubljanskemu avtobusnemu prometu. Takšen predlog je dal upravni odbor centralnemu delavskemu svetu, ki naj bi to na prihodnjem zasedanju tudi obravnaval. Vso stvar so nameravali že prej obravnavati, vendar so na zahtevo predstavnikov iz Kranja vso stvar ponovno umaknili z namenom, da jo znova proučijo. Vendar se sedaj vidi, da vodstvo podjetja vztraja na prvotnem predlogu. Vsekakor je prišlo v poslovni enoti v Kranju do ponovnega razburjenja. Prav v zadnjem času je dosegel avtobusni promet na Gorenjskem določen napredok. Ob takšnem ukrepu bi se lahko napredek razvoja ustavil ali celo nazadoval. Razen tega lahko pride do klasične in nelojalne konkurence med obema podjetjema. Ponovno bi lahko nastala »dirka« za potniki, ki pa vemo, da je vsakemu podjetju zelo škodljiva. Razen tega pa bi ob uresničitvi tega predloga nastali tudi dltuti problemi. Kje bodo zaposlili večje število delavcev, ki so jih nastavili v svojih delavnicah zaradi povečanja števila voznega parki? In ne smo delavcev v delavnicah, tudi v upravi in na drugih delovnih mestih so jih v času pripojitve morali zaposliti. V primeru, di bi jih v Ljubljani zaposlili, bi bila zanje dokaj neprijetna v t-kodnevna vožnja v Ljubi lan o in nazaj, ker je večina teh delavcev iz Kranja ali okolice. — J. J. \a d al je vanj« s I. strani Desetmilijonska škoda Bled, 26. januarja. — V Ril> nom pri Bledu jc sinoči okoli sedme ure prišlo do požara. Pri elektromotorju je nastal kratek stik. Naprava je bila montirana na skednju gospodarskega poslopja, last Ivana Smlda iz Ribnega št. 43 pri Bledu. Ogenj je uničil celotno gospodarsko poslopje ter stanovanjsko hišo. V času požara so bili v poslopju tudi nekateri kmetijski stroji, živinska krma ter žilo. Nastalo škodo cenijo na približno deset milijonov dinarjev. Požar so gasili gasilci it Ribnega, Sela in . Bleda. — J. J. Pred dnevi me je urednik poklical k sebi. V mislih sem pretekel svoje delo zadnjih dni, spomniti sem se hotel, če sem mogoče napravil kakšno nepravilnost. Vendar sem že preje prišel do njega. Med nama je bil tale razgovor: »Veš kaj, Bodičar, bralci se pritožujejo nad toboj!« »Zakaj?« sem vprašal urednika. »Zakaj si se ločil z Marjano in se poročil s Katro? Pravijo, da je bila Marjana bolj prijazna in tudi lepša je bila. Pravijo celo, da delaš reklamo za »ločitev« in podobno.« — Dragi bralci, saj ni tako hudo, kot si vi vse skupaj zamišljate. Vzrok ločitvi so bili globlji osebni razlogi. Prepričan sem, da boste tudi mojo Katro tako vzljubili kot ste Marjano. Seveda pa jo pri tem potrebno nekaj mesecev, da jo boste spoznali. O tem naj bo dovolj! Zdaj pa poglejmo, kaj sva z mojo Katrco videla v preteklih dneh na Gorenjskem? Začnimo kar v Kranju. V njem je zgrajena pred nedavnim nova pekarna. Zelo pohvalno! V isti zgradbi so nekateri prostori namenjeni tudi drugim dejavnostim. Tudi to je lepo! Na steni zgradbe je obešena tabla. Zal pa ne pove, da je v zgradbi pekarna. Marsikateri domačin ve, kje je pekarna, za tujca pa to ni niti važno. Prehodil bo pač skoraj vse mesto in jo bo končno tudi našel. S tem bo mesto tudi spoznal. Se boljša rešitev je pa ta, da ustanovijo novo delovno mesto miličnika, ki bi usmerjal ljudi k pekarni in tudi k drugim zgradbam, v katerih so razna manjša podjetja ali pisarne raznih organizacij. Stražišani so pa zares iznajdljivi in včasih tudi nekaj posebnega. Naj vam povem samo cn primer. V bližini samopostrežne trgovine imajo svojo trafiko. Potreboval sem dve dopisnici in pet znamk. Vendar jih nisem mogel dobiti, ker jih enostavno nimajo. Lahko dobite tu kolonjsko vodo, »žvečilni gumi« in podobno, znamk in dopisnic pa ne. Veste, do sedaj sem kupoval te stvari kar v trafikah, sedaj jih bom pa lahko samo na pošti.. Predlagam, da jo preimenujejo v »Trgovino z mešanim blagom«? Nikdar ne moremo biti vsi delavni in tudi ne vsi nedelavni. Tako je tudi v Goricah pri Golniku. Člani ZMS so delavni in si prizadevajo, da bi pripravili za svoje člane in ostale vaščane razne zabavne prireditve. Povsem razumljivo, da so za take prireditve potrebni lepaki, ki bodo o tem ljudi obvestili. Ko so lepaki napravljeni in razobešeni na javnih mestih, pridejo pa na vrsto tisti »nedelavni«. Oprostite! Tudi oni so delavni!. Enostavno jih odtrgajo z oglasnih desk. Napravili so svoje delo. Prišel je čas. občnih zborov organizacij. Redno jih obiskujem. Zanima me, kaj so napravili, kakšen plan dela bodo sprejeli, kdo bo izvoljen v novi odbor in podobno? Razen tega pa včasih zaidem tudi na kakšen drug občni zbor, kjer nisem član te organizacije. Prepričan sem, da se prebivalci Primskovcga ne bodo več upali prepirati. Na zboru volivcev so izvolili novi poravnalni svet, staremu pa niso dali razrešnice. Povsem pravilno, saj stari svet sploh ni dal poročila svojega dela. Tudi organizacija ZB ima dva odbora, starega in novega. Menda tu sploh ne poznajo pravila, da se novega odbora ne more voliti, dokler se starega ne razreši. Končno imajo pa tudi prav! »Več glav več ve!« pravi stari pregovor! Morda bodo napravili sedaj več kot pa so pretekla leta. 1 Skrb za delavce sedmih komun Dogaja se tudi, da so zahteve delavcev neupravičene in, da posamezniki pozabljajo na to, da njihove pravice (moralno in materialno) izhajajo šele iz izpolnjenih dolžnosti. Vendar pa so neupravičene zahteve sorazmerno redke in še te postavljajo predvsem tisti delavci, ki prihajajo od drugod k nam le za to, da bi prav na hitro in brez truda čimveč zaslužili. Veliko število prošenj za posredovanje iz ene organizacije pa je ne glede na upravičenost ali neupravičenost znak, da v njej organizacija in skrb za človeka nista v redu. Zelo veliko nepravilnosti je v gostinstvu, kjer zakon o delovnih razmerjih na najrazličnejše načine prilagajajo oziroma kršijo. Tako ponekje uvajajo celodnevno delo in za njim celodnevni počitek, ne plačujejo nadur in podobno. POMANJKJIVO ZAVAROVANI STROJI Pretežni del, skoraj devet desetin, dejavnosti službe inšpekcije dela je zdravstveno, tehnična zaščita v delovnih organizacijah. Sem sodijo pregledi delovnih prostorov, novih strojev in naprav, preiskave nesreč pri delu in posebnih dogodkov, sodelovanje v komisijah pri tehničnem prevzemu, pri izdaji uporabnega dovoljenja itd. Posebno pomembni dokumenti so uporabna dovoljenja. Preden jih izdajo, mora biti naprava dobro urejena, ko pa je pregledana in odobrena, se podjetje znebi vsake odgovornosti, kar je pomembno posebno ob nesrečah. Podjetja so prednost, ki jim jo ta dovoljenja nudijo, hitro doumela, zato se skorajda ne doga-, ja, da kdo pred uporabo ne bi zaprosil za uporabno dovoljenje. Značilno je, da tudi pri novih strojih in napravah inšpektorji dela le redko naletijo na povsem dobro zavarovanega. Tudi uvoženi stroji niso. izjema, ker pogosto varnostni predpisi pri nas in v državi, kjer jc bil stroj izdelan, niso enaki. Zavarovanje stroja in naprave pa seveda nikoli ne more biti popolno in tudi pri strojih, ki so zavarovani kakor zahtevajo predpisi ali splošna načela varnosti, so možne nesreče. NESREČE ZARADI MAJHNE NEPOZORNOSTI Služba inšpekcije dela za omenjenih sedem občin je lani preiskovala 3 smrtne nesreče, 44 hujših nesreč in 1 kolektivno. Upoštevani so podatki skupne službe in posameznih občinskih inš;rk-cij, ki so še delovale v prvem polletju lani. Na splošno so nesreče nastale zaradi tega, ker delavci niso upoštevali varnostnih ukrepov. Največkrat so nastale zaradi prav malenkostnih napak. Ena izmed smrtnih nesreč se je pripetila, ko je delavec Metalne z višje strehe v novih obratih železarne na Jesenicah skočil na nižjo, ki se je pod njim vdrla. Padel je v obrat in sc ubil. Delavec GG Kranj je pri spravilu lesa slučajno omahnil prav v trenutku, ko se je ob njem spustila vrv žičnega žerjava. Zagrabila ga je in dvignila ll metrov visoko, od koder je padel in se ubil. I 2 Prvi koraki in nove izkušnje v kavarni Parkhotela in v Park-baru. Tedenski folklorni nastopi (blejske in jeseni&ke folklorne skupine) bodo prispevali k razpoloženju Rostov. V Bohinju pa jmnjo v hotelu Zlatorog in Jezero vsako sredo in soboto ples. Tudi tam naistopa domača folklorna skupina. Tudi problem vprašanja športnih rekvizitov je letos, kot kaže, rosen. Vsi hoteli na Bledu ln V Pjohinju imajo zadostno število rmuck, sank in čevljev za izpo-sojevanje. Tako na Bledu kot v Bohinju delujejo posebno smučarsko šole za turiste. Marsikaj bi biio potrebno te istoriti, da bi zimski turizem na Gorenjskem zaživel v polni meri. Prvi koraki so že storjeni. Letošnje izkušnje pa bodo samo obogatile program priprav za naslpdnjo zimsko turistično sezono. DRAGO KASTELIC 3 Ponekod premajhna razgibanost niče so dosledno opravile naloge pri evidentiranju kandidatov. V Tržiču imajo že 129 predlogov, za občinski zbor 69 (od tega 15 žensk) za zbor delovnih skupnosti pa 60 (11 žensk). Krajevne organizacije SZDL, kakor tudi delovne organizacije so uspešno opravile dosedanje naloge. Občinska volivna komisija V Skofji Loki ima že 85 evidentiranih predlogov, od tega 16 žensk. Za poslance republiške skupščine imajo za 3 volivne enote evidentiranih 7 kandidatov, od tega 1 ženska. Večina predlogov je komisija dobila s terena, pričakujejo pa te dni več predlogov iz delovnih organizacij. — Drago Kastellc Srečanje s športniki Na Bledu jc v soboto priredila občinska zveza za telesno kulturo zanimiv športni večer, na katerem je nastopil med drugim naš odli-1 čen telovadec MIRO CERAR. Na prireditvi v festivalni dvorani, ki Jc bila to pot spet polna, so se predstavili tudi ostali športniki domačini, kot so veslači s Petrom Klavoro, tekači Pavel Dornik in Kobilica, medtem ko je skupaj a Cerarjem nastopil na orodju Blejčam JANEZ BRODNIK. Občinstvo se je to pot prvikrat srečalo z najodllčnejšlmi telovadci. Njihov nastop je navdušil slehernega gledalca. Večer s športniki pa je bil zanimiv tudi zategadelj, ker so nastopali tudi pevci z velikim plesnim orkestrom iz Kranja. Spoštovani bralci! G zopet organizira nagradno žrebanje Lep pozdrav, za svoje naročnike. Za razliko od prejšnjih žrebanj to ne bo tako bogato po dobitkih, bo pa zato ob vsakem polletju. Pri žrebanju bodo sodelovali vsi naročniki Glasa z enim listkom, dobitke pa bodo dobili le tisti, ki bodo imeli vsaj za pol leta naprej plačano naročnino. Kakšne bodo nagrade bomo sporočili v eni izmed prihodnjih številk. vaš BODIČAR Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun 0 Iz naših komun Pogovor z bralci List »Glas« je treba samo izboljšati! Taka je bila splošna ugotovitev na zadnji seji izdajateljskega sveta — družbenega organa našega lista — ki je bila v soboto, 23. januarja. Po načelnih razgovorih z občinskimi organi Gorenjske za pomoč listu so zdaj pred občinskimi organi V teku izdelave večletnih pogodb in prevzemanje letošnjih obveznosti, občina Radovljica pa je že vse to uredila. S tem je obstoj listu zagotovljen za več let. To pa daje možnost postopnega reševanja kadrovskih in organizacijskih težav m vzporednega izboljševanja kvalitete lista. Število naročnikov se ne zmanjšuje in se časnik tiska povprečno v 14.500 izvodih. Tudi težave zaradi papirja so trenutno za naš list Ugodno rešene. Vse to narekuje nujnost, da je treba to obliko obveščanja še izpopolnjevati in izboljševati, da bi opravičili zaupanje bralcev. Zato so člani sveta predlagali nekatere spremembe. Predvideno je, da bi uvedli začasno rubriko o predvolilni dejavnosti in rubriko o 20-letnici osvoboditve. Razen tega je predvidena pionirska rubrika in neke vrste obveščevalec, kjer naj bi bili bralci vseh naših krajev v kratkem obveščeni o prireditvah, predavanjih in podobno. Da bi se še bolje spoznali z željami bralcev ter v skladu 2 ekonomskimi in s kadrovskimi možnostmi te uresničili, je predvidena posebna anketa bralcev, v Kranju pa posebna tribuna, na kateri bi se pogovorili o našem glasilu. Pot do skritih rezerv V zadnjem času so utihnile kritike na račun poklicnih šol, češ da ne dajejo gospodarskim organizacijam takih delavcev, kakršne potrebujejo. Zakaj? Do pričetka šolskega leta 1962/63 so imele vajenske in industrijske šole predmetnike in učne načrte le za splošno izobraževalne in splošno teoretske predmete. Osnovno izobraževanje z* poklic, to je za praktično delo, pa je bik> prepuščeno stihiji. Neredko se je vajenec dve leti in še več ukvar- 23. januarja je bila na Dunaju otvoritvena predstava dunajske revije na ledu z naslovnim programom »Svet pleše«. Revijo si je ogledalo več jugoslovanskih novinarjev in foto-roporterjev. Nadvse uspele in čudovite revije si je že prvi 9»n ogledalo okoli lz.ono ljudi. O^led revije je novinarjem omogočil Kompas iz Ljubljane. Obširno reportažo z revije bomo objavili v sobotni številki. Prizor z uspele točke na reviji. jal z nekvalificiranimi deli, ko je delal v serijski proizvodnji ali opravljal priložnostna dela. Kontrola takega dela ni imela uspehov, ker smo imeli le pravilnik o strokah in poklicih, vsebina poklica pa ni bila opredeljena. Izjeme so bile poklicne šole, ki so bolj ali manj načrtno izobraževale delavce za potrebe svojega podjetja. Sicer pa je bilo značilno, da šola ni bila povezana s podjetjem in da sta si šola in podjetje kot izobraževalna faktorja pri svojem izobraževalnem delu celo nasprotovala. Tako ni čudno, da so prejemali spričevala tudi taki absolventi, ki so bili za svoj poklic le delno pripravljeni. Zavod za strokovno izobraževanje SRS je po temeljitem raziskovanju v celi vrsti gospodarskih organizacij izdelal nomenklaturo poklicev, določil široke in ozke profile za posamezne poklice in izdelal programe za pouk. Sekretariat za šolstvo pa je predpisal vsebino splošno izobraževalnih predmetov. Tako smo prišli ■;>^>.