Leto II., stev. 34 V Lfnbljanf, sreda dne 9. feftraarja (92f. Posamezna štev. 1 K ib 4 sjntral. celoletno .. 180 2 mesečno.......15« n zased, ozemlje ■ 530 , *0b Oglasi za rsab mmrlStee stolpca (58 mm) . S K *aS oglasi do 30 mm vtolpca (53 mm) . ! « Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Urednlitvo: Miklošičeva cest* it l(g£ Telefon it 72. Upravnlštvo? Sodna alice it S. Telefon it 38. SiCnn kr.po8tCek.nmdi fitev.ILm Ljubljana, 8. februarja. Klerikalno časopisje prinaša izvlečke iz pravO: «Katoliške dijaške internacionalne unije», sprejetih od strani klerikalnega dijaštva Jugoslavije na glavnem zboru v Mariboru leta 1920. Tu je rečeno, da je svrha »Katoliške internacionalne dijaške unijo: gojili zavest katoliškega univerzalizma^ zediniti človeštvo pod avtoriteto papeštva, ki je po svojih velikih reprezentantih dalo smernice za socialno (Leo XIII.), religiozno (Pij X.) in politično delo katolikov ^Benedikt XV.) in odgojiti dijaštvo v radikalnokatoliškem shvačanju politike.* Pristop v to Unijo imajo «sa-mo one organizacije, ki stoje na čisto katoliških načelih in ki se obvezujejo, da se pokoravajo odredbam episkopata*. Katoliška internacionala brez o-Vinkov priznava svoj politični cilj. Tu čfi naša SLS ie njen član. Tudi ona ima isti cilj. Ona hoče naš narod spraviti pod avtoriteto papeštva in se seveda mora pokoravati v političnih zadevah episkopatu. Koliko strupenih člankov so klerikalci zlili nad «rdečo» internacionalo! Očitali so ji, da je narodu nevarna. Vendar so oni šli še dalje in pravzaprav se da zgorej citirano priznanje primerjati le s IIL internacijonalo, kjer se nje pristaši podrejujejo vodstvu moskovskega papeža Ljenina. Mi smo stalno trdili, da je klerika-fizem protinarodna politična struja, ki zlorabljajoč verski čut skuša nad narodom uveljaviti duševno, gospodarsko in s tem politično gospodstvo Rana. Napram temu so se klerikalci izgovarjali, da je socialna struja v narodu, ki si je vzela v program u-resničenje Kristove etike. Dokument, ki smo ga citirali, dokazuje jasno, da je glava klerikalizma izven narodne države in seveda ž njo lahko pride v razpor in odkrit boj. V tem slučaju so pristaši v naprej vezani, po ukazu vodstva: korakati morajo proti lastni domovini. Takih konfliktov more bih veiiko. Neizmerna je gospcdstvaželjnost klerikalizma. V vsa možna vprašanja se vtika in če ne gre po njegovem začenja boj proti državi in ji izpod-kopuje tla, kjer je republika, širi mo narhizem, kjer ie monarhija z dinastijo, ki mu ni pogodu, zajaše republikanskega konjiča. Fašisti demolirali tržaško Edinost PODROBNO POROČILO GLEJ NA DRUGI STRANI «JUTRA* Ameriška pomoč Nemčiji. SENZACIJONALEN NASTOP PREDSEDNIKA HARDINGA. London, 8. febr. (Izv.) Novo izvoljeni predsednik ameriških držav Harding je zaprosil predsednika Wilsona, da naj skliče kongres že 14. marca, kjer naj se izvrši premem-ba v ameriškem predsedstvu. Ta zahteva je izzvala v ameriški javnosti veliko senzacijo, ker je to prvi slučaj, da novi predsednik zahteva spremembo in odstop starega predsednika, kar se je navadno zgodilo šele prvega maja. V političnih krogih se trdi, da je Hardingu zato toliko ležeče, da pride kar najprej na vlado, da bi sklenil zaseben mir z Nemčijo. Pariz, S. febr. (Izv.) Ameriški poslanik v Berlinu je danes obiskal predsednika francoske vlade in mu — kakor poroča «Matin» — izjavil, da ameriška vlada ne more priznati zaključkov pariške konference. Haag, 7. febr. «Hollandsch Nie-uws Bureau* javlja iz Washingtona: Senator Farmei je stavil v senatu predlog glede vprašanja izplačitve zavezniških dolgov. Obenem je stavil odškodninski predlog s temi točkami: I.) Znižanje nemške odškodnine na 15 milijard ali 28 anuitet po eno milijardo dolarjev; v tej vsoti so vštete tudi obresti. 2.) Nemčiji se dovoli kredit petih milijard v zlatu za vzdržitev nemške vzhodno-afričanske kolonije in nemške kable, ki jih je ententa zaplenila za vojno. 3.) Ze-dinjene države imajo prednost za nakup prej nemških kolonij in kablov, in sicer v skupnem znesku petih milijard dolarjev. Ta znesek se odpiše od vsote, ki jo dolgujejo zavezniki Zedinjenim državam. Washington, 8. febr. Po poročilih iz Londona je vest, da je Britanija od Amerike zahtevala odpust dolgov, zbudila veliko pozornost Angleški dolg Ameriki znaša 4277 milijonov dolarjev. Komunistični ustavni program. Beograd, 8. febr. (Izv.) Današnji seji ustavnega odbora je predsedoval dr. Vesnič. Prvi je govoril komunist Filip FUipovič, ki je izvajal: „Kadar se govori o ustavi, se mora računati s svetovnimi gospodarskimi odnošaji in mednarodnim političnim položajem, ker ne more nobena država obstojati kot samostojna gospodarska jedinica. Naša država je član velike svetovne gospodarske zajednice in odvisna od mednarodnega političnega položaja Svetovna vojna ie združila vse narode pod dvoie vodstev: Nemčije in Anglije. Zmagala je Anglija in tako je do-šlo, da je prišla Anglija v nasprot-stva z ostalimi kapitalističnimi državami. To pa znači, da vojna ni prero-dila sveta in da mu ni prinesla onega miru, ki bi nudil vsem narodom popolno jamstvo za njihov razvoj. Svetovna vojna se ni bila za osloboditev Čehov, Poljakov. Srbov, Fincev itd., ampak radi kapitalističnih interesov, kajti boj se je vršil v epohi imperijalizma, nari-jonalizem pa je igral samo formalno Wobr^ad^vevd^,dase ^na^To^o 1SS5 Govornik se je bavil nato z razmerami, ki jih je ustvari! versaillski mir. Naglašal je, da sta oo. svetovni vojni pobije na tla klerikalizem če treba z železno pestjo. Mislimo si, kakšen je ob tem konfliktu dolžnosti položaj državnih nameščencev: prisegli so državi in od nje izvira njih eksistenca, klerikalno prepričanje pa jim veleva politično zvestobo papeževi in škofovski politiki Ali so taki uradniki mogoči? Ali more biti klerikalec zvest Jugoslovan? Internacionalni klerikalizem je tuj faktor, sovražen moči naše države. Njegovi pristaši ne morejo biti zvesti državljani in smatramo, da ni zdravo, če so v službi države. Za eno ah za drugo se morajo odločiti. Država se ne vtika v versko prepričanje uslužbenca, v političnih stvareh pa ne more dovoliti, da služi obenem hijcu in njega ciljem, ki so premno-gokrat z državnimi v nasprotju. Naš klerikalizem išče internacio-palpe pomoči Pa mu ne bo pomagalo. Država je močna in bo v boju zmagala. Predvsem bo morala dobro pregledati, kdo ii je zvest brezpogojno, kdo pa le pogojno, če to dovoli avtoriteta papeštva m episkopat. To naj dobro uvažuje tisto uradni-štvo zlasti pa učiteljstvo, ki do danes ni razumelo, da se dvema iospo-(darjema ne more služiti. ostali samo dve velevlasti, kf sedai tekmujeta med seboj, namreč Amerika in Anglija, ki pripravljata sedaj novo svetovno vojno. V buržuazni ustavi je glavni princip privatna last, zato ne more jamčiti narodu svobodnega gospodarskega razvoja. Nato govori delu in kapitalu in dokazuje, da je buržuazijski kapitalistični režim nesposoben za pravično ureditev države. Priporoča ustanovitev sovjetskega sistema, češ, da brez tega ni mogoče rešiti gospodarskih problemov. Komunist dr. Sima Markovit je razpravljal o istJ temi s političnega gledišča Bavil se je zlasti z notranjimi razmerami v naši državi in pobijal centralizem kot škodljiv državi In je-dinstvu. Zatrjeval je, da buržuazija ni duševno pripravila narodnega jedin-stva, pač pa je željo za osloboditvijo iz suženjstva vodila želja za ujedinjenjem in gospodarskim oslobojenjem. Ker pa narodu ni dana popolna sloboda, zato smo dalje od narodnega jedinstva ka kor pred dvema letoma. Zahteva samo-opredelitev za vsako pleme. Seia ie bila zaključena ob 12%. Zopet nemiri v Italiji. Milan, 8. febr. (Izv ) Nemiri v Italiji se zopet pojavljajo. V mestecu Busseto pri Piacenzi so se pri pustni veselici stepli neki ljubezenski tekmeci. Kmidu pa so se spopadli njihovi pristaši in sicer tako, da so z enimi potegnili fašisti, z drugimi pa socialistični delavci in kmetje. V spopadu so nasprotniki rabili strelno in drugo orožje. Izid bitke: Trije mrtveci, množica ranjencev. Tudi v Parmi je prišlo do novih nemirov. Fašisti so izzivali in priredili obhod z avtomobili po mestu. Socialisti so jih sprejeli s streli izre- Uporna Nemiila. Pariz, 8. febr «Chicago Tribune* javlja, da so si zavezniki že na jasnem, kakšne vojaške represalije naj uporabijo, če bi se Nemčija ne odzvala povabilu na londonsko posvetovanje. Na londonski konferenci bi bilo Nemčiji omogočeno, da bi prosila za to, da se roki reparacije podaljšajo ali izpremene, nikakor pa bi ne bilo Nemčiji dovoljeno, da prosi za znižanje odškodnine. Pariz, 8. febr. Nemški odgovor oa poziv zaveznikov na konferenco v Londonu pričakujejo danes. Berlin, 8. febr. (Izv.) Nemški zve- volverjev. Več fašistov je ranjenih, zni svet je sklenil, da ne prepusti ............preko nemškega teritorija prevoza ententnih čet v glasovalno ozemlje Gornje šlezije. Karabinerji so aretirali nekaj napadalcev. Milan, 8. februarja. (Izv.) Sinoči so so se v Veroni spopadli socijalisti in fašisti. En socijalist je bil z nožem težko ranjen. Poznq'e so socijalisti napadli alpinske častnike in enega ranili. Rim, 8. febr. (Izv.) Vlada je premestila prefekta Bolonje in Modene, ker nista znala preprečiti zadnjih velikih nemirov v obeh provincah. Spor med Avstrijo in Madžarsko. Dunaj, 8. febr. (Izv.) Kakor je dobil vaš poročevalec informacije, je avstrijska vlada sklenila, da se glede odstopitve dela zapadne Madžarske Avstriji ne bo spuščala v nobena pogajanja z Madžarsko. Generalni Strajk na Reki Bakar, 7. febr. (Izv.) Italijanska delavska zbornica, ki je organizirana v nasprotju z italijansko-jugoslo-vansko delavsko organizacijo, ki jo | Italijani Imenujejo boljševiško(l), je proklamirala na Reki generalno stavko. Gre za izboljšanje mezd nekaterim delavcem po kolektivni pogodbi. Stara organizacija se stavke ne udeležuje. Večina trgovin je zaprta, isto-tako gostilne. Javna podjetja (elektrarna, plinarna) delajo. Časopisi niso izšli Včeraj popoldne so nacionalistični in fašistični izzivači zopet razgrajati po glavnem trgu (piazza Dante) in vsklikali d'Annunziju. Nekateri delavci so odgovarjali z vskli-ki: Doli iz Italijo! itd. Prišlo jn do prepira n do metanja ročnih granat. Karabinerji so sicer takoj intervenirali, vendar je bilo na obeh straneh več ranjencev. Klavrne proslave aneksife v Primorju. Gorica, 8. febr. (Izv.) Kakor pri nas, je tudi v drugih krajih zasužnjenega Primorja proslava aneksije izpadla zelo klavrno. V Tolminu se je domači sploh niso udeležiti in po glavnem trgu so korakali samo vojaki, njihova godba ter uradniki in drugi novodosleci iz Italije, ki se nahajajo sedaj v Tolminu. Od domačih so bili prisotni samo oni, ki so v to prisiljeni po svojem službenem položaju. V Voloski še bo vršila proslava 20. t m. — V Zagradu in Po-reču so bile običajne uradne slavno-sti ob asistenci nekaj mladine in običajnih žensk. Celo italijansko prebivalstvo se ne mara več udeleževati slavnosti. Proslava aneksije v Puli je odložena na 6. marca, da se izvrši na isti dan kakor v Trstu. Ker je pričakovati majhne udeležbe s strani prebivalstva, rabijo prireditelji časa, da *organizirajo» proslavo. BeneS o raoallski pogodbi. Pariz, 8. februarja. V pogovoru z rimskim dopisnikom lista „Petit Pari-sien" je izjavil dr. Beneš, da si je s podpisom rapallske pogodbe postavila Italija politične smernice, katere zasleduje mala ententa že od poletja dalie. To dejstvo bo dovedlo do zbližanja Italije in one skupine držav, ki pripadajo mali ententi. Če je kdaj padla kaka senca na odnošaje med Italijo in Češkoslovaško, je po zagotovilu dr. Beneša sedaj položaj popolnoma razjasnjen. Njegov prihod v Rim ima namen. da se urede vprašanja, ki so v zvezi z vzpostavitvijo Srednje Evrope, katero vprašanje namerava Češkoslovaška reševati sporazumno z Italijo, Francijo in Anglijo. Vloga male entente mora ostati ista, kakor doslej, biti mora namreč orodje za mir in konsolidacije držav Srednje Evrope, vse to j v skladu z določili saintgermainske in; trianonske pogodbe. Avstrijsko vpra-i šanje se bo razpravljalo na konferenci" v Portorose, ko se dr. Beneš s francosko in angleško vlado dogovori o problemih, ki so na programu. Prihod dr. Beneša v Pariz pričakujejo v petek ali