<. SV*: Začasna rešitev v strokovnem šolstvu Težave s financiranjem Vprašanje financiranja strokovnega šolstva je dolgo vznemirjalo Pristojne za to zvrst šolstva. Posebej pa je nerešen problem financiranja otežkočal normalno delo, hkrati pa deloval povsem destimulativno na vse, ki so neposredno odgovorni za uspeh učno-Vzgojncga dela v strokovnih šolah. Pravzaprav pa to vprašanje še ^^no ni povsem rešeno. Začasen izhod iz nejasnega položaja, kdo naj pravzaprav zagotovi zadostna ■redstva za strokovne šole, so Vendarle našli predstavniki 27 ob- čin ljubljanskega okraja, ko so se zedinili za združevanje namenskih sredstev za strokovne šole v poseben medobčinski sklad. Samoupravni organi gorenjskih občin in njihova predstavniška telesa so večinoma že obravnavali predlog o združevanju sredstev na območju ljubljanskega okraja, vendar so večinoma menili, da naj bi bila to začasna rešitev, pred bolj temeljitim proučevanjem tega problema za dokončno rešitev. Po predlogu, ki jo bil Izdelan na osnovi zakona o financiranju Tudi letos v Oldham V okviru sodelovanja med občino Kranj in občino Oldham v Angliji bo tudi letos prišlo do izmenjave mladine. V Oldham bo °dšlo 20 mladincev za 20 dni. Izmenjava bo študijska, saj se bodo mladinci seznanili s pro-«Vodno problematiko, problemi šolstva in z društvenim življenjem. zato bo občinski komite ZMS Kranj skupno z delavsko univerzo 0rganiziral za letošnje kandidate intenzivni tečaj angleškega jezika ln seminar o gospodarstvu občine Kranj ter seminar o družbeni in 8°spodarski ureditvi Anglije. Kandidate bodo letos izbrali iz vrst članov raznih društev, kot 80 PZ, taborniki, planinci, LT, športne organizacije, TD, RK itd. družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji so sklenile občine dogovor o financiranju 74 strokovnih šol ljubljanskega okraja, in sicer predvsem za osnovno dejavnost zavodov, medtem ko bi dopolnilna sredstva za osnovno dejavnost, predvsem pa za investicije zbiral sklad še naprej od gospodarskih organizacij, združenj in zbornic ter od občinskih skupščin po posebnih pogodbah. Nekatere gorenjske občine so pri tem odločno podprle misel, naj bi bile občin. skup. soustanoviteljice strokov, šol na svojem območju. Iz skupnega sklada bodo za letos financirali samo osnovno dejavnost, medtem ko naj bi večje investicije vsaka občina uravnavala na svojem območju. Z začasnim urejanjem in združevanjem sredstev bo vsaj do neke mere dosežena večja enotnost financiranja, da se ne bo dogajalo tako kot doslej, ko so posamezne strokovne ■šole, instituti, zbornice in združenja zahtevali sredstva od delovnih organizacij. Takšno stanje je povzročila neurejenost v samem financiranju — to pa je imelo za posledico stalno zaostajanje strokovnega šolstva v materialnem pogledu tako glede opreme in šolskih poslopij kakor tudi z osebnimi dohodki. Razum- ljivo, da je to povzročalo splošno nezadovoljstvo, ki se je izražalo v neučinkovitosti dela, z odprtimi pismi na pristojne organe in na podoben način. Po novem dogovoru med občinami bodo posamezne skupščine na osnovi posebnih pogodb plačevale na račun medobčinskega sklada za financiranje zavodov v okraju Ljubljana avtomatično po dotoku dohodkov procentuelna enaka sredstva ne glede na število učencev iz določene občine. Niso še namreč znani podatki o tem, kako so v posameznih skupščinskih razoravah ocenili takšno odločitev. V veČini pa le prevladuje mnenje, da bi bilo prej ko slej preiti na financiranje po učencu, torej: vsaka občina naj bi prispevala toliko sredstev, kolikor je pač učencev iz njeneea območja v ■različnih strokovnih šolah. Na ta način bi imeli boljši pregled nad Šolanjem tistih liudl, nazorno bi i'm lahko predočili, koliko stane Kolanje đehernegt mladostnika. Le na ta n?čin b! , učenci tudi onttenalL kpl'ko dale družba za njihovo. Šnlan'e. Na podoben način ie bilo uroiroo fInPftciranje stro-kovneffii šolstva v bivšem kranl-'i~\pm ck^i" ;n s^ 'o nokazp1^. da je to najboljša rešitev. J. B. do ugotovitev, kakšne delovne operacije in tehnološke postopke mora delavec širokega profila obvladati. Prvi eksperiment na našem področju smo izvedli v gumarski šoli tovarne Sava, temu pa so sledila raziskovanja in spremil janje učnovzgojnih rezultatov v industrijski šoli Iskre in železarski poklicni šoli na Jesenicah. Sedaj delajo po novih programih skoraj vse poklicne (vajenske) šole na Gorenjskem. BISTVO REFORME Vsi učenci, ne glede na to, kje se izobražujejo, imajo enake učne programe za praktično delo in enake načrte za teoretske predmete. Tako je odpadlo razlikovanje med vajencem in učencem industrijske šole. Vajenske šole, ki prehajajo v poklicne šole, imajo šolske delavnice, kjer tako kot učenci industrijske šole obravnavajo praktično delo po osnovnem programu ustrezne gospodarske panoge. Zato so v prvem letu učenja vključeni v šolo kar 6 mesecev. Tako se naučijo pravilnega pristopa k delu, smotrne uporabe orodja ter ostalih sredstev za delo, poznajo pa tudi materiale in slovenske nazive. Nekoliko drugače je nadaljnje izobraševanje v B programu. Medtem ko učenci industrijskih šol nadaljujejo s strojno obdelavo v šoli, prihajajo vajenci na delovna mesta v podjetja, kjer naj bi pridobili isto znanje kot učenci industrijskih šol. Prav tu pa smo naleteli • na težave. Učence v industrijskih šolah izobražujejo za to delo kvalificirani učitelji praktičnega pouka, v .podjetjih pa lakih strokovnjakov doslej nismo imeli. Zato je bilo nujno potrebno navezati stike z gospodarskimi organizacijami, ki naj bi za to delo usposobile svoje najboljše delavce. Nekatere gospodarske organizacije so to pobudo zavoda za prosvetno pedagoško službo že sprejele in določile inštruktorje, ki že cd septembra 1964 enkrat tedensko študirajo strokovne in pedagoške vede. Žal k temu niso pristopila vsa podjetja, marveč le ona, ki se zavedajo pomembnosti subjektivnega faktorja v proizvodnji. Zaradi tega bo v prihodnje treba seči po administrativnih ukrepih in dovoliti izobraževanje delavcev za poklice širokih profilov le onim gospodarskim organizacijam, ki imajo strokovno in pedagoško izobražene inštruktorje in delovne kotičke z vsemi potrebnimi orodji in napravami. NEUPRAVIČENO ODSOTNI Zanimivo je, kolikšno je bilo zanimanje za seminarje za inštruktorje. Tovarna obutvenih strojev in opreme TOSO Kranj je prijavila 4 kandidate, vendar so k predavanjem prihajali le od časa do časa. Elektrotehnično podjetje Kranj je prijavilo 5 kandidatov, vendar se niso udeležili niti enega predavanja. Dva inštruktorja iz tovarne Kovinar sta se redno udeleževala vseh predavanj. Gumarski izobraževalni center je prijavil 4 slušatelje, izmed katerih sta bila redno navzoča največ 2 inštruktorja. Iz •Tekstilindusa so se redno udeleževali predavanj trije mojstri. Prav tako je tri mojstre prijavil Avtokovinar šk. Loka in vsi so se udeležili skoraj vseh predavanj. Iz Iskre sta se seminarjev 'udeleževala dva strokovnjaka, iz LTH škofja Loka pa je dosledno prihajalo na predavanja vseh 8 inštruktorjev. BPT Tržič je poslal 2 mojstra, ki sta se dokaj redno udeleževala pre- davanj. Iz Puškarne Kranj je seminar neredno obiskoval en mojster. Mojster iz TIO Lesce je redno prihajal. Gornji podatki nam jasno dokazujejo, v katerih podjetjih so napravljeni kvalitetni premiki na področju strokovnega izobraževanja, povedo pa nam tudi, da je še cela vrsta podjetij, ki jih seveda ne naštevamo, a se za izobraževanje ne zanimajo, še vedno uporabljajo vajenski način izobraževanja in to po metodah, ki smo jih v uvodu zapisali. Občinska skupščina v Kranju in njeni strokovni organi se dobro zavedajo, da ne moremo v nekaj dneh prezimiti s starim in začet] z novim načinom strokovnega izobraževanja. Vendar pa je upravičeno pričakovanje, da se začno za izobraževanje bolj zanimati samoupravni organi delovnih skupnosti. Najmanj, kar smemo pričakovati, je, da podjetja izobrazijo vsaj kader, ki naj bi se ukvarjal z izobraževanjem. Vemo, da je strojni park v tovarnah v neprestanem obratovanju in da imajo učenci strokovnih šol le včasih možnost delati pri stroju. Zato namerava skupščina skupaj z Zavodom za zaposlovanje delavcev Kranj opremiti poklicno šolo za kovinarsko in elek-trostroko. Tako se bodo učenci že v šoli lahko priučili onih delovnih operacij, katerih jim podjetje iz objektivnih vzrokov ne more nuditi. Inštruktorja, ki bo zadolžen za izobraževanje, pa ne more dati niti skupščina, niti šola, ampak ga je treba poiskati v samem podjetju in ga tam tudi izoblikovati in usposobiti. Ce to osnovno vprašanje v gospodarskih organizacijah ne bo zadovoljivo rešeno, še do'go ne bomo prelomili z zastarelim sistemom izobraževanja po vajenski liniji. Tako bomo v prihodnje še iskali krivce za neuspehe pri izobraževanju, vendar ne v šoli, ampak v delovni organizaciji. PLANIKA IN LTH Lep primer, kako je treba posvetiti skrb vzgoji kadra, ugotavljamo v Loški tovarni hladilnikov, v zadnjem času pa to skrb obnavljajo tudi v kombinatu obutve Planika Kranj. Le-ta potrebuje za tak tempo proizvodnje kot ga ima sedaj razen ozko specializiranih delavcev in tehnikov, tudi delavce širokega profila. Skupno s tovarnami Peko in Alpina financira tehnično čevljarsko šolo v Kranju, sedaj pa namerava osnovati še oddelke poklicne šole. Da bi dosegla te cilje, je s pomočjo priznanih strokovnjakov te panoge izdelala pet čevljarskih profilov in jih predložila v odobritev pristojnim organom. Izdelani so programi za praktično delo in za teoretske predmete. Inštruktorji pa že obiskujejo strokovne tečaje, da se bodo še pred pričetkom dela v šoli vsaj v glavnih obrisih seznanili s pedagoško metodičnimi problemi, z metodo praktičnega dela, z zahtevami poklica pa, kar se da podrobno. Po slični poti gre tudi Loška tovarna hladilnikov za poklic monterja. Tudi tu polagajo posebno pozornost izobraževanju kadrov. Škofjeloška poklicna šola postaja skoraj servis podjetja LTH. Toplo priporočamo, da ta dva primera ne ostaneta osamljena, ampak, da bi izobraževanju posvetile več pozornosti vse delovne organizacije. Le po tej poti bomo odkrili nove skrite rezerve v storilnosti. VILKO KUS Sanje nogometnega trenerja Trenerju nogometne reprezentance se je 6anjalo, da je umrl. umrl je in se napotil do nebeškega ključarja Petra, da bi pozvedel, j* je še kaj prostora tam gori in Ce imajo morda zanj kaj posla. *Hoho«! ga je pozdravil nebeski ključar, ki je bil obenem tudi ^tehniko« nebeške nogometne reprezentance. »Hoho, prav je, da si P^šel, potreboval te bom! V hudih Zadregah sem! Veš, naš trener je v svojem znanju nekoliko zaostal J*" se ve, dobrih sto let bo že, od-r81 se udejstvuje pri nas — in si j6 kar naprej v laseh s temi pretkanimi puleni, posebno tistimi, so prišli k nam zadnje čase. r^Jo, da se dandanes igra nogomet čisto drugače in mu kar na-**ej ugovarjajo. Saj — deloma j^jo prav,. kar je res je res! **ratko in malo, reda ni bilo, di-^Plina je vedno bolj šepala, ^Pehi so šli po vodi, izgubljali j*no tekmo za tekmo! Kako tudi e» ko je pa vsak igralec vlekel eSVoi° Plat ko Pa-Sia vprega! Spoznali smo, da tako ne more £J več 'dalje in sklenili poslati ^enerja dol k vam, da se na-^me moderne igre in pa duho-kakor jo igrajo samo pri vas. ^^zen tega smo mu tudi naročili. naj preštudira še način, kako ste pri vas rešili vprašanje amaterizma in profesionalzima. Ta sistem ste menda rešili tako umetelno, da smo sklenili posneti ga po vašem tudi mi. Jasno nam samo še ni, ali naj bo to sistem profesionalnih amaterjev ali sistem amaterskih profesionalcev. Dejali smo torej, da bomo počakali njegove vrnitve in se odločili potem, ko nam bo poročal, kako je urejeno to pri vas. No, kasneje bova še podrobneje govorila o tem, saj mi baš gotovo tudi ti lahko kaj povedal o teh sistemih. Veš, rad bi bil že vnaprej nekoliko pripravljen za glavno skupščino, da se bom laže spuščal v diskusije, kajti — no, saj veš — mi ob Genezaro-krm jeBeru smo gojili bolj vodne športne panoge in pa ribolov, medtem ko so sosedje Egipčani bolj brcali žogo. Na skupščini se ne bi rad blamiral, zato mi bodo tvoji napetki dobrodošli. Tako, zdaj pa na delo, sinko! V kratkem bo na Veneri otvoritev novega stadiona, združena s pokalnim turnirjem in veliko fešto. Zmagovalec turnirja prejme v trajno last diamantni pokal, ki ga ie naklonila, medolanctarna nogometna zveza. Razen domačih bomo na turnirju sodelovali še mi, pa Marsovci ter sila močni Ju-pitrovci. Domačini že delajo na vse kriplje in pravijo, da mora ostati pokal doma. Marsovci so v Odlični formi, imajo novega trenerja iz Brazilije, že itak močni Jupitrovci pa so ga šli iskat celo na Sirius. Mi, Nebeščani, od katerih se največ pričakuje, pa s pripravami takorokoč še začeli nismo. Odkrito U povem, da še enajstb-rice nimam skupaj, kako tudi, ko mi pa vedno kdo kam pobegne ali pa marodira ravno takrat, ko ga najbolj potrebujem! Samo po gazo pridejo vsi, takrat nobeden ne manjka! Takih skrbi, kot jih imam zadnje čase, pa še ne, fant moj! Le to premisli, kakšna sramota za nebesa, če osvoji pokal kdo drugi. Niti pomisliti si ne upam na to! Ves sem že zmešan Od skrbi! Zadnjič sem spustil nekoga noter, ki je imel nakaznico za vice, prvič se mi je zgodilo to, odkar sem ključar. Torej sinko, sestavi mi reprezentanco, uvežbaj jo in discipliniraj! Ce se ti posreči napraviti red ter pripraviti te divjake, da bodo dobili pokal, bo to na tehtnici skodelico tvojih zaslug.jjoUsinilo. precej navzdol,. ko. pe bo odločalo, kam naj te denemo. Nič se ne boj, bom že jaz govoril zate, ko se bo ocenjevalo tvoje zasluge za nebesa!