soboto. Dunaj, 8. febr. (Izv.) Ker se je ondonska konferenca odgodila na začetek marca, se je morala odložiti tudi konferenca nasledstvenih držav v Portorose. Politični položaj. Beograd, 8. febr. (Izv.) Današnji ♦Jugoslovanski Pijemont» prinaša članek z naslovom «Radikalno demokratska stranka*, v katerem zagovarja idejo osnovanja močne državne stranke in pravi: Specijalno v tem trenotku, ko je država v opasnosti, ko vladata desorijentacije in nekon-solidarnost, je potrebna ustanovitev velike in mogočne radikalno-demo-kratske stranke, ki naj bi ne bila samo podlaga državi, ampak naj bi predsiavljala tudi velik program politične in socialne ureditve države, ki bo ozdravil narod in ga narodno preporodiL Beograd, 8. febr. (IzvO Včeraj je zopet prispel semkaj RadiČev odposlanec dr. Basariček, baje, da se ponovno informira o položaju in da pripravi teren za prihod Radičevcev y Beograd. Beograd, 8. febr. (Izv.) Današnja «Pravda» priobčuje interwiew z dr. Korošcem, ki ga je priobčil suboti-ški «Neven» in v katerem dr. Korošec med ostalim pravi: Pogajanja glede vstopa v Pašičev kabinet so že ustavljena. Po mojem mnenju Pribi-čevič in Trifkovič nista kompetentna za vodstvo pogajanj, Pašič sam pa je bolan. Ali je njegova bolezen politična, tega ne vem. Če pa bo trajala dolgo, postane vladina smrt. Mi zahtevamo najširšo avtonomijo za vse pokrajine, ter obstoja nada, da jo tudi dobimo. Radičevci bodo prišli prepozno v konstituanto. Kar se tire neslovanskih narodov in tudi Madžarov, pravi dr. Korošec, da je treba vse katoličane v državi združiti v eno stranko, da se s skupnimi silami učvrsti fronta proti neprijateljem katoliške cerkve. Beograd, 8. febr. (Izv.) Kakor d<* znava Vaš poročevalec, bo imenovan za pomočnika ministra za šume in rude g. Gjuro Nenadič, profesor gozdarske akademije v Zagrebu. Beograd, 8. febr. (Izv.) Vlada je imenovala komisijo za razmejitev z Italijo. Rim°Praga čez Ljubljano. Rim, 7. febr. (Izv.) Razgovori češkega zunanjega ministra Beneša v Rimu so veljali tudi ureditvi prometnih zadev, glede katerih so se že ponovno vršile konference zastopnikov Jugoslavije, Italije, Češke in Avstrije v Mariboru, Gradcu itd. Dogovoril se je direktni promet poštnih paketov tranzito Ljubljana iz Rima'v Prago in javna uporaba telefonske žice med Trstom in Prago via Ljubljana-Gradec-Dunaj. S tem se zopet izboljša informativna služba, ki je tolike važnosti i za našo trgovino in novinarstvo. Pred novo griko ofenzivo. Rim, 7. febr. Agenzia Štefani poroča iz Carigrada: Po poročilih iz Smirne pripravljajo Grki, ki razpolagajo z več kakor 70.000 možmi, novo ofenzivo v Mah Aziji. Turki pa se tudi pripravljajo za odpor proti Grkom. Izenačenje profesorskih plaš. Beograd, 8. febr. (Izv.) Vsled naredbe ministra prosvete Pribičeviča, da se izenačijo plače vseh profesorjev v osvobojenih pokrajinah z onimi v Srbiji, so bili pozvani v Beograd delegati pokrajinskih vlad, ki so do-bli potrebne inštrukcije, kako bi bil ta posel čimpreje izvršen, da bi izplačilo moglo biti realizirano z veljavnostjo od 1. januarja 1921. Beograd. 8 februarja. (Izv.) Ministrstvo saobračaja bo otvorilo s prvim aprilom v Ljubljani strokovni tečaj za železničarje Pariz, 6. februarja. Agence Havas javlja, da so na kolodvoru v Beuthenu odkrili železniški voz. ki je" vseboval osem strojnic, 550 pušk in mnogo nabojev ter plinovih bomb. ki izvirajo iz nemških skladišč. Fašisti razbili fržaško Edinost štev končati najkasneje do 15. marca t L Likvidacija postane pravnoveljav-na, čim se sprejmejo pravila Jugo-slovenskega novinarskega udruženja na konstituanti u druženja in čim se izvoli uprava društva. 3.) Imovina poedinih društev prcr ide " last Jugcslovenskeg* novinar- Posebno poročilo «Jutra>. Trst, 8. februarja, i nosti» zaradi «hujskajoče» pisave H-Danes okoli pol tretje ure zjutraj'sta. In ravno tako je tudi «Era Noje tolpa fašistov, kakib petnajst oseb, ova» grozila z maščevanjem za «iz-1 skega udruženja takoj po likvidaciji vdrla v tiskarno «Edinosti«. Vlom so zivanje*, kakor je imenovala poziv dosedanjih društev. Imovina udruže-—a:t:------------>•- -----v «Edinosti» za zbiranje obrambne- nja se b0 Upravijala po pravilih noga sklada vega udruženja. LASKI LISTI NAPAD ŠE OPRAVI- 4.) Podpisani pooblaščeni del^a-ČU JE jO. ti novinarskih društev tvorijo zacas-V današnjih jutranjih listih še ni ni odbor novega Jugoslov. novinar-. csti o razdejanju tiskarne «Edino- skega ud—ženja. Ta odbor ima na- lnteraaaonali. Na drugem kongresu, ki je določen na 27. t. m? se najbrže izvede zedinjenje komunističnih mladinskih organizacij vseh narodov češkoslovaške republike. izvršili s pomočjo orodja, kakor ga rabijo pri svojem delu tlakarji, ki polagajo granitni ulični tlak. Uredniško osobje je bilo že končalo svoje delo in ni bilo torej v uredniških prostorih nobenega urednika BANDITI Z REVOLVERJI. i ;'•». Le ^Edinost* sama poroča ollogo, da pripravlja vse potrebno za V Sstoni so se v prvem nadsirop- »<«« fig? fu nahajali edino le trije črkostavci, katere so fašisti zaprli v prvo uredniško sobo, kjer jia je eden od njih stražil z napetim revolverjem, dočim je drugi celo udaril parkrat enega od I črkostavečv po glavi. V uredniških prostorih niso napravili dosti škode. Razmetali so le v sobi glavnega urednika knjige in papirje. V sobi uprave «Edinosti» so raztrgali in razmetali vse, kar jim je prišlo v roke. V sosednji sobi so močno pokv~ rili telefonsko napeljavo. RAZBIJANJE V TISKARNI. Ko so dokočali iu svoje delo, sc šli v spodnje tiskarniške prostore, kjer so močno poškodovali oba velika stroja in tudi malega, tako da so popolnoma nerabni. Ali jih bo mogoče popraviti, se danes še ne more reči. Potem so se lotili velikega rotacijskega stroja Poškodovali so eno polovico tako močno, da ne teče več. K sreči pa vendar niso poškodovali druge polovice, tako da je «Edinost», ki je bila drugače pripravljena za tisk in ker razbijala' niso našli stavka, mogla iziti, seveda nekoliko pozneje koi drugače. Nepokvarjeni so ostali tudi stavni stroji in ves stavni materijal, ker banditi niso našli stavnih strojev in tudi niso vdrli v stavnico. ova» v drugem izdanju. Poročilo v skupščini Jugoslovanskega novinar- «Eri Nuovi» ni točno in je razvidno skega tid-uženja v Sarajevu imajo iz njega, da dotičnik, ki ga je sesta- pravico ghre-anja vsi redni člani, ki vil, ni bil "Tvzoč pri razbijanju. List :o bili v doredrnjih društvih vpisa- cicrn: «0 "zrokib današnje- ni najkasneje cn mesec pred -ld»- cijo dotičnega društva. Politične beležile prrn p: ga rapaaa ne moremo reci ničesar, afi gotovo je v r-ezi s stališčem, ki ga je zavzemala «Edinost» zlasti zadnje dni napram bližnji aneksiji. Po dveh letih kolebanja in negoto-1 Naš Iz Beograd nam vosti je pred nekako enim mesecem ?orcčajo: Ministrstvo financ je se-lovenski list prvikrat začel govoriti daj prejelo že od ^ ministrstev -dkrito sovražno proti Italiji in v prcdlo ^ novi pr0račun 1921/22. ; naslednjih dneh je postajal vedno si- Le budžet vo;nega ministrstva je lovitejši, dokler m končno objavil v ^^ m starj višini vsi ^gj resorti italijanskem jeziku svoje psovanje so SVQ]-e ^^ 0£rr0mno zvišali, italijanstva, da bi ga razumeli v Tr-1 Tsio ^^ samo ministrstvo na- stu*- . . , rodnega zdravja nad 250 milijonov «Era Nuova>> mem s tem proglas I dinarjev M Uvedbo svojega velikega političnega društva «Edmpst», ki ga progniin9. 0d te milijarde kron bi je «Edinost» objavila tudi v Italijan- več nego desetina, tj. čez 100 mili-skem prevodu, da bi ga citali m raz- jonov o^^o na zdravstvene meli tudi Italijani. institucije na Slovenskem. Ogroren IZ ZGODOVINE NASILSTEV PRO- jc tudi prosvetni budžet. Ako bi mi TI «EDINOSTI». rietrstvo financ predloge odobrilo, Tiskarna «Edinosn» je bila sedaj bi znašal naš proračun 6 in pol mili-napadena že tretjič. Prvikrat so jo J3™ potrebščin! Računati je, da bo naoadli koncem meseca decembra la- "naneno ministrstvo predloge posa-ia 1018 k?pr so razbili uredništvo I nežnih resortov znatno reduciralo. -t- Premembn v dalmatinski vladL Prosvefa. Kcrcert Rijavec-Ličar v Beogradu. V »Politiki* prlobCuje srbski komponk Iliioje Milojevič daljše poročilo o koncertu tenorista Rljavca in pianista Ličarja v beogradskem gledališču. Milojerič ugotavlja, da je program, ki sta ga sestavila slovenska, umetnika, dokaz, da ume vata svojo umetniško misijo, ker mi Jugoslovani Imamo svojo umetnostjd M) počasi ali gotovo etapa v edinstveno harmonijo, ki plove nad nažimi polji in gorami poljanami, nad vso naSo zemljo od sivega Tri-glrva do Pelagonije. Jugoslovanska duša. živf v jugoslovanski umetnosti. Jaz -r-dim-, da bodo Jugoslavijo izdelali jugoslovanski umetniki krvi in rase, umetniki nacionalnega ponosa in vzvišene uai;io-c/«lr:o morale V6e naše zemlje so živel« v tem koncertu, naše umetnosti fo se srečale, ako bi mi ne bili ono pleme, en narod, naše plemenske umeteofti so nikdar ne bi srečale, ali naše umetnosti eo eno in to je dokaz, da. imamo eno umetnost, eao dušo. Ko bi Rijavec in Ličar ne imela pravice, da jih imenujemo nmetmKO, mi bi jib občudovali, ker sta razumela lepoto borbe za narodno umetnost. Ali ooa sta umetnika, sposobna, da se igrata 6 tehniko, mlada- sta ali več osebe, zato jili toliko bolj občudujemo. — Rijavec jc. tenor rase- on je stilist, mojster poedi-nosti, ali tudi velik umetnik v izvajanju celote. Njegov temperament, mlad, itapal- 2ive£, iAmjmzaaj liervouio luocau, mat platno razburjen, je globok. On ja pevec šole, ki razume, da najde vw akcente, d* bi se mogel izraziti in predstaviti kot a- metniška osebnost, da bi 6kozi sebe oživel dc-lo, ki ga proizvaja. On j® imetnii! Lifrir je umetnik močne roke, Id zna modelirati oblike z gotovostjo, ki stvarja arhitekturo dela s toni sozvočjem. M&-čan po prirodi, siguren po šoli, izdelan a izkušnjami. Ličar je prvenstveno umetnik' možnih ge?tov in polne sonoraesti; njegova JntcligenoA, ki jo vodi temperament, daje raznovrstne kombinacije umetniško nreživljenili efektov od lahkega pokrets Kt-lizma, katerega morajo ».delovati naši n-mefniki in to produktivni tn reproduktiv-ni; zveze, ki vežejo jugoslovanske produktivne in reproduktivne umetnike, soj dokaz, da gremo po pravi poti. Zveze, ki poFtoje med nagimi muzi čari. imajo svojega temelja na narodnem glasbenem blagu, so jamstvo naše umetni ško-kultunia bodočnosti.« — Tudi drugi listi prinašajo 1a.skava poročila o koncertu jugoslovanskih umetnikov. Kot smo ze poročali, priredita Ličar in Rijavec koncert, dne 1L t. v ljubljanskem opernem gledališču. P-fS ljubljanskem koncertu gresta na umetniško turnejo v taji svet. — Strossmajerjeva proslava v Osijekst Na dan obletnice rojstva biskupa Stross-tnayerja so priredile vse kulftrme orga nizacije v Osijeku Bveoano akademijo, ki je imela velik uspeh- Tega aspelia tudi ni motilo dejstvo, da se proslave ni udeležil — kot poroča osiješki Jug — niti en; duhovnik. ta 1918., kjer so razbili uredništvo in upravo lista. Tiskarne same tedaj niso razbili, ker se je tiskala v njej I v tud" laška nacijonalna «Nazione». i Drugič so naskočili tiskarno «Edi- Beograd ie prispel dr. Krstelj, predsednik dalmatinska pokrajinske vlade v ostavki ter je konleriral z ministrom notranjih del, g. Draškovi- OGROMNA SKODA. i costi» dne 4. avgusta leta 1919. Tu- DelaJi so o,vidno s Madivi, se^- ^^SSSS^Z skega stroja so pobrali nekaj delov, kor javlja «Jutranji list», je bilo me- ki so se pa nadomestili in je stroj te- sto predsednika ponudeno dr. Prvi- kel zopet dobro. Drugače niso po- slavu Grisogonu, ki pa je ponudbo kvarili ničesar v tiskarni. Sedaj pa odklonil. V resno kombinacijo za so stvar izvršili temeljiteje, ali po predsednika prihaja dr. Josip Metli- sreči, kakor že rečeno, je poleg osta- čič, bivši vladni predsednik v Zadru lih strojev, ki so močno poškodova- po prevratu, ni, poškodovana samo polovica ro-1 ~r Italija izpopolnjuje svojo vojno rami in železnim! drogovi, kar se da spoznati na strojih, kjer so leseni deli močno razbiti, a drugače skrivlje-ne in upognjene močne železne plošče in vijaki. Škoda je ogromna in se ceni na približno 800.000 ltr. POLICIJE NI BILO BLIZU... Ko so razibjalci končali svoje de- tacijskega stroja, tako da se list ven- mornarico. Italijanski minister mor- fo, so odšli, ne da bi se jim bilo kaj dar še more tiskati. Sreča je tudi, da narice je izdelal program za gradnjo zgodila Varnostne straže ni bilo v je stavnica ostala nepoškodovana, da vojnih ladij. Ladje, ki so se pričele bližini in so tako opravili svoje delo je mogoče delati. cEdinost* bo vz- graditi še v vojni dobi, bodo tekom popolnoma nemoteni. Zjutraj potem lic napadu izhajala redno in izhajali letošnjega leta dogotovijene. V ladje- je seveda bilo v tiskarni vse polno bodo tudi vsi drugi listi, ki se tiskajo delnicah se nahajajo tri križarke po orožnikov in kraljevih stražnikov, ki v tiskarni «Edinosti». 