« — Tako je govoril »tehniko« nebeške reprezentance. In je še potegnil trenerja za uho, češ: ►►Precejšen tiček si bil, pravijo, tam doli! Le glej!« Trener se je lotil posla naglo in odločno. Najprej je sklical pu-lene na sestanek. K tistim, ki so mu sporočili, da ne morejo priti, ker so bolni oziroma poškodovani, je šel sam in jih poškropil z živo vodo — na to preizkušeno sredstvo je bil nebeški ►►tehniko« pozabil, ali pa jim kratko malo ni verjel, da so poškodovani, saj je duha res težko obrcati, ko se ti pred nosom razblini v nič. — Nekateri mu niso nič sporočili, le na sestanek jih ni bilo. Tudi k tistim je šel. Povedal jim je nekaj o majki in da pri njem mema mrdanja ter da jih bo že navadil nebeških orgljic in tako. Debelo so ga gledali — kako tudi ne, ko pa niso bili navajeni na tako domačo — prijateljsko kramljanje — no, nazadnje so se pobotali z usodo in ubogali. Tako se mu je posrečilo zbrati na treningu 22 igralcev. Ko so pulend-duhovi videli, da je vodstvo v pravih rokah, so se spustili v borbo in so zaigrali tako požrtvovalno pa še tako duhovito povrhu, da je odšel trener s treninga sila _zadwoljen:6am:s seboj in s pu- leni. Disciplina je bila vzpostavljena in z njo so prišli tudi uspehi. Puleni-duhovi so začeli igrati duhovito in sO igrali vedno bolj duhovito, da se je čudil vsak, kdor jih je gledal, tako duhovito 60 igrali. Tudi nebeški »-tehniko-« je zaklenil nebe&ka vrata, obesil ključ na kljuko in šel gledat trening tekmo. Čimbolj se je tekma bližala koncu, tembolj mu je lezel obraz z lima. Zadovoljno je eupal 6ivo brado in kimal. Po koncu tekme je potrepljal trenerja po rami: »Fant, ne bo zastonj! Stot-ček pri nas ti je zagotovljen! To pa to! Le tako naprej in diamantni pokal nam je zagotovljen!« In ga je še prijel za uho, češ: »Kdo bi si mislil, da si tak tiček, hehe!« V tem, ko sta se tako prijateljsko razgovarjala, je zazvonil telefon. Angelček — eden tistih,, ki se pokrivajo samo z repetničkami — je priletel in povedal, da bi nekdo rad govoril s trenerjem. »Medplanetaren pogovor!« je še v naglici zaklical in odlotcl. Trener pa za njim. »Halo, halo! Tu trener nebeške1 reprezentance! Kdo kliče?. . . Kdooo?... Kaj? Kdo? Satan? I, kaj pa bi ti rad? Kaaaj? Izzivate nas? Reprezentančno tekmo bi radi? Hahaha! Kje? V vicah? Torej na nevtralnih tleh? Da, da, že razumem: vi ne morete sem gor, mi pa ne dol k vam. Povej mi no, kaj pa nam-mislite postaviti nasproti? Saj nič nimate! Kvečjemu kake krvave diletante-amaterje! Saj drugega nimaš, reva! Pravi nogometaši so itak vsi v nebesih, že po mednarodnem pravu! Ne, ne, dragi moj, iz te moko ne bo kruha! Jaz nimam igralcev za to, da jim bodo tvoji diletanti lomili kosti. Mi se pripravljamo za pokalni turnir na Veneri. Skoda nog za vas!« Ze je hotel odložiti slušalko pa ga je Satan zaustavil: »Pri peklenski lavi,« je dejal, »►pravite, da imate vse prave nogometaše pri vas! Prav! Pa vas vseeno vprašam, kako boete igrali tisti vaš turnir na Veneri! Grohot peklenski, hoho!« »Kako bomo igrali? To pa kar nam prepusti in nič ne skrbi! Povem ti le, da je pokal toliko naš kot vaš. Ali veš zdaj?« Spet je hotel trener odložiti slušalko, pa se mu je Satan tako peklensko zarezal in taiko zaklel, da je kar po telefonu zasmrdelo: »Grom in žveplo«, je dejal in privil trenerja na prečudne sorte: »Praviš, da imate .pri vas vse prave nogometaše in da boste igrali? Prav! Vpraša se le, kdo vam bo sodil? Saj veš, da so vsi nogometni sodniki brez izjeme v peklu in jaz vam Jih ne dam, če ne pristanete na tekmo, hohoho!« Trener je trikrat zaporedoma poklical majko, treščil slušalko ob tla in se ves prepoten prebudil v olimpijski vasi Tokio. -.....K*»- 1 Iz naših komun • Iz nagih komun O Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun # Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Povečanje povprečnih osebnih dohodkov Ali letos res ne bo nikogar izpod 30.000 din? — Vse več tistih z nad 60.000 din mesečnih prejemkov tega jih je največ v skupini med 60 in 80.000 din mesečnega osebnega dohodka, in sicer 833, v skupini med 80 in 100.000 din 289 zaposlenih, 220 zaposlenih pa je imelo mesečni osebni dohodek nad 100.000 din. Po panogah je Analiza podatkov o izplačanih nost, socialno zavarovanje, držav- Pri ugotavljanju najnižjih oseb- .scbnih dohodkih za mesec no- na uprava, šolstvo, kmetijstvo nih dohodkov lahko vidimo, da je i Vt?i> da ie 7656 zanosle- *td- Zanimiv je podatek, da je bilo novembra lani še vedno za- •.cmoer Kaze, ta je i industrija, ki zaposluje polovico poslenih 90 ljudi z osebnim do- bilo največ zaposlenih z osebnim nih v delovnih ^ orgamzacijan ^h zaposlenih, v novembru s hodkom izpod 25.000 din in to dohodkom nad 60.000 din novem- skofjeloške občine imelo lani no- povprec;jern 45,943 din za skoraj predvsem v industriji (19), obrti bra meseca v industriji (451), pro- vembra 50.791 din povprečnega 4^ ^jn pod občinskim povpreč- (25) in socialnem varstvu (18), metu, gradbeništvu, obrti (104) in mesečnega osebnega oz. povpreč- jem< Najnižje povprečje ima v 314 zaposlenih pa je imelo oseb- v šolah (71 zaposlenih). Pri pregledu največjega števila najnižjih osebnih dohodkov v novembru po posameznih delovnih organizacijah so predvsem naslednja podjetja: iz industrije Elra (14) in Marmor, iz obrti Kombi- organizacije, n0 40.757 din za redni delovni novembru komunala (35.907 din), ni dohodek med 25.000 din in čas. dalje socialno varstvo in gozdar- 30,000 din prav tako predvsem v V novembru je največje pov- stvo. Presenetljiv je tudi podatek, teh dejavnostih. Nasprotno pa prečje osebnega dohodka doseže- da sta se obrt in stanovanjska de- vidimo, da je bilo novembra meno v prometu s 73.064 din, sledijo javnost, ki sta običajno na repu seca lani v skupinah z mesečnim zdravstvo, gradbeništvo s povpreč- povprečja mesečnega dohodka, v dohodkom nad 60.000 din že 1342 iem 64 748 din družbenopolitične novembru povzpeli za malenkost zaposlenih ali 17 odstotkov od znanstvena dejav- nad občinsko povprečje. skupnega števila zaposlenih. Od nat naSavodnju, Ratitovec iz Ceš- njice in Niko iz Železnikov, iz panoge socialnega varstva pa In-^gf 9 valid in Center za rehabilitacijo in varstvo slepih v Škof j i Loki. Obratno pa pri največjem številu zaposlenih z osebnimi dohodki nad 60.000 djn jjzstopajo v novembru predvsem naslednja podjetja: Transturist (193 od skupno 269 za- Z zalkonom je urejeno, da lahko koristijo le redlka industrijska černih šolah, po dodatnem izobra- poslenih), Jelovica s 109 zaposle-delovne organizacije koristijo za podjetja, ki imajo večje število zevanju za pridobitev kvalifikacij nimi, LIP, LTH, Iskra in Gorenj-strokovno izobraževanje članov štipendistov, medtem ko manjše [l<\- Slušatelji večernih srednjih ska predilnica, med obrtnimi pod- Drago varčevanje kolektiva (štipendije, seminarji, delovne organizacije teh sredstev predavanja itd.) sredstva v breme v glavnem ne koristijo. Prav tako materialnih stroškov do 2,5 od- je ugot0,vljcnO) da je večjna sred-stotka od bruto osebnih dohod- stey od slkupno 20 milijonov din, kov. V letu 1964 je bilo v skorje- k[ ^ .-h ddavne orgairuzacije po-loški občini po približni ocem ten rabilev n meseci;h za svoje po_ sredstev okrog 130 milijonov, ro lrebC) bHo namenjeno samo za podatkih v mesecu novembru lam žtipendijej v ,manjši meri za pla pa so delovne organizacije izko-ristile do tedaj komaj 50 milijo 5 00 teaaj Au-mo, * ..»-j- (gradbeništvo, prispevki din teh sredstev In še od Ud ^ ]g nekajPodstotk( čila Obvez dO strokovnega šolstva {LF^S^^'JfJt f& šol si sami plačujejo stroške šo- jetji pa Kroj in Avtokovinar iz Sk. lanja, vsakodnevnega prevoza v Loke. šolo, stroške knjig in drugih učnih pripomočkov, morajo razen }7; primerjave najvišjega in naj-popoldanskega* prostega časa mno- n,ž.iega povprečnega osebnega do-gokrat žrtvovati za šolanje tudi h°dka med delovnimi organizaci-40 odstotkov mesečnega osebnega Jami v posamezni panogi lahko vi-dohodka. Razen tega vse pogoste- dimo' da J*e v industriji največje povprečje novembra doseglo podjetje LIP z 52.252 din, najmanjše pa Marmor s komaj 33.000 din. V zbornici nem na'raSčan.Ju življenjskih stro nov din len mou^v , * *nl- itd-) in ^ neka odstotkov za do- "»P^J« "tajajo im m gradbeništvu j obrat Gradisa tega so vplačale v sklad za sol- . ' strokovno i^hrafovani* knJeJo le majhen del stroškov i ™a ». n„;r^ ItL Z* finski skuDŠČini 30 mi- V,no ,stf>k?vn° izobraževanje študenta itd_ v Skofji Loki povprečje 95.744 din, ostajajo iste in stvo pri občinski skupščini č,anav kolektiva y ,ra2nih več lijonov din, medtem ko so_ostaiiti nih teč&y^ semmarjihi na 20 milj. din porabili za lastne po trebe. Hkrati je ugotovljeno, d; ta sredstva do predpisane višine štipendije ► le 1 študenta itd. Ob ugotavljanju teh dveh na- medtem ko obrata Termike dosegata za polovico manjše povpreč- '•Vda KVSj o^i Predk?h° b° l- SPr°tUJOČih.^ deJ^teV' da- na eni >e (48546 din). V panogi obrti Na ledeni plošči blejskega Jezera so že prvi drsalci. Na sliki sta dve domačinki* ki sta že vajeni drsalk in ledu Poslovno sodelovanje lesnoindustrijskih podjetij Protipožarna varnost po naših občinah Bo ali ne ho Poklicno gasilsko enoto v Skofji naj se ustanovi poseben zavod. Loki so ustanovili leta 1962. Po ta- Ob sprejetju sklepa da se enota kratnem dogovoru bi razen stalne ukine, bi se povezali s poklicno pred- strani ostajajo taka sredstva za ima najvišje povprečje konfekcija vsem industrijskih podjetij — strokovno izobraževanje in da je Kroj z 78.495 din, najnižje pa vse delovne organizacije predvide- na drugi strani tako velika potre- Kombinat na Savodnju z 32.943 vajo za strokovno izobraževanje ha po teh sredstvih, se vsiljuje din, medtem ko v skupini šol vo-samo 1 odstotek, ki naj bi ga od- vprašanje, ali ni finančna pomoč di v novembru Lesnoindustrijska vedli občinski skupščini ali največ pri dodatnem izobraževanju naših šola, najnižje povprečje pa je v 1,5 odstotka. Tako lahko ugotovi- zaposlenih in primerne štipendije osnovni šoli Železniki s povprečno, da je bilo v letu 1964 od skup- tudi del življenjskega standarda jem 42.239 din. nih 130 milijonov din neizkorišče- naših ljudi? Zakaj ne bi koristili n • * 1 v* -i » .. no polovico sredstev, in da bo le- teh sredstev, od katerih sedruž- mlli^° T ^ E0™"*010 tos ostalo neizkoriščeno prav tako ba odpoveduje vseh dajatev, v ™fecnih osebnih dohodkih za od 45 do 50 odstotkov teh sred- večji meri in tudi tako sodelovali ™CSCC novembcr 'am W*» «*0" stev ali_ približno 75 do 85 mili- in pripomogli v naporih, da'v prvi tov,mc> predvscm dv0,c: »• *ljttb jonov din. vrsti vidimo našega človeka — Kratnem ooguvoru ui m^i o«-"'« -.....~> — -- »-— - - ... Vsakodnevno pa ugotavljamo, - službe v domu opravljali se pre- enoto v Kranju in se_ dogovorni da zaposleni ne poznajo osnovnih Ce so že same delovne organi-ventivno službo po gospodarskih za_uP^a,vll^J* ^tJ^^Ju^} v s,tv,ari„glede formi™nja in delitve zaci je toge pri reševanju teh vpra- proizvajalca in upravljavca hkrati. povečanju povprečnega osebnega dohodka v primerjavi z novembrom 1963. leta za več kot 10.000 din ali približno 25 odstotkov v decembru še ni v celoti izpeljana organizacijah in deloma začeli z območju škofjelosKe oDcme. v dohodka, da marsikdaj ne pozna- Sanj, bi morale toliko več skrbi akcija, da s 1. januarjem 1965. le- delom v lastni delavnici. Zato je nasprotnem primeru pa W zdru- JO pravic in bilo tudi vprašanje vzdrževanja te žili sedanjo podružnico podjetja proizvajalci in da Varnost iz Ljubljane in poklicno Znano je, da je na Gorenjskem vrsta lesnoindustrijskih podjetij, enote urejeno na ta način, razen sredstev iz proračuna ob- gasilsko enoto v posebni zavod, čine, del stroškov krijejo gospo- Tako v enem kot v drugem pn-dareke organizacije kot plačilo za mera bi morale del stroškov ga-ki se ukvarjajo s sicer različno opravljanje preventivne službe, sileke enote nositi same gospo-pro^ctajo vc^ar „ imajmo. D^*« M bi Mi iz U*.ih d-*e ^^JT^ raj vsa enake težave; pomanjkanje dohodkov. hlodovine. Ker so se posamezne p0 nekaj letih obstoja se je pr-občine nekako zaprle v svoj okvir votni dogovor o vzdrževanju poglede prodaje hlodovine, so posa- klicne čete začel krhati. Najprej mezna podjetja trpela se posebno so posamezne gospodarske orgarti-pomanjkanje. Prav zato je bila že zaMe neredno plačevati dolžnosti kot temu vprašanju posvetiti družbe- ta ne bi bilo več zaposlenih upravljalci, voda, kjer ne bi bilo v perspektivi zaposlenih več kot 12 poklicnih gasilcev, lahko že s 1. aprilom ustanovili tudi svojo delavnico za popravilo koles, mazanje dn pranje avtomobilov in druga eno- in nopolitične organizacije. Ali ne bi osebnim dohodkom izpod 30.000 v večini primerov poznajo or- delavska univerza, sindikalne in din in 2. da se je v letu dni (no- ganizacijo podjetja samo dva mladinske organizacije ali pa celo vember 1963 — november 1964) koraka levo in dva koraka desno odborniki občinske skupščine vpli- znatno hitreje dvigalo število za- od svojega delovnega mesta itd. vali na delovne organizacije, da poslenih z osebnim dohodkom Nadalje ugotavljamo, da je med se ta sredstva koristijo v večji nad 60.000 din kot je padalo šte- zaposlenimi v večini primerih že- meri za namene, za katere so na- vilo zaposlenih z osebnim dohod- Ija po nadaljnjem šolanju v ve- menjena. — V. P. kom pod 30.000 din. — V. P. vrsto let težnja, da bi se lesnoindustrijska podjetja na Gorenjskem združila v enotno podjetje, kjer bi zapora glede prodaje hlodovine med posameznimi občinami odpadla, vendar do realizacije zadovoljstvo itd. Zato so lani za-takšnih prizadevanj ni prišlo. čeli razpravljati o tem, ali je za škofjeloško občino dejansko po-Da bi našli zadovoljiv izhod iz trebna poklicna gasilska enota in taksnega neprijetnega položaja, ki če ie kdo na1 krlje stroške. aastane v prvi vrsti zaradi pomanjkanja hlodovine, je lesna industrV Deset poklicnih gasilcev oziroma ja Jelovica iz Škofje Loke sklenila mom> kot jih trenutno je, so pre-pogodbo o poslovno tehničnem so- obremenjeni z delom. Pogosto sta svoje obveznosti in nekatere sploh stavnejša dela. ]>renehale, lastni dohodki so bili Vsekakor bi ob nadaljnjih raz- manjši od predvidenih, dotacija pravah okrog tega vprašanja mo- občinske skupščine pa tudi skrom- raii imeti jasno pred očmi, da se na. TO je imelo za posledico nizke desetletno vzdrževanje poklicne osobne dohodke zaposlenih, ne- gasilske enote lahko povrne že ob Štiri vprašanja škofjeloške mladine Občinski komite mladine v škof- morejo biti člani mladinske or- dejavnost in spremeniti svoj pro-ji Loki je za 21. sejo obeh zborov ganizacije. gram tako, da bi bolj skrbela za občinske skupščine pripravil kraj- Nadalje ugotavljajo, da je 1.1961 množičnost kot pa za kakovost, še poročilo o nekaterih problemih 21 občanov mlajših od 18 let za- Hkrati pa bi tudi Občinski ko-mladine v občini. Kot je rečeno šlo v razna kriminalna dejanja in mite mladine skupno z mladin&ki-v samem poročilu je cilj te raz- da se je v letu 1963 to število po- mi aktivi moral prilagoditi svoj prave, da se tudi odborniki »po večalo že na 33 mladih občanov, program dela zahtevam mladine: desetih letih seznanijo z nekate- Ta hiter porast je dejansko za- ne samo družbenopolitično delo, rimi vsakodnevnimi problemi mla- skrbljujoč in je odprto vprašanje ampak več akcijskega in kultur-dine, ki jih sami v večini prime- ne samo mladinske organizacije, no zabavno-Športnega dela. Ravno rov ne morejo rešili.« Hkrati je ampak tijdi drugih družbenopoli- tako za stanje, da je v kulturno-eilj poročila, »da najvišji organ v tičnih organizacij in občinske umetniških društvih tudi do občini ugotovi, kaj upravičeno skupščine. Samo za 8 mladoletni- 75 odstotkov članov teh društev zahteva mladina in kaj ji bomo kov, ki so v raznih vzgojnovar- prav mladina, ki pa je v upravnih v prihodnjem obdobju nudili.« stvenih ustanovah, mora skupšči- odborih zastopana s komaj 5 od-Že bežen pregled kratkega poro- na letno plačati 3,5 milijona din stotki, niso kriva izključno dru-čila pa pokaže, da je v glavnem oskrbovalnine. Kljub tomu, da je štva. Praksa namreč vsakodnevno statistični /.hir podatkov po ne- to širše vprašanje, ki zahteva kaže, da mladi niso v večjem Jte-katerih vprašanjih. Nikjer pa ni skupne akcije raznih organizacij vilu zainteresirani za delo v raz-omenjeno, kaj je že narejeno, in društev skupno z občinsko nih organih, komisijah in odborih v Kranju, iz LIP Cešnjica pa bo orodje in neustrezni prastorl. Da čelo akcijo za izgradnjo sistema zakaj se posamezna vprašanja ne skupščino, bi bil vseeno zanimiv in v pogostih primerih članstvo Še delovanju z LIP Cešnjica in Lesno industrijo Kranj. V tej poslovni pogodbi, katero je na evoji zadnji seji potrdila tudi občinska skupščina v Skofji Loki, se poslovne stranke sporazumevajo, da bo Jelovica iz Škofje Loke kupo- vsaj eden ali dva v šoli ali na tečaju. Neprekinjeno dežurstvo, dopusti in drugo zahteva od njih mnogo daljši delovni čas. Zato tudi vse do sedaj niso mogli urediti svoje delavnice oziroma jih jo pri tem oviralo po- vala rezani les pri Lesni industriji manjkanje sredstev za- opremo in prvem večjem požaru v katerikoli gospodarski organizaciji, ko bi s pravočasno intervencijo preprečili tudi več milijonsko škodo. — V. P. Žičnica na Stari vrli? Ze pred časom je podjetje »Transturist« iz Škofje Loke za- dobivala določene polizdelke, ki bi si izboljšali svoj materialni po jih bo pozneje uporabila za svoje Ma- SQ ^ ^ do ^ OPraV" finalne izdelke. S tem bo v dolo- čeni meri že rešeno vprašanje pomanjkanje hlodovine v teh treh podjetjih, Jelovica pa se bo še posebej preusmerila na izdelovanje in izgotavljanje le končnih izdelkov. Občinska skupščina je v zvezi ljali razne usluge za nekafora škofjeloška podjetja, ki pa so ravno tako običajno od tega hotela imeti samo korist. Po zadnji razpravi o tem vprašanju na nedavnem posvetovanju vseh direktorjev, računovodij in 6 to pogodbo priporočila vsem predsednikov delavskih svetov so trem kooperantom, da svoje po- se dogovorili, da se morajo gosi ovno tehnično sodelovanje še spodarske organizacije do konca razširijo. Januarja odločiti, ali naj se po- Z. P. klicna gasilska enota ukine ali pa žičnic na Starem vrhu nad škof- cla'° rešiti a,i zaka' so sPlon V°- Podatek, kaj je mladinska orga- celo odklanjajo. Zakaj tako, bi .' , . ' , . ... stala najaktualnejša vprašanja nizacija že naredila za odpravo morala dati odgovor mladinska jO Loko. Prav zdaj potekajo raz- mIadinc. lcga vprašanja. Ali so ti mlado- organizacija! govori med omenjenim podjetjem ^ V poročilu so zajeli predvsem letniki sploh člani mladinske or- Ideja za gradnjo samskega doni občinsko skupščino v Skofji štiri vprašanja, in sicer: vpraša- ganizacije, zakaj ne in ali so kdaj ma je že tako stara, da je že pre-Loki. Kol smo zvedeli pri »Trans- nJe mladinskega kriminala, dru- poskušali, da bi jih pritegnili k živela. Praksa v številnih drugih , . žabno življenje v občini, stano- drugim oblikam razvedrila? mestih kaže, da so s samskim do- prvimi vanjske razmere mladih in pro- Nadalje ugotavljajo, da je dru- mom rešili vprašanje stanovanja blematiko štipendiranja v šolskem žabno življenje v občini v hitrem mladine samo za nekaj let. Z do- izumiranju. Razen številnih po- raščanjem pa se mladi poroče in Žc uvodoma ugotavljajo, da datkov, koliko je bilo kdaj v ob- zaradi stanovanjske stiske se imajo v 31 mladinskih aktivih čini veselic, zabav in gostov na samski domovi po nekaj letih no kmalu. 1 o vsej verjetnosti 00 vk| jučenih samo 1725 mladih ob- teh zabavah, posredujejo v poro- spremene v družinska stanovanja investitor te gradnje podjetje čanov v starosti med 14. in 25. le- čilu tudi podatke, da je večina z nemogočimi stanovanjskimi raz- turistu«, bodo pričeli s tleli takoj, ko bo sprejet urbanistični načrt. Kdaj bo to, je sedaj letu 1964/65. še težko reči, vendar upajo, da »Transturist« iz Škofje Loke. J. J. tom. Ce od tega odštejemo še 483 domov, ki so namenjeni za kul- merami. Zakaj ne bi občinski ko- učencev osemletk in dijakov gim- turno življenje občanov, danes mite mladine spremenil svoje za- nazije, jc v mladinsko organizaci- skladišče enega ali drugega pod- hteve za gradnjo samskega doma r^l eiei'!0 7a'cto samo 1269 mlaidih OD" iotJa' ke*" edino na ta način lah- v zahtevo, da gospodarske organi- Lctos doffrflđitcv osemletk© v Železnikih vfovarniških^ktivm9^ %^vtA^a^%3m^%\mi ^Sje1^ 55 303 člani v sedmih vaških aktivih, je seveda družabno življenje moč- ležbo pri nakupu samskih stano- Nikjer pa ne povedo, koliko mla- no prizadeto. Prav tako skromne vanj in s širšo akcijo med svoji-dine je v občini, ki še niso člani dotacije iz proračuna občine za mi člani le-te navduši, da gredo gledališča, kulturno- tako kot drugi občani v »nakup čin. Kot soustanovitelj sklada za tako zbrali približno 70 milijonov članov) in zakaj to? Prav tako ni umetniških društev, društev Par- stanovanja? Morda bi tudi to po- strokovno šolstvo pa je dolžna din od skupnih 175 milijonov din. podatka, koliko od 1752 članov tizana in drugih športnih društev magalo v borbi za zmanjševanje vplačati ustrezni del v ta sklad. Za to vsoto, ki bi jo porabili za mladinske organizacije je dejan- nc zadoščajo za Širšo aktivnost, mladinskega kriminala! Da bi razen obveze do občinske- financiranje strokovnega šolstva, s ko aktivnih (manj kot petina) in Zanimiva je, na primer, že pri- Kot vidimo se ob teh nekaj ga sklada za šolstvo in do okraj- bi razbremenili proračun občine in zakaj tako malo? Ravno tako pri merjava, da je dvodnevna prire- vprašanjih, ki jih je Občinski ko- nega sklada za strokovno šolstvo ta sredstva namenili za povečeva- podatku, da je v sami Skofji Loki ditev Po stezah partizanske Jelo- mile mladine namenil /a razpravo iz svojih proračunskih sredstev nje osemletke v Železnikih. S te- 650 mladih, ne povedo, zakaj me- vice organizatorja stala več na. seji skupščine, pojavlja še ne- lahko namenila vsaj del sredstev mi sredstvi in z dodatnimi krediti sto Škofja Loka še vedno nima za investicije v šolstvo, bo po do- v ta namen je predvideno, da bi svojega terenskega aktiva. Razen govoru z delovnimi organizacijami celotno investicijo v osemletko v tistih, ki so zaposleni v industrij- Razen sredstev za obvezno osem- del obveze za strokovno šolstvo Železnikih izvedli letos, medtem, skih podjetjih ali dijaki gimnazi- lelno šolanje mora olvinska skup- prenesla na podjetja. Tako bodo ko bi leta 1966 že pričeli z gradnjo je in So člani mladinske organi- ščina iz svojih proračunskih sred- vsa delovne organizacije v letu nove osemletke v Gorenji vasi. zacije v tovarni ali v šoli, je več stev v letu 1905 nakazati še 90 do 1965 vplačale 1 odstotek od bruto Načrti za Železnike so že v i zde- kot sto zaposlenih v raznih obrl- 100 milijonov v okrajni sklad za osebnih dohodkov od skupno 2,5 lavi in predvidevajo, da bi maja nih podjetjih, trgovinah, pri za- več materialnih sredstev. Društva ne bodo taki kot bi lahko bili! strokovno šolstvo. Po ustavnih na- odstotka namenjenih za strokovno pričeli z deli. -- V. P. sebnih obrtnikih itd. in zato ne bi pa zato morala razširiti svojo V. P. Zaradi dejstva, da so skromna čelih je to dolžnost republike, ki je šolstvo v posebni sklad pri ob sredstva proračuna občine Skof- prenesena v breme proračunov ob- činski skupščini. Računajo, da bi mladinske organizacije (več kot je dejavnost ja Loka razen drugih obvez komaj krila sredstva za šolstvo, ni bilo v zadnjih letih vloženih večjih investicij v gradnjo novih šol ali v večja popravila obstoječih. Zato je razumljivo, da bo potrebno v naslednjih letih investirati v gradnjo novih osemletk ali za povečevanje in popravila obistoječih pol milijardo din kot pa je v letu 1964 do- šteto drugih vprašanj, ki so ne-bila Občinska zveza za telesno posredno ali posredno povezana I vzgojo skupne dotacije za svojo postavljenimi vprašanji. Zato je celoletno dejavnost vseh sekcij in povsem upravičena bojazen, da športnih društev. Zato bo prav bo tudi razprava o teh vprašanjih gotovo že letos in v naslednjih samo enostranska in skopa in kar letih potrebno tem društvom dati je najvažnejše: zaključki razprave Razvoj in perspektive turizma v tržiškem kotu Glavni promet gre mimo Kaj bodo od tega imeli naši delovni ljudje Na zadnji seji obeh zborov ob- niči ter ureditev cest od priključ- 1 Črnske skupščine Tržič so razprav Ijali o razvoju turizma v tržiški občini. To so razpravljali tudi na debatnem večeru v Klubu gospodarstvenikov. Novozgrajena avtomobilska cesta Naklo — Ljubelj in predor na Ljubelju sta dala tudi ka proti Begunjam in Bledu in za samo mesto. Jasno je, da občina sama nima dovolj sredstev za uresničitev vseh teh načrtov. Zato so tudi sklenili na široko odpreti vrata vsem interesentom, ki imaio sredstva in seveda te tudi našli. Mod tržiškemu kotu neslutene možno- njimi velja omeniti Komnas, ki 8ti razvoja turizma, kot pomenih- je zainteresiran na področju Podne gospodarske panoge in to pred- ljubelja in pa Petrol, ki dela na vsem tranzitnega turizma. Sicer si priključku v Bistrici. S tem pa Tržjčani ne delajo nekih posebnih za Tržičane problem še zdaleč ni Utvar, da jc nova cesta že vse, rešen. Dobro se zavedajo, da ho fcajti prej bi lahko rekli, da je kljub vsem tem novim kapacite-sam Tržič z njo precej izgubil, ker tam možno razvijati turizem le ob 8fe cesta mimo mesta. Zato bo sodelovanju vseh takoimenovanih na to, da bodo vse kapacitete polno izkoriščene od inozemcev, je vsekakor veliki utvara, tega se v polni \mcri zavedajo tudi pristojni organ1, Na žalost pa te edinstvene priložnosti ne znajo razumeti ravno domači kolektivi, ko pa se na drugi strani že zanimajo za možnosti takih gradenj kolektivi od drugod. Ali ne bodo pri tem tržiški kolektivi, ko gre /a njihove delavec, zopet zamudili zadnji vlak kot že tolikokrat poprej? Potrebno razvijati turistične uslu-8e ob sami cesti, ki bodo morale biti toliko privlr.