3200 ton, 10 rušilcev po 800 do 900 so občudovali učinke fašistovskega OGOP^ENIE MED NAŠIM L1UD- ,ton m nek°Iiko manjših ladij. V krat- divjaštva. UUUKCtNJt MtuiNAbiM ljuu kem se pnČQe z ^^ 3 transport- T^^r,^r^ MVUM. ^ nih ladij po 1800 ton, ene ladje za NAPAD NAPOVEDAN. 1 Napad je izzval v tržaških jugo- nafto s 70C0 tonami, 54 podmornic Da pride do tega vandalskega či- slovenskih krogih velikansko ogor- po 600 ton, 8 manjših križark, 4 runa, je bilo pričakovati. Glasilo faši- čenje in splošno se izraža mnenje, šilcev in 8 torpedovk. siov «11 Popolo di Trieste», je pred da je treba enkrat za vselej napraviti +AIbaasko vojaštvo v Skadru. Iz par dnevi naravnost povedalo, da konec fašistovskemu divjanju, pa naj Skadra poročajo, da je prišlo dne bodo fašisti naskočili tiskarno «Edi- že bo na kakršenkoli način. 31. januarja 300 ablanskih vojakov v popolni opremi. Pričakujejo še 200 © j ski centri, temveč samo državni. Kar vojakov; v Lješu iih je pa 400. se tiče dvodomnega sistema, se ne -f- Avstrija toži bivšega cesarja Karla. V budgetnem odseku avstrij I odloči za cobeno alternativo. Dr. Vošnjak je končal z besedami. Ida so Slovenci došli iz Slovenije v I ^ga državnega zbora se je razprav-J prestolico v prepričanju, da ne sme ^ , ° Je. dn> tudi vprašanje kronske fa Beograda poročajo 7. febr.: V ! hiti plemenskega separatizma. Ali bo- I zakladnice Poslane" Leutaner je iz-seji ustavnega odbora ie posl. doktor ; čemo, da se razvijejo lokalne enerjd- javil, da sta zakladnico po prevraiu vito čustvovanje napram državi, v o; strativnega centralizma. Hočemo ja-stalib jugoslovenskih krajih pa je,ko Jugoslavijo, ker brez močne Jugo- slavije ne more naša država živeti in se razvijati. bolj socia'no in gosnodarsko čustvovanje. V Srbiji je bila tudi nediferen-ciranost družbe brez velikih družabnih razlik, ki so v prekosavskih krajih obstojale. To znači. da je. treba v, prekosavskih krauh gojiti časivova- j nje napram državi, v Srbiji pa je treba gojit! socialno čustvovanje. Ako obstoji razredni boj, potem je treba, da tvori država njegovo protiutež. Je . . 5 « . , nekaj, kar stoii nad vsem in to je! delegati Srbskega novinarskega dru držTja. političen. novinarjev Zagreb, 7. februarja. Pooblaščeni kronski juveli niso bili privatna lastnina cesarjeva, marveč lastnina avstrijske države. Večji del draguljev je komornik grof Berchtold v novembru leta 1918. prenesel v Švico. Avstrijski ministrski svet se je bavil s tem vprašanjem ter sklenil v zadevi teh draguljev začeti proces proti bivšemu cesarja Karlu. -f Dunajska intriga. Iz Varšave poročajo dne 7. februarja: Informacija lista «Neue Ereie presse*, da je rumur priliki svojega bivanja v Varšavi, 'ir biun nun vsem m 10 je ^ D v ,. r,—" . naui rreie picsse», ua ie Toda danes država nI samo,8tva,v Beogradu, Hivatskega novi- rumunski minister Take Jonescu o „------temveč tudi socialni : narskega društva v Zagrebu, Dru- priliki svojega bivanja v Varšavi, tali- Zaradi tega je potrebno, da bo-j stva jugoslovenskih novinarjev v Lju- predlagal poljski vladi, naj se Mad-" —ava izdelana tudi v gospodar-: bljam m Udruzenje novmara Bosne žarska razdeli med Češkoslovaško, pogledu, kar ie bilo scorieno že j, Hercegovine v Sarajevu, so sklenili | Jugoslavijo, Rumunsko in Poljsko di ustava skem deklaracijo In poudarjal, da je samo loknmcnt manifestacije neosvoboje- „ ,---------------- r»°a naroda in da je ravno kriška vinarskega udruženja skliče na ka- noma neosnovano. urad ministrstva za zunanje posle to L) Da se ustanovu občni zbor no- vest kategorično zavrača kot popol- re'-!ara~ija uničila vso zgodovino ter ra-ravila konec zgodovinski Hrvatski. plemenski Sloveniji in Veliki Sr-jfjL Glede političnega centralizma pravi dr. Vošnjak, ca bi se moral •»ravzaprav imenovati unitarizem. Za mitarizem smo vsi, za centralizem ie. Novi centri ne smeio biti nlemen- tohško Veliko noc, t j. dne 27. in 28. | -f Komunisti na češkoslovaškem, mana 1921 v Sarajevu m da se ji iz Pariza poročajo dne 7. februarja: ored.ozijo os ovna pravila, sprejeta Konemes češkoslovaške komunistične sporazumno na sejah pooblaščenih mladinske organizacije, ki se je vršfl delegatov teh društev. včerajf je skI^0 da sVodcepi od če- 2.) Likvidacija dosedanjih društev škc komunistične stranke, se samo-se mora v zmislu pravil poedinih dru-' stoino organizira in priključi tretji * IMENOVANJA. Vladni koucipisl pri višjem šolskem svetu v Ljubljani Lecr>rt V e 1 i k o n j a je imenovan za okrajnega komisarja. — Diplomirana živlnozdravnika Franc G o 1 j a r in Ivo K e n d a sta sprejeta v državno službo pri poverjeništvu za kmetijstvo kot provizorna državna živlnozdravnika. — Krsto S t o p a r jc sprejet v državno službo ter imenovan za gozdarja pri gozdarskem oddelku v Ljubljani. — Za avskultante v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani naslednji pravni praktikanti: Franc Muhič, Boris K e n k. Ivan Mak, Ferdinand N e č e ra e r, Anton R a d e j, Stanko B r c g a r. Vladimir Velušček, Franjo F a r k a š, Maks J u v a n c m Josip K o H e k. — Za računska praktikan-ta pri knjigovodstvu deželne vlade sta sprejeta v službo abiturienta Ivan L a z n i k in Stanislav Komar, oba iz Ljubljane. * BODOČI POMOČNIK FIN. MINISTRA. Profesor zagrebške univerze dr. Marko Kostrenčič se mudi že par dni v Beogradu, kjer mu je bilo ponudeno mesto pomočnika finančnega ministra. * URADNIŠK VESTI. Avskultant Josip Trošt pri okrožnem sodišču^v Mariboru se je službi