čne, da se bo turist pri njih tudi ustavljal. Podatki, ki jih je zbral oddelek *a gospodarstvo, jasno kažejo, da število prehodov preko Ljubelja terciarnih dejavnosti* kot so gostinstvo, trgovina, obrt in komunalne dejavnosti in ravno na tem področju najbolj vsa zadeva tudi šepa. Sicer so bili v zadnjem času narejeni določeni premiki, predvsem v gostinstvu1, ko so zopet Na rokometnem itrrišču v Športnem parku v Kranju so pripadniki J I, A priskočili na pomoč pri urejanju drsališča (Foto: F. Perdan) stalno narašča. Tako je 1961. leta dali posamezno obrate v zasebno Prestopilo ljubeljski prelaz 95.621 last, to pa še zdaleč ni zadosti. Potnikov, lani pa samo do 30.9. Sklenili so, da še nadalje v. razni-Že 311.896, pri tem pa je potrebno mi olajšavami zainteresirajo za-Upoštevati še to da nova cesta ni sebno iniciativo, tako na področju bila odprta v celoti. Vedno večje gostinstva kot obrti. Tn ravno tu °Iajšave pri vizah dajo upravičeno je največ dela. Pri takem razvoju slutiti, da bo ta promet še veliko turizma je čutiti predvsem poboli narasel. manjkanje raznih mehaničnih Vendar pa, kot že rečeno, ves uslug, tudi brivsko frizerske niso ta promet gre v glavnem mimo take kot bi morale biti, najbolj Tržiča. Zato je zanimivo, kako si pa šepajo komunalne storitve, Delo kranjskih ferialcev za svoj dom Z dobrim gospodarjenjem so prihranili milijone Na skupščini Počitniško zvezo Slovenije je delegat iz Kranja razpravljal o MILAN ADLESIC Zamišljajo kljub temu iz nJega kar se po/na glede čistoče, uredit- letovkščih in počitniških domovih, izvleči, kar se bo največ dalo. Načrt za razvoj turizma zajema Predvsem dolino Podljubclja in Priključek v Bistrici. Vse področje Zelenice in doline Podljubclja Se bo spremenilo v zimsko-šport-nt in rekreacijski center. V sklo-PU tega načrta so: dograditev doma na Zelenici s kapaciteto 76 ve cest ipd. Delegatom jo obrazložil težave, ki Tudi s prevzgojo ljudi morajo so z njimi ukvarja počitniška zve-računati, ker je od tega odvisno za Kranj pri gradnji počitniškega počutje posta in s tem seveda doma pri Pulju. Pri tem pa je po-tudi čas bivanja in pripravljenost, udarjal pomen ter korist prost o-da se še kdaj vrne. Mogoče je voljnoga dela pri gradnjah takšnih zelo značilen primer, da so lani objektov. Njegove besede so zelo sorožili meri delovnimi organiza- ugodno odjeknilo med udeleženci cijami v občini akcijo, da bi le-tc skupščine, ko je govoril o velikem pri domu na Zelenici, kjer bi po 1 ji.šča za gradnjo doma v Pulju. /mernih cenah lahko našli noči- S tem dolom so mladi prost ovni jci tek in razvedrilo delovni ljudje prihranili milijone, razen topa pa prav iz teh podietij, vendar pa gp. pokazali, da se ne bojijo žrtev, nri tem niso našli razumevanja. kadar gre Zfl koristi skupnosti. ležišč, 80 pokritih in 50 nopokri- skupno začeli* graditi depandanso deležu mladino pri urejanju zenitih sedežev, dokončna dograditev Žičnice sedežnicč, ki bo povezovala plato pred predorom na Ljubelj z domom na Zelenici, gradnja vlečnice na Zelenice, ureditev Parkirnega prostora ob spodnji Postaji žičnice, preureditev kmetijske zadruge v Podliubclju v turistične namene, preureditev doma Staneta Žagarja v Podljube-Mu, dograditev vlečnice v Podlju-belju, izgradnja sankaške prope v Z izjemo PPT, ki je bila takoj prinravljona za to. so vse ostale delovne organizaciie raje 'dajale svoja sredstva v obmorske kraje, ki jih delavci koristijo le dva meseca v letu, nimajo na nobenega Zagotovila, da se bodo tudi ob'li-Podljubelju in zajezitev potoka ža'e. Zato se postavlja zelo upra-Jezerščica v umetno jezero, ki bo vičeno vprašanje, ali bodo od vse-V bližini nove ceste. ga tega, kar bo v Tržiču narejene- Na področju Bistrice pa zajema pa za turizem, imeli korist tudi načrt: dograditev bencinskega navadni zemljani — naši delovni servisa ob avtocesti, gradnjo re- ljudje? Kajti že takoj v začetku stavracije ob servisu, gradnjo pa- si moramo biti na jasnem, da v"jona Turističnega društva, ki cene v novih objektih prav gotovo bo tudi v sklopu restavracije, ne bodo dostopne vsem, zato tudi gradnjo restavracije v Bistrici, bojazen, da vsa zadeva ne bo Ureditev vikend naselja v Ročcv- ravno najbolj rentabilna. Čakati Predvolilna dejavnost Pa ne samo s prostovoljnim delom — tudi z dobrim gospodarjenjem in z razumno organizacije dela .so kranjski ferialci veliko pripomogli k temu, da bodo kone-no vendarle imeli svoj dom. Zemljišče >je urejeno z vsemi komunalnimi napravami: vodo, elektriko in komunikacijami. Napravljen je tudi že izkop, medtem ko so za prieetek gradnjo tudi že pripravili gradbeni material. Celotni izkop je opravila mladin.ska delovna brigada. Vse, kar jo do sedaj napravljenega, so prihranili sami z delom in z. napori, saj jim občina daje le 300 tisoč dinarjev letne dotacije, garanj ta« je še toliko bolj razveseljivo, da so v taksnih pobojih uspeli v dveh letih opraviti veliko delo. Zelo uspešno je bilo tudi sodelovanje z društvom prijateljev mladino, s taborniki in z mladino. Kranjčani so trdno odločeni, da z gradnjo nadaljujejo. Po predračunu bi gradbena dela stala le 21 milijonov. Vendar pa vseh 1eh sredstev ne bodo mogli sami prihraniti. Za to veliko delo pa jim bo vendarle morala pomagati občina z izdatnejšimi sredstvi al: pa Zavod za soeialno zavarovanje. Na taksen način bi bila zelo koristno vložena sredstva za zdravstveno preventivo, saj bo imel bodoči dom Izključno rekreativno zdravstveni značaj. J. B. Dvajset let svobode ZGODOVINSKI ALBUM V TRŽIČU Kakor po vseh naših krajih jc tudi krajevna organizacija Združenja borcev NOV v Tržiču letos začela s precej bolj aktivnim delom. Največ pozornosti posvečajo mladini ln prenašanju t radi-, cij na nov, mladi rod. Med drugim tudi že dlje zbirajo podatke o revolucionarnem gibanju v tem kraju in o dogodkih iz časa narodnoosvobodilne vojne. Letos, ob 20 letnici osvoboditve, nameravajo izdati poseben zgodovinski album, ki bo na voljo šolam ter hkrati važen dokument hoja, trpljenja in žrtev za današnjo svobodo. To so pred kratkim sklenili na skupščini njihove krajevne organizacije. SPOMENIK V NAKLEM Tudi krajevna organizacija Združenja borcev NOV v Naklem pri Kranju hoče ob letošnji 20 letnici osvoboditve dostojno proslaviti nekatere najvažnejše dogodke v tem kraju. Osrednje svečanosti naj bi zlasti spomnile na dva najvažnejša dogodka; na triln-dvajsetletnico herojske bitke v okrogelski jami, kjer je padlo 12 borcev, kar bo ?2. aprila, ter septembra na veliki boj v Udln borštu, kjer je takrat padlo in bilo pobitih 28 borcev. V teh dveh krajih bodo komemoracije. V počastitev vsem padlim za svobodo pa se nameravajo oddolžiti s posebnim spomenikom, ki bi ga odkrili sredi vasi pred šolo. Kokrica ima vse pogoje za razvoj turizma? V okviru sveta krajevne skupnosti na Kokrici so se žo nekajkrat razgovarjali o tem, da bi bilo v kraju potrebno ustanoviti posebno komisijo, ki naj bi skrbela za lep.ši videz kraja in za dru^o turistično dejavnost. Ta komisija bi lahko pripravila tudi temelje za delo oziroma ustanovitev turističnega društva. Vas Kokrica s svojo okolico ima ugodne pogoje za razvoj turizma, saj je tako blizu Kranja, da bi bila zanimiva in turistično privlačna ne samo za domačine, pat: pa tudi za tujce. Turizem bi se lahko uspešno razvijal prav tako kakor so je pričel razvijati v Naklem in v njegovi okolici. Tu bi bilo možno oddajati tujske sobe ln tudi Mandatna doba je potekla Doba anketiranja oziroma zbiranja predlogov o kandidatih za volitve v občinske, republiške in zvezno skupščino, je po vseh naših občinah že v glavnem za nami. Bliža se že čas, ko bomo volivci že konkretno sestavljali kandidatne liste na zborih volivcev. Vendar pa Je še marsikomu neznano, katerim odbornikom in poslancem Je potekla mandatna doba in v katerih volilnih enotah bodo tokrat volitve. Čeprav je podrobni pregled težko prikazati slehernemu volivcu, skušamo podati vsaj osnovne podatke z imeni izvoljenih ljudi, ki jim mandatna doba poteče in številko volilne enote. Tako smo zadnjič že objavili Imena teh poslancev skupščine SRS. Tokrat pa objavljamo spisek odbornikov, ki Jim poteče mandatna doba ter v oklepaju številko volilne enote in to za kranjsko in radovljiško občino. ZAKAJ SLAB OBISK? Družbenopolitične organizacije na Kokrici so pred kratkim izvedle med prebivalci posebno anketo. Anketiranci so odgovorili na Vprašanja, ki zadevajo delo v tamkajšnjem prosvetnem društvu, udeležbo na predavanjih, sestanke in drugo. Zanimiva jc bila ugotovitev, da so na anketo prebivalci odgovorili zelo resno in dali Vrsto dobrih predlogov za delo tamkajšnjih organizacij. Anketa je tudi pokazala pravi vzrok, zakaj razni sestanki, zbori volivcev in druge prireditve niso dobro obiskane. Občani so kot glavni vzrok navedli pomanjkljivo propagandno delo oziroma slabo informiranost. V praksi je bik) namreč, da so na razne sestanke, zbore in Podobno vabili kar z. navadnimi lističi, ki so jih raznašali otroci. Takih vabil oziroma obvestil pa ljudje no jemljejo resno. ZA VZDRŽEVANJE CESTE NIMAJO SREDSTEV Na Kokrici pri Kranju že dlje razpravljajo o občinski cesti, ki Povezuje po bližnjici kraie Predoslje—Bobovk—Srakovljc—Talinee. Cesta IV. reda |e občinska, nihče pa ne skrhi zanjo. Jc na območju KS Kokrica, vendar le-ta za njeno vzdrževanje nima sredstev. Cesta ni samo lokalnega, pač pa tudi krajevnega pomena. Vprašanje glede Vzdrževanja ceste je zlasti postalo aktualno sedaj, ko se je pričel rušiti most preko tamkajšnjega potoka. Najbolje bi bilo, da bi krajevna skupnost dobila za vzdrževanje in popravilo mostu potrebna Sredstva in bi cesto te/ most uredila sama. RAZŠIRITI BO TREBA POKOPALIŠČE Nedolgo od tega, so imeli na Kokrici sestanek vnščanov in okoličanov, na katerem s* razpravljali o krajevnem pokopališču. Njihovo pokopališče, ki so ga že enkrat po osvoboditvi vaščani sami razširili, terja spel razširitve. Sama vas Kokrica z okoliškimi vasmi se izredno hitro širi in množi prebivalstvo, zato je pokopališka Uprava, ki deluje pr; KS opozarjala, da je pokopališče treba primerno razširiti in urediti. Zemljo za razširitev so kupili že pred nekaj leti, vendar do uresničitve takrat i/, tehničnih razlogov ni Prišlo. Sedaj so ponovno sprožili akcijo, zahtevali sestanek vseh Vaščanov in na njem sprejeli sklep, da se pokopališče s pomočjo samoprispevka razširi in primerno uredi. V ta namen so izvolili posebno komisijo, ki bo imela na skrbi, da se sklep čimprej uresniči. KRANJ OBČINSKI ZBOR Marija Križaj (volilna enota 1), Ciril štular (J), Prane Boštar (3) Jože Roblek (7), Angelca Koste rov (9), Boštjan ing. Jocif (II), Miloš Bregar (13), Slaviea Zirkel-baeli (15), Jožo Hribar (17), Marija Strajnar (19), Anton Sajovie (21), Martin Košir (23). Tilka Bogataj (25), Miroslav Gogala (29), Janez Kemperle (31), I\0 Triler (33), Valentin Rahonc (37), Jože Snedic (39), Jože Sajovie' (41), Pavel Draksler (43), Ivan Cebašck (45), Martin škrjanc (47), Marinka Jenko (49) ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI Zvone Vidic (1), Nace Demšar (3), Marija Topolovec (5), Tončka Jurajevčič (7), Boris Soklič (9), Dragica Ladiha (11), Vida 2u-mer (13), Mira Ambrožič (15), Ju-sti Oražom (17), Slaviea Diukič (19), Franc Podlipnik (21), A!o;/ Malovrh (23), Slavko Beznik (25), Anton Satler (27), Vinko Manili jak (29), Marjan Gabrič (31), Janko Vidmar (33), Pavle Subic (35), Valentin Cankar (37), Milan Visočnik (39), Ivko Sjnk (41), Ana dr. Krakar (43), Bojan dr. Fortič (45), Milica Prezelj (47), Miha Zupančič (49) RADOVLJICA OBČINSKI ZBOR Janko Brinšek (2), Ljudmila Pi-šer (4), Jože štele (6)i Božidar Perk (8), Niko Mencinger (12), Alojz Sušleršič (14), Bogdan Ambroži č (14), Slavko SitUr (16), Polde ing. Pemuš (18), Bogdan š.mea (20), Anton Gole (22), Vinko ing. Gole (24), Janez Petormau (26), Brane Vojvoda (30), Mirko Košnik (32), Anton Kocjan (34) ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI Filip Urh (2), Dernič Janko (4), Lado ing. Gorisek (6), Stanko Logar (8), Miloš Poljak (10), Darinek Humerca (12), Francka Hribar (14), Uroš ing. Vidmar (16), Karel ing. Maselj (18), Vinko Potočnik (20), Frane Dijak (22), Ciril Lukan (24), Anton Toman (26), Polona Vidic (28), Marko dr. Skulj (30), Zdravko Lukan (32), Ivan Cerkovnik (34) na druge načine razvijati turizem, saj ima kraj vse naravne pogoja za to. Seveda bo najprej treba misliti na lepši videz kraja. V načrtu imajo, da bodo v vasi -/.lasti ob glavni cesti in pred Prosvetnim domom, uredili nekaj parkov in nasadov lepot ične.ga drevja in grmičevja. Ze letos bodo ob glavni cesti, pred mostom, na zem-Iji.šču, kjer so porušili Bostetniko-vo hišo, uredili lep park. Na tem kraju bodo preusmerili tudi lokalno ce.sto, ki pri mostu zavije mimo trgovine v stari dol vasi Kokrlce, v smeri proti pokopališču. Zaradi nepreglednosti in številnih prometnih nesreč bodo cesto speljali tako, da bo vodoravno povezana s cesto Kranj — Predoslje pri gostišču Lakner. V ta namen bo potrebno zgraditi približno sto metrov nove ceste. Mislijo tudi na to, da bi še letos razpisali nagradno tekmovanje za lepšo ureditev hišnih fasad, vrtov in balkonov. K razvoju kraja in turizma je žo pripomogla sodobna samopostrežna trgovina in mesnica, urejajo pa tudi sodobno javno razsvetljavo, ceste in pota, kar vse bo pripomoglo k lepšemu videzu ln privlačnosti kraja. Nekateri mislijo tudi na to, da bi se uspešno dalo izkoristiti v ta namen opuščeno jamo glinokopa opekarne v Bobovku, V kateri j« žo pred desetletji nastalo jezero«. Čeprav to jezerce nima pritekaj in odtoka, je voda živa in užitna« kar dokazuje, da v njem živi veliko rib, ki jih ribiči radi lovijo tudlpoal-mt pod kdom. Jezero ob vsaki slini zamrzne in bi ga lahko uspešno izkoristili za drsanje (v Kranju iu-'K.inm drsališču), igranje hokeja itd. Poleti je voda v jezeru zelo topla in primerna za kopanj«. Urediti bi morali obrežje, da bi bil dostop do vodo bolj ugodan. Jezero ima tudi zelo lepo okolico, škoda, da tako lepih naravnih krajev pri nas ne znamo bolje izkoristiti. Veletrgovina »LOKA« Škofja Loka Išče VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV Pogoj: odslužena vojaščina Interesenti naj se zglase osebno ali pa pošljejo svoje prošnje na upravo podjetja. V tem času zimskih počitnic .so močno oživeli vsi *tm^ir|»» športni kraji, kar kaže naša slika iz. Kranjske gore. Žičnica in sedežnica in vse vlečnice prevozijo dnevno 4 do 5 tisoč ljubiteljev bele opojnosti nav-« zgor. da jim omogočijo čim-« večji užitek Stanovanjska gradnja na Jesenicah Pri 7-letnem planiranju stano- bi morali postopno zgraditi letno vanjske izgradnje so se stanovanj- 500 do 600 stanovanj, ske potrebe Jesenic izluščile v Znano je tudi da se na jcseni-stevilke. Ce hočemo dobiti vsaj Ce vozi veliko število 7aposicnih. bežno predstavo o stanovanjskih Prav tavo bi se vc]iko *tcvilo potrebah, moramo ugotoviti na- »vozacev« Mc[o preseliti v kraj zaposlitve. Da bi zagotovili stanovanja vsaj tistim, ki žive v kritičnih stanovanjskih razmerah, bi slednje V mestnih naseljih te občine je bilo leta 1963 še vedno 714 gospodinjstev brez stanovanj. Zaradi j^Jj "zgradjti' 200' stanovanj.' stanovanjske stiske so prepočasi zamenjavali stara stanovanja in zato imajo veliko le-teh, ki zaradi strosti in nefunkcionalnosti ne Jutri bo trgovsko podjetje na Jesenicah odprlo novo samopostrežno trgovino. Lokal, ki je okusno preurejen, je za plavško območje velika pridobitev Predavanje za predavatelje Na Železarskem izobraževalnem centru na Jesenicah so po prvem polletju organizirali predavanja za predavatelje poklicne industrijske in tehnične srednje šole. Povabili so univ. prof. dr. šmida, ki je predaval o ocenjevanju in univ. prof. dr. Gogala, ki je predaval o pedagogiki. Priznana pedagoga sta s svojimi predavanji dokaj obogatila redne študijske konference, ki jih imajo predavatelji teh šol. Na blejskem jezeru nič več hrupa Minula lepa nedelja je privabila na Bled in v Bohinj številne turiste in nedeljske goste. Zlasti na Bledu je bilo živahno, saj je jezero že toliko 'zamrznjeno, da nudi dovolj razvedrila za sprehajalce, kegljače in drsalce. Z razliko od minulih let, ,je na ledu veliko bolj mirno in prijetno, saj na ledeni plošči ni več hrupa in ropota motornih vozil. Odlok, ki ga je nedavno tega sprejela občinska skupščina Radovljica namreč prepoveduje vsako vožnjo z motornimi vozili po jezeru. Ta ukrep je naletel na zadovoljiv sprejem pri obiskovalcih in domačinih, ki se radi sprehodijo v miru in brez skrbi po jezerski plošči. Tudi po smučiščih je bilo dovolj živahno, posebno na Straži, kamor je ves dan prevažala smučarje vzpenjača. Ob novi simuški vlečnici se je zbiralo največ vnetih smučarjev in sankačev, ki jim je vlečnica prav koristno pomagala. — Podobno vlečnico so montirali pretekli teden tudi na VI-SELNICO pri Gorjah. To je ena najlepših zimskošportnih točk v bližini Bleda. Odkar je stekla nova vlečnica na vrh Višelnice, pa bo tamkaj vedno več obiskovalcev. — Tudi v Bohinj je v nedeljo hitelo mnogo gostov. Največ gneče je bilo ob žičnici na Vogel in na smučiščih. Predlagane so tri etape za zgraditev stanovanj, in to do 1. 1970, do leta 1973 in do leta 1978. Po prvem predlogu bi morali letno ustrezajo več. Preko 1200 stano- 7graditi 259 stanovanj, po drugem vanj je bilo zgrajenih ze pred m {n tretjem m Kq bi letom,1900 ,n prav oliko pred le- kr|n ^ treb pa bi prešli na toni 1945 Ce bi hoteli vsaj delno normalno ]etno gradnjo stano. zamenjati ta stanovanjski fond, y • Kolikšna finančna sredstva bi potrebovali za stanovanjsko izgradnjo, naj pove podatek, da stane povprečno stanovanje približno 3,000 000 dinarjev. Stanovanjsko gospodarstvo pa ima ria razpolago sredstva občinskega stanovanjskega sklada v višini 400 polagajo z viškom dela HSS Iz tega sledi, da s temi sredstvi lahko zgradijo letno 160 stanovanj. Ce bi hoteli ublažiti sedanjo stanovanjsko stisko, bi s temi sredstvi pokrili potrebe v 12 le- V nedeljo se je v delavskem do- šenega uvajanja najširše demo- V razpravi so delegati načeli še tih. Kolikor pa bodo zbrali še domu na Jesenicah zbralo 137 komu- kratičnosti pri kadrovanju pa bo vrsto vprašanj, kot so: datna sredstva s posojili in pove-nistov — delegatov, izvoljenih v odvisno, kako naglo bodo odstra- — idejno usposabljanje komuni- čano udeležbo interesentov, bi VIII. redna konferenca komunistov jeseniške občine Delavci so sposobni, da sami razpolagajo z viškom dela Naloga komunistov je, da se zavzemajo proti vsem zaviralnim tendencam in izkrivljanjem nakazane poti osnovnih organizacijah Zveze ko- njeni kadrovski problemi v ce-munistov na terenu ln delovnih loti. organizacijah, z namenom, da po- Glede delitve dohodka so v re-dajo obračun svojega dela oziro- feratu, kot v razpravi ugotovili, ma dela komunistov jeseniške ko- da so še vedno primeri doforma-mune od VII. konference, ki je cij, raznih izkrivljanj. Dalje, da stov, predvsem mladih. Pri tem skrajšali ta rok na 10 ali še manj so uogotovili, da je največji pro~ !et. blem pomanjkanje potrebne lite- Taka so tonj predvidevanja rature. Dalje, o postopnem uva- osnutka 7-letnega plana stano- janju skrajšanega delovnega ča- vanjske izgradnje. Vsi občani pa M v vseh delovnih organizacijah. bomo ime]i ge veliko možnosti za bila septembra 1962, da sprejmejo se tudi sistem samoupravljanja O problemih borcev NOV, češ da razpravo o tem planu in prav go-zaključke in napotke VIII. kon- ni vzporedno razvijal z delitvijo nekateri še vedno stanujejo v ne- tovo bodo takrat zahtevane in presa Zveze komunistov Jugosla- dohodka med družbo na eni in primernih stanovanjih in da je predlagane razne dodatne rešitve za pospešitev gradnje stanovani. Najbolj intenzivno bodo letos fradili v stanovanjski soseski na Zgornjem plavžu. Razen že ztrra-icnih dveh stanovanjskih stolpičev s 46 stanovanji bo zgrajenih m vije 1n da na osnovi teh sprejme- med čTelovno organizacijo in de- osebni dohodek nekaterih tako mi jo svoj konkreten program dela. lavcem na drugi strani. Tako je nimalen, da le s težavo preživlja-Referat dosedanjega sekretafrja bilo poudarjeno, da morajo ko- jo sebe in svojo družino. Govora občinskega komiteja tov. Franceta munisti \usmeriti svoje napore tu- je bilo tudi o družbeno negativ-Zvana lahko ocenjujemo kot kon- di v to, da se bo čimbolj pospe- nih pojavih, kot so: gospodarski kretni in realni prikaz stanja, šeno oblikovalo svobodno tržišče kriminal, mladinski prestopniki, kakršno v resnici'je, bodisi v go- in da bo sistem čistih tržnih od- neodgovornost vodilnih v delov- §e 5 stanovanjskih stolpičev s 115 spodarstvu ali pa med komunisti nosov, na katerega bo imel odlo- nih organizacijah itd. O vklju- stanovanji. Investitor te gradnje jeseniške komune. Prvi delsvo- čilen vpliv proizvajalec skozi s čevanju novih članov, predvsem je občinski stanovanjski sklad, jega izvajanja je posvetil investi- samoupravnimi organi, tnaddme- mladine, o nepravilni kaznovalni Večina teh stanovanj je že pro-cijski politiki in ob tem dejal: stil v celoti prihodnji in delno že politiki nekaterih osnovnih orga- dana s predplačili. Stanovanja je »Dobro vemo, da za nas ni re- sedanji sistem. mzacij itd. kupilo 15 manjših delovnih orga- šitve v tem, da bi zavrli Investicije do skrajnosti ali pa, da bi za določen čas sploh prenehali investirati. Ce hočemo živeti jutri bolje kot danes, moramo nameniti del ustvarjenega dohodka tudi za to. Iskanje skladnosti pa je od-gbvbrna .in ne lahka naloga. Dokončno moramo zavreči miselnost,*' da ^delovni človek ni zrel in ni f sposoben ! za ravnanje s tako odgovornimi stvarmi, kot je razpolaganje z viškom dela, investiranjem in urejanjem celotnega kompleksa razširjene reprodukcije.-« V referatu je bilo poudarjeno, da je občinska skupščina dokončno prenehala biti organ, ki bi kakorkoli interveniral na področju gospodarstva, zbiral sredstva in investiral. Da vse to že pospešeno prihaja na gospodarske organizacije. Da je celoten kompleks reprodukcije že postal dem ena delovnih ljudi, naloga komunistov pa je, da to v praksi izvedejo in se borijo proti vsem zaviralnim elementom in vsem izkrivljanjem, ki se lahko oziroma se bodo pojavili. Ko je govoril o kadrih in ker so po tem vprašanju razpravljali tudi delegati, lahko zaključimo, da je najhuJSa kriaai pomanjkanja kadrov vseh vrst ln tudi strokovnih že premagana. Od pospe- nizacij. V treh stanovanjskih stolpičih so pa še prosta stanovanja in je predvideno, da jih bodo delovne organizacije odkupile pO sprejetju zaključnih računov. Občinski stanovanjski sklad investira tudi izgradnjo stanovanjske trgovske stavbe na mestu bivše peklarjeve hiše. V tej zgradbi bo 18 stanovanj v zgornjih treh nadstropjih 1244 m2 trgovskega in poslovnega prostora za sledeče koristnike: »Zavarovalnica«, »Slovenija-šport«, »Borovo«, »Gorenjska oblačilnica«, »Jugošped« in »Zavod za zaposlovanje delavcev«. Isti investitor pa bo pričel z gradnjo 20-stanovanjske soseske v Kranjski gori. Ta stanovanja bodo grajena za potrebe obmejnega poverjeništva, carinikov, miličnikov, gostincev in šolstva. Prav tako bo gradila Železarna Jesenice stanovanjske stolpiče v stanovanjski soseski na Koroški Beli. Končno bi naj bilo tu zgrajenih 9 stanovanjskih stolpičev s po 20 stanovanji. Omenimo naj še dograditev osmih montažnih vrstnih hišic, ki jih isti investitor gradi nad progo na Javorniku. Razen tega pa je Gradiš iz Ljubljane s svojo jeseniško enoto začel z zabijanjem betonskih pilotov zadaj za gimnazijo in poslovno stavbo Sekcije za vzdrževanje prog. To podjetje je na tem mestu dobilo lokacijo in gradbeno dovoljenje za gradnjo treh 10-nad-stropnih stanovanjskih stolpnic. V vsaki stolpnici bo 50 stanovanj. Izgradnjo financira omenjeno podjetje po sistemu gradnje za trg. Izgradnja večine stanovanj,vseh trgovskih in poslovnih prostorov je zagotovljena s finančnim programom občinskega stanovanjskega sklada. Železarna Jesenice pa ie za izjrradnio n* Koroški Beli že koristila 120 miliionov kredita iz omenjenega sklada, ostalo pa bo zagotovila s posoiilom stanc> vaniskcfra sklada SRS z lastnimi sredstvi in s predplačili za stanovanjsko pravico interesentov. K. A. Nova akcija za združevanje sredstev Samo en odstotek za šolski sklad Občinska skupščina Radovljica Je na svoji zadnji seji ponovno obravnavala priporočilo gospodarskim organizacijam, naj le-te prispevajo določen odstotek sredstev od bruto osebnih dohodkov v šolski sklad. Doslej večina gospodarskih organizacij tega ni upoštevala, saj so za ta namen prispevale neznatna sredstva. Sploh pa podjetja večinoma tudi niso izkoristila sredstev, namenjenih za izobraževanje znotraj delovne organizacije, številke kažejo po zadnjih podatkih, da so od 119 milijonov razpoložljivih sredstev od 2,5 % bruto osebnih dohodkov uporabili za izobraževanje komaj 15.7% tega denarja. Svet za šolstvo in občinska skupščina sta ponovno proučila problem odvajanja sredstev delovnih organizacij za strokovno izobraževanje v šolski sklad in ugotavljala, da se stanje še ni premaknilo z mrtve točke. Zato je skupščina ponovno predložila vprašanje na dnevni red in v razpravo. Nekateri predstavniki delovnih organizacij so sicer ugotavljali, da vsa sredstva, to je 2,5 %, uporabijo znotraj delovne organizacije za lastne potrebe, bodisi za Šolnine, štipendije, za seminarje, študijska,! potovanja | in za podobne1 namene.-Venđarf pa to velja le za nekatera podjetja, morda za ELAN, VERIGO in še za katero. Večina delovnih organizacij pa teh sredstev ne izkoristi, saj nam to zgovorno potrjuje številka, ki smo jo navedli. Zato je skupščina ponovno predlagala sklenitev dogovorov s sleherno delovno organizacijo o združevanju dela prispevka za kadre v šolskem skladu. Po teh dogovorih naj bi podjetja prispevala šolskemu skladu 1 % sredstev, medtem ko naj bi jim 1 % in v pol ostalo Za lastne potrebe izobraževanja. V primeru, da tudi teh sredstev ne bi utegnila izkoristiti, pa naj bi jih prav tako prepustila šolskemu skladu. Ponekod so delovne organizacije vse premalo seznanjene s potrebami strokovnega ter splošnega šolstva zato tudi niso pokazale posebne pripravljenosti, da bi prispevala svoj del za ta namen. Ker* prva akcija lani februarja ni uspela, je občinska skupščina Radovljica pričela novo akcijo z osebniimi stiki in dogovori o združevanju sredstev. Problematika šolstva je precej znana v javnosti, saj je bilo o tem že veliko povedanega in napisanega, le da trazni Aapeli in predlogi na pra-vernjfSimestu še niso naleteli na pn&lfarci]^ Samopostrežna restavracija odslej samostojna Cenijo, da jo vsak dan obišče 2500 do 3000 ljudi — Čemu se nadejamo glede cen — O pokvarjenem fenomatu, ukradenih nožih in še kaj Kranj, 25. januarja — Včeraj dopoldne je imel 47 članski kolektiv samopostrežne restavracije svoj prvi zbor delovnih ljudi. Na njem so izbrali 19 kandidatov za 15 članski delavski svet. Volitve bo izvedla občinska skupščina 14. februarja. Skupščina občine Kranj je pred dnevi namreč potrdila odločbo o osamosvojitvi tega obrata, ki je doslej delal kot servis stanovanjske skupnosti Center. Izkoriščamo priložnost, da o restavraciji, v katero prihaja na malico, kosilo ali večerjo od 2500 do 3000 Kranjčanov, napišemo nekoliko več. Od 1. septembra, ko je restavracija začela obratovati, do sedaj, se je promet dodobra utekel, še vedno pa ima kolektiv težave z vrsto manjših tehničnih pomanjkljivosti — zapuščino izvajalcev, delno pa tudi projektantov. Kolavda-cija še ni bila izvršena. V urah največjega prometa, od 9. do 10. ure, od 12. do 15. in po 18. uri je največ prigovorov na račun pretesno odmerjenega prostora za čakajoče. So-možnositi, da bi to po- manjkljivost vsaj delno odpravili, vendar pa trenutno za ta namen ni na voljo nikakršnih sredstev. Obisk v restavraciji je že ves čas zadovoljiv in omogoča njeno rentabilno poslovanje. Po potrebi pa bi se število prebivalcev, ki se tu hranijo, lahko še občutno povečalo. V času, ko restavracija prehaja od servisa k samostojnemu obratu, je seveda posebno pomembno vprašanje cen. Samostojnost namreč prinaša vrsto novih družbenih obveznosti. Vendar pa na občini zagotavljajo, da bodo restavracijo, kolikor je v njihovi moči, osvobodili dajatev tako, da zaradi novega položaja ne bo potrebno zviševati cen obrokov. Pač pa je precej negotovosti pri cenah živil. Prav v tem