odpovedal. Vladni tajnik poverjeništva za notranje zadeve v Ljubljani Davorin Wein-gerl je iz državne službe odpuščen. IZPREMEMBE V ZEMLJEMERSKI SLUŽBI. V področju ljubljanske delegacije ministrstva financ so imenovani: višja evidenčna geometra 2. razr. Anton Boječ in Vladimir Vrtel za višja evidenčna geometra 1. razr.; evidenčni geometri 1. razr. Bogomir V i d r i b. Bazilij J e r a s in Alojzij Lušin za višje evidenčne geometre 'i. razr.; evidenčna geometra 2. razr. Anton Čuden ia Josip Bajt za evidenčna geometra 1. razr.; evidenčni elevi Viljem Mina 11 i, Vladimir T a n c e, Fran Schiifrer. Ivan P1 e v n i k, Mirko T o m š i č in Dragotiu T i e g 1 za evidenčne geometre 2. razr. — Premeščeni,so naslednji višji geometri: Franjo § e t i n a iz Velikovca v Maribor. Josip Ovajc iz Pliberka v Kamnik, Stanko B r i u š e k iz Boro-velj v Litijo, Kristjan P e r t o t iz Kamnika v Ljubljano in Ivan Vcr-b i č i* Litiie v Novo mesto. * GENERAL FRANCHET D'E.=PERAY potuje Jutri v sredo popolrlne r ekspresom skozi Ljubljano v Pariž. Na kolodvoru e > pozdravi z oficirskim zborom -livirijski komandant general Dokič- * NOVO OKRAJNO GLAVARSTVO. V Guštanju se jc ustanovilo novo okrajno glavarstvo, katerega krajevr.o območje obseza sodni okraj Prevali e. Novo okrajno glavarstvo je nričelo poslovati dne 1. februarja 1.1. V njegovo območje spadajo občine: Črna, Mežica. Prevaljc, St. Danijel, Guštanj. Kotlje, Tolsti vrh. Dravograd in vsi oni deli občin Bele. Liku6 in Libelič, ki no mirovni pogodbi pripadajo Jugoslaviji. Ljubljana, 8. februarja. iu razne znamenitejše kraje Srbije in Vojvodine. Večja skupina se poda na Kosovo polje. Beograjsko profesorsko društvo je odgovorilo, da bodo Slovenci dobrodošli gostje. * Dr. TRUMBIČ V NOVEM SADU. V nedeljo je dospel v Novi Sad doktor Trumbič. Pričakovalo ga je mnogo narodne inteligence, zlasti rojaki-begunci iz Dalmacije in Prlmorja. Ko je stopil iz vlaka, so ga vsi živahno aklamirali. Pozdravil ga je prof. Vasa S t a j i č. Popoldne je imel dr. Trumbič predavanje o rapallski pogodbi in o delovanju mirovne konference. Zvečer je bil v hotelu «Sloboda* velik banket. V ponedeljek je imel Trumbič predavanje o Strossmayeriu. * PREDPU5TNO RAZPOLOŽENJE ie udarilo našim klerikalcem na možgane. Tako sodimo po današnjem «S!ovencu*- in Večernem, pardoa «Novem časn». ki sta posvetila dober del svojega edino le vzgoji našega vernega ljudstva namenjenega orostora oredpepelnični ekshorti. Tako jc ■»Slovenec--' zbral nekaj svetopisemsko starih dovtipov ter jih priobčil -po sklepu lista -, kar radi kvi-tiramo kot znak sramežljivosti redakcije. ki namiguje, da .ie »takrat-' že ni bilo poleg in na ta način prosi oproščeni a. --Novi čas* reete Večerni listi na jih nogumno in sveže ser-vira kot »pustne krofe>. Za užitek mora biti vsakdo hvaležen, mi pa se čutimo povrh še dolžne se primerno revanžirafi in tudi z naše strani pod-nreti katoliško prednustno literaturo. Tako-Ic se je zzociilo pred par dnevi v Beogradu. Edino pravi zastopniki katoliškega In-dstva so sedoli na orcdpustnl večerji pri Belem orlu ter živahno debatirali z nekaterimi svojimi -bodočimi-- zavetniki, edino pravimi rastooniki muslimanskega naroda, Beli orel pa ima jako hudo kapljico in nič ni čudnega, da je debata postajala vedno živahneiša. Naenkrat — nikdo nrav ne ve, kdo jc začel -— je zmanjkalo fcrisfianom in Turkom besed in začelo se je dokazovanje ad hominem. Muslimanski argrmenti so se izkazali za iehtrejše. Častitliivi voditelj katobške stranke je obležal kot žrtev in BeM orao je počrnel od same žalosti. Nikdo ne ve. kako js stvar končala, ker je policiia zagrnila to ustavno debato s plaščem usmiljenja. Gotovo na je. da je za udeležence beograjskega debatnega večera predoust bil prej nri krajn, nej;o ra njihove odlične prijatelje v Ljubljani. Pripominjamo, da ima naša --storija« te prednost, pred onimi iz -»Slovenca*, da ys resnična. • NOVE NEMŠKE NASILNOSTI NA KOROŠKEM. Blaž Jao, rojen 1873., star nukve v Žirovnici občina škocijan, železniški delavec, je d»-.lal na lokalni želei>-nici t?inč» vas-2eleznja Kaplja 11 let in si jo leta 181:1 tam domii nog-.i. Dne IZ j&nsarja. t. L jo bil odpnžčeo iz službe radi svoje slovenske narodnosti, kaj je posti-jonacclnik izrecno oznaffl kot vzrok odpusta. Enako sta bila odpuščena tudi dva * SLOVENSKI PROFESOR.H V. njegova brata. Tudi zavarovalnine zoper SRBIJI. Kakor je Slovensko pro- j nezgode, ki mu prietoja tadi zlomljene fesorsko društvo sporočilo profesor-. ne dobiva, ima pa pet nepreskrblje-skemu društvu v Beogradu, bo pri- ^ o»rok. Na enak način so se Nemci biižno 150 slovenskih profesorjev v j maščevali nsd Jožefom Janom, tudi že-Ictošniih počitnicah obiskalo Beograd i lezniSkim delavcem na imenovani prosi, Iti je 8» V fej že IS MSe?js §14? eoval Jngošlavijo. Ima ženo, Štiri ne-preskrbljene otroke in staro mater. , * PBOTEKCUA NA ŠKODO SLOVENCEM. Iz Maribora rtan\ pišejo: V Maribora se je ustanovila svoje časno zadruga drža-vDoh nastavljencev z namenom, da si preskrbi lastno restavracijo. Zadruga čaka že nad eno leto, da dobi lokal, a zaman. Goetzova restavracija je že skoro prešla v slovenske roke. toda v odločilnem trenotku je posegel vmO£ lastnik in jo oddal raje Nemcem. V Tattenbachovi ulica je imela gostilno čeka zagrizena Nemka-, ki se mora izselit L Lastniki hiša Scfcerbaamovi sinovi so odklonile vse slovenske ponudnike in oddali lokal Nemcu Hoppejn. Sploh se opaža, da hočejo mariborski Nemci na vsak način obdržati svojo dosedanjo posest in pri prodajah dosledno odklanjajo slovenske kupce. Naše oblasti bi tega ne smele mirno gledati in zlasti na dovoljevati obrtne kon-refcije našim najzagrizenejšim sovražnikom. * SEDEM ŠVABOV (die sieben Schwaben). V Celju je optiralo doslej za avstrijsko državljanstvo sedem oseb, med drugimi bivši lekarnar Rauscher z rodbino, dr, Schurbi ml., sin protestantskega pastorja Maya Itd. Za naše državljanstvo je prosil klepar Potzner. * IZ TRBOVELJ nam javljajo, da fe tamošnji župnik pri pogrebu neke ugledne narodne žene v Retju v svojem nagrobnem govoru privlekel za lase tudi cesarja Karla žalostnega slovesa in njegovo ženo, nad čemer so se zgražali vsi narodno čuteči ude-ležniki pogreba. Ali misli g. župnik sedaj, ko ne more več e prižnice proslavljati Habsburžanov, pričeti na tak način? * Iz krogov šolskih voditeljev nam pl-fejo: V predvojni dobi so šolski voditelji iz opravljanju šolskovodstvenili poslov dobivali skromno opravnino v denarjih in imeli prosto stanovanje, oziroma denarno odškodnino v iznosa ene ostrine temeljne t/Jade. Dares so šoi*ki voditelji z'a=ti po večjih mostih ca slabšem. Opravnina je ejcer ostala, a v neizpremenjeni irmeri predvojne dobe, pravica, do prostega stanovanja. oziroma do odškodnine pa. se je ukinila. Tozadevnim prošnjam so ni ngo di?a. So!sl:i voditelj z r.. pr. šestimi razredi dobiva letno opravnino 500 K, t- j. na mesec 41,66 K ali pa dnevno 1,38 K. O .