času je Kmetijsko živilski kombinat restavraciji ponovno povišal cene mesa in drobovine za povprečno skoraj 100 dinarjev pri kilogramu (in to kar za 3 tedne nazaj!). Obeta se tudi povišanje nekaterih drugih cen, seveda v skladu s poviševanjem osebnih dohodkov, čemur se bodo prilaga- jale tudi cene hrane v restavraciji. Kadar pišemo o gostinskih in podobnih obratih, smo navadno radodarni z ocenami njihovih gostov, redkeje pa povprašujemo po mnenju o gostih. Tokrat smo to storili in zvedeli: Večino gostov je treba pohvaliti, saj so uvidevni in disciplinirani. Vendar pa so med njimi tudi raz-1 ni objestneži, ki povzročajo veliko težav in neprijetnosti. Skupina objestnih fantov je z močno lučjo svetila blagajničarki v obraz, jo zasramovala in odklanjala plačilo. Neznani moški obiskovalci . so nekajkrat nasilno pokvarili napravo za sušenje rok v sanitarnem prostoru, dokler se ni našel najbolj »pogumni«, ki jo je snel z zidu an vrgel ob tla, da se je dokončno pokvarila. Nekaj obiskovalcev z ne najlepšimi nameni se izživlja tako, da v času, ko je največ ljudi v vrsti, zavzame mesto ob pultu, namerno zadržuje postrežbo in se norčuje iz delavk, ki strežejo. Vsak dan pri pospravljanju miz naletijo tudi na nekaj skrivljenih žličk in na kakšen zlomljen nož. Izmed več kot 300 prikupnih kompletnih jedilnih priborov je ostalo le še okoli 100 kompletov. Največje »povpraševanje« je bilo po nožih. Očitno zdolgočaseni obiskovalec se je kratkočasil tako, da je s cigareto luknjal lepo zaveso na oknu. Pred kratkim sta si dve skupini izbrali restavracijo za nesramen pretep. In tako dalje. — M. S. Komunalno podjetje VODOVOD KRANJ SPREJME CISTILKO za dom sezonsklh>*lelavcev V DUPLJAH Prijave oddati v tajništvu podjetja na Koroški cesti 41, Kranj Prodam »Lubas« harmoniko. Britof 109, Kranj 323 Prodam repo, korenje in pcsok OlJSevk 52, Preddvor 324 Gasilski aparat znamke VH 14 Ugodno prodam. Trgovina Borovo, Kranj 325 Prodam 2 leti .staro psico, odlično čuvajko. Nemško križaneke pa-*ne, črne barve. Gorenc Mici, Pševo 9, p. Besnim 326 Prodam prašiča za zakol, 150 ku težkega. Glinje 4, Cerklje 327 Prodam dva prašiča po 60 kjr težka. Sp. Brnik 38, Cerklje 328 Prodam prašiča, 60 kg težkesa. Šmartno 28. Cerklje? 329 Prodam suha bukova drva. Ba-Sfclj 6, Preddvor 330 Prodam 1000 kg sena. Šenčur 212 331 Prodam motor DKW. 200 cem, kravo in telico. Sr. vas 45, Šenčur 332 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico z vložki. Nasl. v ogl. odd. 333 Prodam prašiča, 110 kg težkesra. Zg. Besnica 73 334 Prodam dva prašiča po 50 kg težka. Rupa 24, Kranj 335 Prodam vprežne sani, težke in lahke lojlcrnicc za voz in prašiča za zakol na izbiro. C. Staneta Žagarja 32, Kranj 279 Zelo uffotlno prodam: stroj Volf s prcslaivo, 3 liložclrzne škripce s podstavki, težkimi po 55 kg, 16 m dolgo vrv, debelo 30 mm, pipo za pivo na zračni pritisk, malo pipo za pivo. lahko vprežne sani, visečo tehtnico za 250 kg, štederko in daljnogled ZEIS 6 x. Bogataj Franc. Železniki 9 293 Prodam 6 gramov zlata za zobe. Poizve se v trgovini SIPAD, Kranj 336 OBVESTILO VSEM UPORABNIKOM CEST! Cestno podjetje v Kranju obvešča, da je na cesti 11/315 na odseku Bled—Bohinj ter na cesti HI/4007 Zg. Gorje—Pokljuka—Šport hotel PREPOVEDAN PROMET ZA TOVORNA VOZILA od sobote 'od 12. ure do ponedeljka do 5. ure zjutraj Prepoved velja do preklica! Opozarjamo voznike, da koristijo izogibališča ob cesti ter jih opozarjamo na previdno vožnjo. Prav tako obveščamo, da jc na cesti III/4007 na odseku Zg. Gorje—Pokljuka—Sport hotel uveden obvezen enosmerni promet, in sicer: Zg. Gorje—Pokljuka—šport hotel, vsak dan od 7.-9. ure in 13.—15. ure, ter v obratni smeri Sport hotel—Pokljuka—Zg. Gorje, vsak dan od 10.—12. ure in 16.—18. ure Kupim deske, 20 in 25 mm, vsako količino. Jost Ilmko, mizar, Naklo 51 302 Kupim dobro ohranjeno kosilnico in grabi jc. Zontar Pavle, Sv. Duh 41, p. Škofja Loka 337 Kupim nove ali rabljene navadne zidake (5000 kom). Sever Jože. Jezerska c. 57, Kranj . 338 Kupim nov ali malo rabljen fiat 750. Nasl. v oglasnem odd. 339 Kupim konja za kmečka dela. Matijovcc, Podbrezje, p. Duplje 340 Avtomoto društvo Škofja Loka — šola za šoferje amaterje, AB kategorije obvešča interesente, da sprejema v nov tečaj za voznike motornih vozil. Priglasite se v trgovini PEKO v Skofji Loki pri tov. Jcsenovcu. Obveščamo prebivalstvo, da jo živinski sejem v Kranju zopet odprt. Komunalni servis, Kranj 307 Skromno opremljeno sobico iščemo takoj za mladega trgov, pomočnika. Ponudbe poslati na trgovino »Borovo« Kranj 341 Opozarjam interesente za nakup in podnajem vikend hišice Pfaj-fer Petra na Polici pri Naklem, da stoji vikend hišica na parceli, ki je moja last. P. M. Polica 342 izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11 1-135. Telefoni: glavni In odgovorni Urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, siv bota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din beseda. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Nujno potrebujem 100.000 do 300.000 din posojiila. Vrnem do oktobra. Nudim 10 % obresti ali 6 prm. metrov prvorazrednih bukovih drv, zloženih ob cesti. Garancija 36 ha zemlje pod katastrsko št. 1928. Oddati ponudbe pod •»Posojilo« 343 Nudim dekletu stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 344 ŠIVILJSKI TEČAJI Delavska univerza Kranj bo pričela v začetku februarja nov začetni šiviljski tečaj v Kranju. Prijave sprejemamo na upravi, Cesta Staneta Žagarja 1, telefon 22-43 in 21-48. Objava! Združenje šoferjev in avtomeha-nikov SRS, podružnica Kranj vabi VSS šoferje, ki še nimajo strokovnega izpita za poklicnega voznika motornih vozil, na ponovni sestanek v nedeljo, 31. januarja 1965. ob 9. uri v delavskem domu v Kranju, vhod št. 4. delavec ln Marija Glaslovcc, tkalka; Henrik PodjavorSek, nameščence in Neža Šobcr, nameščen-ka; Nikola Nikač, delavec in Viktorija Marku, tkalka; Drago I stenic, nii/ar in Jožefa šavs, nanic-šcenka; Franc Kalan, električar in Olga Ritonja, llfrlteljica; Roberl Florjančič, vodovodni Instalater ln Ana Osojnik, strugarka. Umrli »o: Marija Horvatov invalidska upokojenka, stara 22 let; Janez. Jančar, upokojenec, star 70 let; Ana Kovač, preužitkarVa, Stat« 84 let; Jože Miklavčič, delavec, star 33 let; Franc Cimžar, V KRANJU Poročili so sc: Albin Žuber, strojnik in Marija Novak, delavka; Maksimilijan Erbežnik, tekstilni podmojster in Alojzija Mu-rad, nameščenka; Franc Omers, Izredno znižana cena izleta v Celovec! SAP — Turistična poslovalnica * Kranju Vas vabi na ogled velike drsalne revije v Celovcu v času °d 24. februarja do 9. marca 1965. Odhodi ix Kranja vsak dan ob 7. uri. Prijave in informacije v poslovalnici na Koroški cesti 4. (bivši IZLETNIK) telefon 20-22. Priporoča se Turistična poslovalnica SAP KRANJ Nameravate potovati v inozemstvo? Potni list, vize in vozno karto dobite v Turistični poslovalnici SAP, Kranj, Koroška 4 — tel. 20-22 Turistično-avtobusno podjetje KOMPAS Ljubljana, z novo poslovalnico v Kranju na Koroški cesti 2 vam nudi vse turistične usluge in prevoze po najnižjih cenah! Prepričajte se o kvaliteti naših uslug! KOM PA Zahvala Ob prerani izgubi dragega moža in očeta FILIPA BOHINCA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam osebno in pishneno izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Živcu za nesebično pomoč v času njegove neozdravljive bolezni, dr. Žaklju iz kirurgične klinike v Ljubljani, kolektivu »Motel«, Medno, duhovščini, sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam v času njegove bolezni pomagali. Žalujoči: Bohinčevl Km Zahvala Ob tragični smrti našega ljubega nenadomestljivega sina, brata in strica JOŽETA MIKLAVČICA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, .sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v najtežjih urah, vsem za darovano cvetje, kolektivu SGP Novogradnje za poslovilne besede in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v mnogo prerani grob. Najlepša hvala g. župniku in organistu Strniša Vinku Žalujoči: ata, mama, bratje, sestre in vse ostalo sorodstvo osebni upokojenec, slar 69 let; Stanica Kos, gospodinja, stara 63 let. Rodile so: Marija Dolinšek — deklico, Pavla Tavčar — dečka, Magdalena Levstek — dečka, Danica DVoriak — deklico, Pavla Zavrl — deklico. C LAS v vsako hišo KOMPAS Za vse informacije, kakor tudi naročila se obračajte na Kompas Kranj - telefon 24-31! Za drsalno revijo v Celovcu imamo še nekaj prostih mest, zato se čimprej prijavite v naši poslovalnici! Vsak mesec organiziramo eno in dvodnevne izlete v Italijo in na Koroško! Služba družbenega knjigovodstva pri Narodni banki Jugoslavije, podružnica 607-11 Kranj razpisuje več prostih delovnih mest Pogoj: srednješolska izobrazba, plača po Pravilniku OD v' službi SDK, nastop službe takoj.« Industrija bombažni izdelkov Kranj sprejme-takoj ali po dogovoru kuharico pomočnico osebni dohodek 45.000 din mesečno nedelje ln prazniki prosti. Interesenti za razpisano delovno mesto naj se zglase pismeno ali osobno v kadrovskem sektorju podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine škofja Loka RAZPISUJE NATEČAJE 1. ZA PRODAJO STANOVANJ V STARI LOKI, in sicer: 30 trosobnih, 30 dvosobnih stanovanj, 30 garsonier in 30 samskih sob po ceni cea 128.000 din za m2. Rok za vselitev september, oktober, november 1966. Udeležba 40%, ostalo kredi I 40 let 1 %. 2. ZA PRODAJO STANOVANJ V GORENJI VASI, in sicer 2 trosobna, 4 dvosobna, 2 samski sobi po ceni 118.000 din za m3. Rok za vselitev lebruar 1966. Udeležba 40% ostalo kredit 40 let 1%. 3. ZA POSOJILA INDIVIDUALNIM GRADITELJEM, ki gradijo na zazidalnih območjih Škofje Loke, Železniki — Cešnjica in Gorenja vas, v skupnem znesku 40,000.000 din, najmanjša obrestna mera 1 %, najdalji rok vrnitve posojila 40 let. 4. ZA DAJANJE POSOJIL INDIVIDUALNIM GRADITELJEM ZA VEČJA POPRAVILA stanovanj ali stanovanjskih hiš na območju občine Škofja Loka v skupnem znesku din 8,000.000 ob pogojih 50% udeležbe, 1 % obrestne mere in najdaljšega roka za vrnitev posojila 20 let. 5. ZA DAJANJE POSOJIL HIŠNIM SVETOM, ki upravljajo hiše ali stanovanja v družbeni lasti na območju občine Škofja Loka v skupnem znesku 10,000.000 din ob pogojih najnižje obrestne mere 1% in najdaljši rok vrnitve posojila 30 let. VSI RAZPISANI POGOJI IN NATEČAJI SO INTERESENTOM NA RAZPOLAGO OD I. FEBRUARJA DALJE NA STANOVANJSKE IVI SKLADU OBČINE ŠKOFJA LOKA, JEGOROVO PREDMESTJE ŠT. 10 TEL. 85-438. Upravni odbor Stanovanjskega sklada občine Škofja Loka Ali ima sploh kakšen smisel, da se žone za njo, se je vpraševal. Samo ponižuje se. Kakšna nora misel ga jo zopet obsedla, da mu Je Anna vrgla obetajoč povleci in ga z njim vabila, naj ji Bledi. Ali ga je sploh prepoznala? Najbrž ne, ker ni z ničemer pokazala, da bi se vsaj za spoznanje vznemirila. Samo pogledala ga je, kakor bi najbrž pogledala vsakogar, ki bi si izbral plažo v njeni bližini. •►Samo zdelo se mi jc, da me vabi,« si je rekel. Ali bi ne storil bolj prav, da bi se vrnil k obali, kjer se Stefi in Roz.ika igrata t otrokom. Tako bi pokazal Anni, da je srečen tudi brez nje. Ali bi so ji na tak način ne ma>ščcval, ker ji je lani pomladi verjel, da gre V Benetke, in ker se je tako brezglavo odpeljal za njo samo zato, da bi bil v njoni bližini. Ali ne počne podobne brczglavosti tudi sedaj? Tako je razmišljal, a obrnil se ni. Plaval je v smer, kamor je Plavala Anna in šele čez čas, ko jo pod nogami začutil neko plitvino, ln se vzravnal, da bi se razgleda! za Anno, opazil, da je ni več. »Vedel sem«, si je rekel. Hotel se je obrniti in odplavati proti obali, ko ga je izza skalne čeri blizu rtiča, ki jo jc že pustil za seboj, poklical neki glas. ►»■Franc!« »Anna«, jo je zagledal in odplaval k njej. »Kakšno presen eč en je!« je rekla. »Tud! zame«. »Vesela sem, ker sem te zagledala«, je rekla. In ker je molčal, vprašala: »Si z ženo?« »♦Tudi ti nisi sama«. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA -Zal, a čez. nekaj dni bom. Mož odpotuje na Dunaj. Potem bi se lahko kdaj videla?« ga je vprašujoče pogledala, da bo v Sistia-ni (kraj je imenovala v italijanščini) do konca poletja ali morda celo do konca septembra. -Tako?« se je razveselil njenega vabila in ji povedal, kako je hrepenel po njej in kako je lani aprila odpotoval v Benetke, a je ni bilo tam. ►►Mož jc zbolel in šla sva šele konec maja«, jc rekla. »A zakaj si Šel za menoj? Saj bi ne mogla bili skupaj. In ko je slišala, da samo zato, ker bi bil rad v njeni bližini, je rekla, da jo tudi ona mnogokrat mislila nanj. Naposled te imam še vedno rada«. »Anna?« jo je srečen pogledal. »Zal sva se oba ujela,« jo rekla, kakor da bi obžalovala, ker se je poročila z bogatašem. »Tomu no moreva odpomoči. A lahko si v najinem suženjstvu iztrgava kdaj pa kdaj košček svobodo. Samo če bova dovolj pametna in spretna in znala najino ljubezen prikriti! Ne tvoja žena ne moj mož ne smeta ničesar opaziti«. ►►Pripravljen sem jo zapustiti in iti za teboj,« jo rekel in ji začel zagotavljati, da bi zanjo storil vse. ►►Ne, to bi bilo nespametno«, je rekla. Moža ne namerava zapustiti. Navadila se je bogastva. »Zakon ni ljubezen! »Tudi on naj se nauči igrati in naj bo z ženo, kakor da ljubi samo njo. »Po pravici povedano, opazovala sem jo in je zelo lepa. Ni treba, da bi jo onosročil zaradi mene. Zato so nauči biti spreten, da ne bo opazila nobeno spremembe na tebi. Naj živi v utvari, da je samo tvoja. Midva pa se bova že znala najti. Morda bo zaradi tepa najina ljubezen še lepša, ker bova morala vselej hrepeneti drug po drugem. In zato bo tudi trajnejša.« Franc jo je poslušal in bil pripravljen storiti vse, kar bo zahtevala. »A zdaj vsak po svoji strani na plažo. In na plaži sva si tujca!« je dejala. »Samo to Se: kam naj ti sporočim, ko bo moj papači odpotoval?« »V Lloydovo tiskarno,« je rekel. ►►Zapomnila si bom«. Potem je odplavala. Tudi Franc je odplaval k obali, kjer se je Stefi ukvarjala z otrokom in ga srečna opazovala, kako je čofotal ln so potapljal v vodo. Na Francu ni opazila nobeno spremembe. Ko so pozno popoldan zapuščali kopališče, so na poli prod hotelom srečali Anno, ki jo odhajam S svojim možem na sprehod. »Kakšna lepa rdečelaska«, je rekla Stefi. -Najbrž oče in hči«. Franc je molčal in šel mimo, kakor da rdečelaska sploh ni opazil. Stefi ni slutila, da jo rdečelaska ženska, ki je že in bo še usodno posegla v njeno srečo. m> Franc je gorel v pričakovanju. Podoba Anne mu je nenehno lebdela pred očmi. Ko je prebiral in popravljal krtačno odtise, sc je večkrat zalotil, da prebira vrstico mehanično, in je zato moral korekturne stolpce večkrat prebrati, da ni puščal napak. Tudi v ženi, ko je zvečer legal k njej, jo videl samo Anno. Ko je izgoreval v strasti in šepetal Annino ime, žena ni slutila, da je samo objekt. Njegovo stopnjevano strastnost je prispevala njegovi vse večji ljubezni do nje. V moževem strastnem šepetu ni slišala imena, ki ga je klical. Bilo je konec julija, ko mu jo Anna sporočila, naj jo počaka v soboto zvečer v restavraciji pri Giardino puhlico. Prav ta dan je Stefi dobila pismo od doma, da je mama zbolela. »Vesela vas bo, če jo z Rozi in Slavkom obiščete. Tudi sam bi rad šel, a je v tiskarni preveč- dela, da bi si lahko vzel dopust«, je rekel. Kakor nalašč mu je prišla ta bolezen. Ostal bom sam v stanovanju. Tudi sodnikova vdova, gospa Helena, jo že prod tednom odpotovala v neko zdravilišče. »A ti?« »Zame ne skrbi! Kosil bom v restavraciji.« Bil je petek, ko je pospremil ženo, Rozi in Slavka na postajo, 9995 TS. BIH se je Miro vživel v svojo novo službo, ki je prinašala mnogo vznemirjenja in nevarnosti. Nekega dne je prijezdil do svoje postaje in skočil z upehanega konja. Bil je na moč utrujen, želel si je kave in počitka. Toda nikjer ni bilo jezdeca, ki bi moral prevzeti mochille — poštne vreče — in z njimi oddirjati do naslednje postaje. »Kaj se je zgodilo?« je vprašal BUL *2a| mi je,« je rekel Alf Slade, »toda tisti, ki bi moral od tebe prevzeti poHo, je bil ubit. Prevzeti boš moral še njegovo pot.« Bili je razumel in ni ugovarjal. Vedel je, da je vsaka minuta poni ekspresa dragocena. 74. BiH niti nI popil kave, ampak skočil na pripravljenega konja in še o pravem času prijezdil do naslednje predaje. Tam je pojedel obložen kruh in se zopet odpravil proti odhodni postaji. Tega dne je opravil najdaljšo pot, ki jo jc kdaj opravil kakšen jezdec poni ekspresa v enem dnevu. Ko je na svoji postaji bolj spolzel kakor razja-halssedla, ga je Slade potrepljal po rami, in rekel: »Za to boš dobil posebno nagrado, dečko!« V tem času ga to ni zanimalo. »Dobro«, jc zašepetal, »dajte mi sarmo nekaj hrane in potem hočem samo še v posteljo.« Naslednjega dne jc svež in zdrav zopet sedel na konju. 75. Dva tedna zatem je bil zopet na nevarnem pohodu. Nekaj milj pred naslednjo postajo je prijezdilo iz doline petnajst Indijancev. Pričeli so streljati nanj. Bili je pritegnil uzde in stisnil konju ostroge v boke. Dorat, njegov najhitrejši konj, je kot blisk zdrvel naprej. Indijanci so streljali za njim, a ga niso zadeli. Na prihodnji postaji ni našel izmene, staja je bila prazna in konjar ubit. Ni bilo dvoma: Indijanci so malo pred tem napadli postajo. Billu ni preostalo drugo, kakor da na utrujenem konju nadaljuje pot. Na srečo ga Indijanci niso več preganjali, njegov konj je bil urnejši od njihovih. *mm^^mmmmmmmmmmil'mmmmmm^m^mmm'mm'm'l^mm'mmmm Sport % Šport • Sport # Sport • Sport • Sport • Sport • Sport • Sport % Sport • Sport • Šport • Sport 9 Šport • Sport • Sport 0 Spo Republiško prvenstvo v tekih in klasični kombinaciji Popoln uspeh domačinov Tridnevno tekmovanje za prvenstvo Slovenije v tekih in klasični kombinaciji v Kranju je prineslo zmagoslavje domačinom na vsej črti. Osvojili so največ prvih mest ln pokazali odlične organiza-torske sposobnosti, s katerimi so najavili kandidaturo za prireditev mednarodnega značaja. Udeležba na letošnjem prvenstvu sicer ni bila tako številna (129), razveseljiva pa je množičnost med mlajšimi mladinci, ki jih je bilo skoraj polovico. Pičla je bila snet udeležba žensk in tekmovalcev v kombinaciji. Sicer pa so nastopili skoraj vsi naši najboljši tekači, zato zanimivih borb nj manjkalo. Brez Ankeletove Na gorenjskem prvenstvu v veleslalomu za članice in mladinke na Blejski Dobravi je nastopilo le 19 tekmovalk. Članice so se pomerile na 1600 metrov dolgi progi z 49 vratci, mladinke pa na nekoliko krajši s 30 vratci. Rezultati — članice: 1. Poklju-kar (Bled) 1:58,2, 2. Jakcl (Kranjska gora) 2:09,8, 3. Toman (Pod-nart) 2:31,0; starejše mladinke: 1. Vilman (Javornik) 1:22,6, 2. Ko-man (Radovljica) 1:26,9, 3. čufar (Jes.) 1:28,2; mlajše mladinke: 1. Debevec (K. g.) 1:23,9, 2. Klcin-dinst (Jes) 1:29,5, 3. Rekelj (BI. Dobrava) 1:33,8. Kranjčan Roman Seljak je ponovil svoj lanski uspeh z republiškega prvenstva v teku na 15 km in tudi v domači smučini zmagal Kranjčan Roman Seljak je ponovno dokazal, da je najboljši i zanesljivo zmago na 13 km in najboljšim časom v štafeti. Na prvin mestih so bil tudi tokrat Bavčc, Kobentar in Pavčič, medtem ko je peti najboljši čas dosegel Kobilica, ki služi vojaški rok. Med mladinci so prevladovali učenci Lovra Zemve cz Gori j, pri ženskah pa so imele glavno besedo tekmovalke z Lovrenca na Poh Ob.zaključku sobotnega tekmovanja posameznikov so se pomerili tudi nekdanji državni prvaki in reprezentanti, sedaj pa trenerji in funkcionarji. V tej konkurenci je bil najboljši Matevž Kordež pred Pogačnikom in Knificcm. Vsi trije so dosegli še zelo dobre rezultate. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje štafet, katerim so naknadno olajšali pogoje, da so dosegli večjo udeležbo. Pri članih so trt-glavani na skrajšani progi po več letih vzeli primat ljubljanski Enotnosti. Za Kranjčane je priboril odločilno prednost zadnji tekač Seljak. Med starejšimi mladinci . so zmagale Gorje, za katere sta tekla tudi mlajša mladinca Bolčina in Dornik. Prav zato pa je imel Triglav toliko lažje delo med mlajšimi mladinci. Pri članicah in mladinkah sta startali le ekipi Lovrenca na Pohorju. Rezultati: člani — (28 tekmoval- cev — 15 km): 1. Seljak (Triglav) l;0O:3O,2, 2. Bavče (Fužinar) 1;01:19,2, 3. Kobentar (Jesenice) 1;02:24,6, 4. C. Pavčič (Enotnost) 1;02:26,0, 5. Pcternelj (E) 1;03:46,0. 6. Grašič (T) 1;04:11,4, 7. RajSp (E) 1;04:27,0, 8. Brezovšek (E) 1;04:49,0. 9. Grego rič (Bohinj) 1;04:51,0, 10. Slovnik (Ihan) 1;05:0S.1; izven konkurence: Kobilica (JLA) 1:02:31,8, Kerštain (JLA) 1;05:2I,6, Krpač (JLA) 1;05:4S,2; članice (2—10 km): 1. Grilc (Lovrenc) 53:37.4, 2. Mlatej (Fužinar) 56:05,2; starejši mladinci (18— 10 km): 1. Dornik (Gorje) 44:15 2, 2. Dretnir (F) 45:50,6, 3. Krišci (T) 46:34,4, 4. Lotrič (T) 4>:46,2, 5. Mrzlikar (E) 46:49,7; mladinke (10—5 km): 1. Pliberšek (Lovrenc) 28:43,4, 2. Pšenica (Mojstrana) 29:04,8, 3. Repinc (Bohinj) 29:41,3, 4. Grušovnik (L) 30:45,8, 5. Ko-flcr (M) 32:50.2; mlajši mladinci (6—5 km): 1. Jakopič (G) 23:30,0, 2. Bolčina (G) 24:46,0, 3. Kastelic (Javornik) 25:04.0, 4. Vrabič (F) 25:11,8, 5. Slovnik (Ihan) 25:20,8; starejši člani (1—5 km): 1. Kordež (Kropa) 25:18,2, 2. Pogačnik (Jes) 25:47,2, 3. Knific (Jes) 25:56,4, 4. Klančnik (F) 27:04,2, 5. Zemva (G) 28:29,6. Klasična kombinacija — Člani (3): 1. Kovic (Than) 504,1, 2. Rcš (E) 501, 3. Baloh (Žirovnica) 448,67; starejše mladinci (1): 1. Komac (T) 480; mlajši mladinci (5): 1. Prime (T) 517, 50, 2. Slovnik (I) 480,50, 3. Perdan (E) 450.10. Štafete — člani (6): 1. Triglav (GrašiČ Kordež, Seljak) 2;00:27,2, 2. Enotnost I. 2:01:08,3, 3. Enotnost II. 2;09:57,8, 4. Fužinar 2;11:06,2, 5. Dol 2; 13:00.0; izven konkurence: JLA 2;03:23,4; starejši mladinci (7): 1. Gorje (Jakopič, Bolčina, Dornik) 59:38.4. 2. Triglav 1;00:23,2, 3. Fužinar 1:00:34,4, 4. Enotnost 1;04.14:4, 5. Jesenice 1:04:53,5; mlajši mladinci (5): 1. Triglav (Rozman, Mulci, Lotrič) 50:16,8, 2. Lovrenc 51:11,4, 3. Bled 51:29,0; članice (1): Lovrenc (Grilc, Grušovnik, Pliberšek) 1;13:04,4; mladinke (1): Lovrenc (Koz jek, Koziker, Pliberšek) 1;14:16,6. Otvoritev v Adergasu V Adergn.su pri Cerkljah so v nedeljo otvorili novo 35-m skakal* nico, ki so jo domači športniki zgradili s prostovoljnim delom. Na otvoritveni tekmi je nastopilo 35 tekmovalcev iz 7 društev. Največ uspeha so imeli skakalci kranjskega Triglava, ki so osvojili tudi ekipni prehodni pokal. Razveseljiva je bila udeležba gledalcev, saj jih je tekmam prisostvovalo ve* kot 1000. Prireditelji trdijo ,da SO samo vstopnic prodali 1001). To kaiže, da je v tem kraju in okolici veliko zanimanja za smučarske skoke. Rezultati — člani: L Razpnr (Triglav) 190,5. 2. Pod jed (Olševek) 170,1, 3. Hrovat (Triglav) 161,4; starejši (mladinci — 1. Lipar (Ade?-gas) 200.5, 2. Gorjanc (Triglav) 192-.8; mlajši mladinci — 1. Butal ič (Triglav) 188,3, 2. Konc (Triglav) 188,0, 3. Bukovnik (Triglav) 177,8. — J. J. Sankaške tek v Kropi e Na republiškem mladinskem Hokejskem prvenstvu na Jesenicah (na sliki prizor s tekme Olimpija : Jesenice) je zmagala Slavlja, ki je premagala Jesenice z 8:1 in Olimpijo s 5:1. Jeseničani so bili zadnji, ker jih je premagala tudi Olimpija z rezultatom 2:5 V nedeljo so bile v Kropi tradicionalne sankaške tekme na 5 km dolgi progi Jamnik—Kropa. Priprave na prvenstvo Organizacijski komite evropskega prvenstva v kegljanju na ledu na Jesenicah zaključuje s pripravami na prvenstvo, ki bo v soboto ln nedeljo na Jesenicah in na Bledu. Biku 150 tekmovalcev iz Vzhodne in Zahodne Nemčije, Švice, Italije, Avstrije in Jugoslavije se bo pomerilo v kegljanju na ledu v disciplinah bližanja ln zbiianja ekipno in posamezno. Na Jesenicah bo prvenstvo razen na umetnem drsališču tudi na nogometnem igrišču, kjer so uredili naravni led z 12 tekmovalnimi stezami, na Bledu pa na jezeru, če led tam ne bi bil dovolj močan, bodo prenesli tekmovanje na zaledenell bajer poleg železniške postaje Rateče-Planica. Vsaka država bo lahko nastopala s štirimi ekipami, Jugoslavija kot prirediteljica pa s petimi. Prva evropska prireditev na Jesenicah ne bo le velikega športnega temveč tudi turističnega pomena, zato bodo dobile Jesenice v dneh XV. evropskega prvenstva v kegljanju na ledu praznično lice. Vse stavbe bodo okrasili z zastavami, uredili izložbena okna, v trgovskih in gostinskih obratih namestili plakate in parole ter skušali napraviti s kulturno postrežbo in toplim gostoljubjem na goste iz petih evropskih držav najboljši vtis. Kakor na Jesenicah, se pripravljajo na sprejem udeležencev XV. evropskega prvenstva v kegljanju na ledu tudi na Bledu. P.U. Tekmovanja so sc udeležili člani in članice sindikalnih podružnic Plamcn-Kropa, Iekra-ohrat Lipni-ca, UKOrKropa, LIP-obrat Pod-nart, Okovjc-Kamna gorica in Elan-Bcgunjc. Startalo je 84 tekmovalcev Rezultati: Moški — tekmovalne sani — 1. Berce (Plamen) 7:47,4, 2. Pcternelj (Plamen) 7:59,0, 3. Ga-šperšič (Iskra) 8:05,6; navadne sani — tekmovalci do 35 let: 1. Blaznik (Plamen) 0:02,5, 2. Kunšič (Elan) 0:21,0. 3, Rozman (Iskra), 9:22,4; tekmovalci nad 35 let: 1. Kordež (Plamen) 8:41,5, 2. Hab-jan (Plamen) 9:49,0, 3. Lotrič (Plamen) 10:58,0; dvosedi nad 35 let: 1. Rcsman — Sparovec (Plamen) 9:22, 2. Borce - Berce (UKO) 11:05, 3. Staroverski — Pavlici (Plamen) 13:36; oglarske sani — tekmovalci do 35 let: 1. Skof (Okovje) 8:21,5, 2. Markelj (Plamen) 10:31, 3. Ka-trafcnik (Iskra) 11:10; dvosedi — tekmovalci do 35 let: 1. Petrač— Pcternelj (Plamen) 9:08, 2. Kozjek -Berce (Plamen) 9:53, 3. Lotrič— GaSperŠiič (Plamen) 10:07 Ženske — navadne sani, tekmovalko do 30 let: 1. Ga;šperšie (UKO) 10:14,0, 2. Erman (Okovje) 11:12.0, 3. Habjan (UKO) 12:10,0; nad 30 let: 1. Finžgar (Iskra) 9:55,0, 2. Fanagol (Iskra) 10:39.0, 3. Pra-protnik (Plamen) 11:08,0; dvosedi - do 30 let: 1. Vari—Cvetko (Iskra) 12:39, 2. Krvi na—Kosci j (Iskra) 13:54, 3. Kunčič—Koren (Okovje) 15:45; upokojenci: 1. Mihelič (Plamen) 9:50, 2. A/man (Plamen) 11:51, 3. Maček (Plamen) 14:36. Tekmovanje je bilo v lepem to-variškem vzdušju. Sindikalne podružnice ga bodo organizirale vsako leto. Prvoplasirani tekmovalci so bili nagrajeni. C. Rozman Gorenjci povsod prvi Na republiškem prvenstvu v sankanju, ki je bilo v nedeljo na Pohorju, so vsa prva mesta pobrali gorenjski zastopniki. Ovse-nikova (Tržič) je zmagala med članicami, Ulčar (Jesenice) pri članih, Teran (Tržič) pa med starejšimi člani. V dvosedih sta bila najboljša Jeseničana Urbane in Koder. Živahno na Črnem vrhu Crn vrh nad Jesenicami, kjer obratuje nova vlečnica s Planine pod Golico, privablja številne smučarje in izletnike. Ker je teren nadvse primeren za alpsko smučanje, trenira na črnem vrhu pod vodstvopi bivšega reprezen-tanta Jožeta Kunšič a 12 mladih alpskih vozačev iz šestih slovenskih khibov. Poleg republiškega treninga alpskih vozačev je organiziral ~*a Črnem vrhu Smučarski klub Jesenice tudi 7-dnevni tečaj za mladince, mladinke in pionirje. Tečaj vodi Niko štraus. Od 4. do 7. februarja bo tu republiško prvenstvo v alpskih disciplinah za mladince, od 12. do 15. februarja pa tretje zimsko-špoitne igre gradbincev. Za treninge in tekmovanja, pa tudi za izlete, predstavlja nova žičnica s Planine pod Golico na Crni vrh in dalje ha Spanov vrh vedno večjo pridobitev. — P.U.