-rečni šoteki voditelj! ilo v Unionu 21, v Narodnem domu 17 in v Mestnem domu 4. Z« plesni poduk je poslovalo v predpuM ni dobi 12 plesnih šol, hi so bile izbori'! obiskane. Koncerti in druge kulturne pri roditve so bile v tem času bolj pastork*:-. Razgrajači in pijanci so morali za svoj* s sedežem v Ljubljani. Namen dicš M je, da prevzema prodajne pošlo kot plačilnlea premogovnikov, da uvaža premog in koks iz inozemstva. d„i otvarja in fiaa-^irs domače premogovnike in da c-pravlja vse posle, ki so v zvezi s premogovno produkcijo. Osnovna delniška glavnica znaša 4 milijone kron. = Nove banke v Ljubljani. Hrvatska fctedionica iz Zagreba o tvori v Ljubljani v kratkem svojo podrnžtlico. Isfotako namerava ustanoviti v Liubljaoi ClijaSo ttgrebška Jugoslovanska banka. = l'radni dan trgovske ia obrtniške žbornice so vrši v Maribora v sredo dne 9. fcbru&rvi t.1. od devetih do dvanajstih dopoldne v prostorih trgovskega giemija v Maribora, Jurčičeva ulica S. IL nad-bt-ropjiV — Predlogi za sanacijo slamuikdrffce Obrfi. Vlada je po dolgem času vendar prifla do spoznanje, da je fieba temeljito revidirati uvozne carinske postavko. Nekatere so prenizke, druge pa previsoke. Do sedaj se je stari srbski carinski sistem samo krpal, pri čemur jo imela direkcija carin včasih jako nesrečne roke. Na predelu n* je- sko je carinska upra- va sedaj sama prišla do prepričanja, da so tudi našo carinske prilike mnogo krive, da jo trgovinska bilanca tako slaba. Iz slamnikarskih krogov smo dobili dopis, i;: katerega je razvidno, kako pridno so tudi na-d obrtniki pripravljali materija! z-a, sistematično revizijo naših carinskih predpisov. Upamo, da se bodo pri sedanjih posvetovanjih v Beograd'..' mnogi njihovi pametni nasveti vpoštevaii. Glavni predlog za sanacijo naše slamni-karske industrije so sledeči: L) Odprav:* izvozne carine na slamnike; 2.) Odprava uvozne carine za sledeče imenoma navedene sirocine in poluizdelke in sicer izključno določene za dobavo podjetnikom. Id se lahko izkažejo kot- taki z uradnimi potrdili oddelka- ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani kakor tudi Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in dokažejo, da t« pre-dmete rabijo za svoj« iastne obrate: pletenine vsake vrste, straape za slamnike, želatinov kiej, I ukanec, trakovi za klobuke, usnjo klobuke in imitacija in podloga za !do buke; S.) Uvozne prepovedi naj se !z- ■ 2,-iradi dajo po vzajemnem načelu, t. j. cesar ne dovole drugo države uvažati, za to nsj se tudi njim prepove uvoz v Jugoslavijo, in sicer: a) Italija prepoveduje oi svojo trani uvoz vsakovrstnih klobukov, TP.t-o naj se od naše ftrani prepove iz Italije uvoz nekaterih vrst klobukov. Ravno teko tudi Francoska- in Nemčijs. b) Nemška Avstrija prepoveduje uvoz damskih klobukov, torej cd naše strani naj se tudi prepove. Kavno tako Cefiko-lovafku -1.) Pridobitvcni davek, tj. u-vedeni carinski poviški po 100<%> n>. uvozno in 50na iivozno carino naj odpadajo. Odpade naj vsaka luksuzna carina za slamnikarskL' surovine in po!n-fsbrikate. — Ustanovni občni zbor Sadjarskega društva za Slovenijo. Sadjarstvo v Sloveniji je važna kmetijska panoga, ki je vredna, pa tudi potrebna vsestranskega pospeševanja. Nekatere pokrajine Slovenije so izrazite sadjarske pokrajine, kj*r jo padje poglavitni pridelc!:. Napačno bi bilo. .-'ko bi se pri pospeševanju sadjar- stva. sanaiali zgolj na javne v to srrhc I-oklicane činiteljc in njih ustanove, ampak pomagati si moramo tudi sami. To pa bomo dosegli s primemo strokovno organizacijo, v kateri bomo zastopali interese sadjereje uspešneje, nego je to posamezniku mogoče. Potreba take strokovne združitvo so je posebno po-ndaijalii ob priliki sadjarske anketo pri poverjeništvu za kmetijstvo v minulem leta. Na sp!ošno željo vseh udeležence? se ;e sestavi! odbor, ki se mu ic poverila naloga, pripraviti vsa potrebno za ustanovitev takega društva. Predpriprave so dovršeno in zato sklicujemo ustanovni občni zbor, ki bo v Ljubljani fce 20. februarja t 1. v jiosvetovalni dvorani povorjoništvi za ktjsctiis^o fMarijanišče). Zadete!; ob po! desetih dopoldne. Na dnevnem ledu jo m. dr. obravnava uru-širenih jtravil in volitev načelstva, odbori in odsekov. Vabimo vse interesente, da te lega občnega zbora udeleže. Kdor no more priti, naj do 20. februarja pismeno pridasi svoj pristop it* nsslov: M. Humek, Ljubljana. Linhartova ulic* 12. Tovorni promet v Avstriji ustavljen. pomanjkanja premoga je tovorni promet na. avstrijskih državnih železnicah do 12. t m. omejen ua prevažanje živil, Rnriva, krme in blaga, ki jc potrebno za železniški obrat. Isto velja glede prometa s Češkoslovaško in Nemčijo. Tovorni promet z osi-allmi inozemskimi drŽavami, torej tudi z Jugoslavijo, je do omenjenega dneva popolnoma ustavljen. = Naftčka industrija drva, Id povišnjo svojo glavnico, je sklenila prvotno, da izda novo cjii;ijo po i00 kron. Ker psil je glavi)?. ?krp5č:ia fgr>tovi!r>, da so rezerv«; podjetja jako močr.e. jr. bi!o sklonjeno, da so in.fajo nove čclr.ioe notninale 200 K. še po zaključku borze. Izplačilo Dunaj jo bilo nekoliko slabSo od včeraj, Trst izredno živahen. Mnogo so je zahtevale tudi marke. Devize: Berlin 23« do 240. Milan 5S4 cto 540, London 565, New York katel 150 do 152. ček 148 do 150, Praga 18S do 189. Švica 2550 do 2375, Dunaj 21.15 do 21.80, Pariz 1035 do 1060. Valute: doiar 146,50 do 147, avstr. brone 25 do 26, levi 160. češke krone 175. franki 060 do 1040, napoleondori 478 do 482, marko 230 do 235, leji 190, ital.lirc 518 do 525. denar bla?o 1000 1060 375 370 2S0 1760 1485 15C0 1965 1150 750 765 725 730 102 1 Slavonia........ Narodna štmiska indattriia » Srpska banka . . , t ■ t Eksploatacija drva s • • « Narodna banka . < ■ ■ • J9gosiavenska banka * . « Liubijajiska kreditna banka ■. PraStcdiona Cutman NaJička industrija drva • . Rcčka pucka banka - i » DubrovaCko parobrodno dr. Beograd, valute: dolar .^50 do 30,70. funti 134 do 130. franki 250 do 255. lire 131 do 133, leji 49,50 do 4f%75, levi 43y'/l do 14, češke krone 45 do 46, avčtr. krone 6^0 do 6,S0. napo^ondori 121 do 121,50. marke 57^0 do 5S. D c v i z e: London 139 do 141. Pariz 252, Zcn V. avstrijsko vojr.o posojilo & Turške srečke....... Avstr. kred. stav. za trs. In it Anglobanka iiii.it Bankverein t • • • t k • Landerbank « > s < ■ • • Avstro-Ogrska bank;: » . » Bosanska zemaljska banka . Zivnosrenska banka . • t t Državne železnice .»ti Lotnbarde ..•■•>■ AIpine-.Montan Prašk3 železna industrija • Trboveljska premosokopna i Leykam, papirnica . . . i Kranjska železna industrijai -t Zenica-železo.....c Praga. Devize: Berlin 130.25. Curih 1-mSO do 1311», Milan 290 do 292. Pariz 567 do 570, London 311» do 313». NewYork 80» do 81»: Beograd 208 do 210, Dunaj 10» do 11-83. Zagreb 52.25 do 53.25, Budimpešta 13.75 . do l 4.75. Valute: dolar 79» do S0» funti ,509» do 311.50, franc. franki 564 do 567. dinarji do 201, avstrijske krr> .. n« 10» do 11», bvic,franki 1303» do. 1306». levi 90.75 do 91.75. Berilu, Devize: Italija 2222.25 o* 2222.75. London 238.73 do 239.25, Nevr Vork til»5 do 61.945, Parii 435.53 do 436.45. Švica 999 do 1001, Dunaj 15.105 do 35.145, Praga 77.15 do 77.35, Budim pešta 11.06 do 11.12. Curih, Devize: Beriin 9.95. Ne« Vork 021». London 2393, Pariz 43S0 Milan 2240, Praga 7.70, Budimpešta L10-Zagreb 4.40. Bukarešta 8.40, Dunaj 1». av.-trijsko krone 1.0-3. Vremensko poročilo. L.abl-aua SOB u nai menim f. feli.- • 7. nr;; 7C- a : 0 5 j d. rcr. sp. ' oi"-. S. t*. Bril <411 | 1*7 i ri-jajr^. u t. fakr I SL mi' 7111 l i ! „ * t iti I Srnin.« »Btptnrsra ncrajfcaa -i'? Vrfts-Tctia »ipav-J: l«uvi ter. v?«at. -'.'iT t r i -b f-ta Mtta> «» m* Predaval dr. P. Pesfotnik na občnem {bara «Sokola I.» dne 31. januarja 1921.) Bližje spoznavanje spisov velikega astanovitelja slovanskega Sokolstva, ^A.Tyrša, nam odkriva, da so temeljne ideje te najlepše in najmočnejše organizacije v slovanskih plemenih človekoljubje in plemenitost, demokratizem, svobodomiselnost in ne-ckročeno stremljenje po lastni poli-žični svobodi. Njegovi 6pisi so stari 50 let in so pisani v obliki filozofsko-etičnih in estetskih norem, pod vplivom antično-klasičnega nabiranja, z veljavo večnih resnic za narodovo življenje. Treba jih je samo aplicirati na sedanje razmere, ki nam jih je ustvarilo v zadnjih 50 letih življenje in svetovna vojna Splošni ideali človeštva so glavna točka našemu sokolskemu delu. V iem iščemo življenjsko vsebino pravega kristjanstva v naziranju na življenje in svet, v našem sodelovanju in vplivanju na javne razmere. Naše de-3o bodi posvečeno nravni vzgoji k delaljubnosti, vstrajnosti in značaj-.nostL Pravilno organizirano in dobro vedeno sokolsko društvo je država v malem. V tej naj se mladina uči pojmovati skupno življenje širše družbe s stališča skupnih interesov hi skupne discipline. Demokratizem je za Sokola stremljenje, da se posamezniki in stanovi notranje zbližajo v umstveni, etični m gmotni kulturi Z demokratsko vzgojo ustvarjamo razpoloženje za socijalno zavest in za dolžnosti vseh slojev in poklicev za splošnost Za demokratizem v tem smislu je treba vzgoje zgoraj in spodaj. Naša svobodomiselnost nas vodi v nasprotje z ljudmi in organizacijami nazadnjasko-kulturnega in sod. jalnega ter reakcionarnega državnega naziranja. Svobodomiselnost ni za Sokolstvo prazna beseda. Slovanske narode v bivši Avstriji je umstveno, moralno in gospodarsko zatirala država in oficijelna cerkev. Posvetna, |n ž njo zvezana cerkvena oblast nam je nalagala duševno in gmotno rob-stvo. Pozitivna vsebina svobodomiselnosti je bila za nas dana v zahtfc vi, da se odstranijo duševni in gospodarski kuratorji. Svobodno naj se slovanski narodi udejstvujejo in se kot enakovredni poleg ostalih kulturnih narodov razvijajo brez pro-kletstva nam vsiljenega varuštva. Svobodomiselstvo je bilo pr/o bojno geslo napredni slovanski javnosti, ki je tekom desetletij zrahljalo temelje avstrijske države, uničilo koncept avstrijske in ogrske diplomacije in nas Blagajne .Mfteisn1, Mirili lamine in nanmns felefonene snanato po najnižjih cenah v zale« tp8ratB JrscBsiis zadruga" «IjiUfan!, BBSteBD53 uU0. 8SJ S—1 103 62-45 da debelo m ua drobno, vse vrste moški, Ženski in otroški, delavski kakor tadi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih lianah «> dobijo pri znani tvrdki &LEICS&l£®Ei? ©8LAT, liubiiana, Sv. Petra cesta 23. Tudi s« pošilja s>3 Dovzetlo no tsoo feraljastoi. vodno na por poBfičnega osvo&ofe- nja v Jugoslavijo. Sokolstvo je prvo delo svojega poslanstva doseglo: smo v Jugoslaviji, v svobodni Češki in svobodni Poljski — dani so nam vsi predpogoji za neovirano jačenje telesnih in nravnih sil v slovanskih narodih. To je posebne važnosti za nas, izredne važnosti pa tudi za bodoči razvo svetovne politike, ker je s tem na male politično osvobojene in združene slovanske narode prenešena svetovno politična naloga, da vstva-rijo med Baltom in Labo, med Labo in Jadranom nepremagljivo barijero, preko katere ne more germanska ekspanzivnost ne proti jugu ne proti vzhodu. Imamo' lastno svobodno državo, ki je naši misli naklonjena. Cerkev in cerkvene stranke se bodo, hočeš, nočeš, morale s Sokolstvom sprijazniti, ker sovražti Sokolstvo se danes pravi — sovražiti razvoj, red, skladno življenje stanov in plemen, izpodbijati načelo urejenosti in edinstvenosti države. Le če ostanemo duševno nemoteni, ako se poglobijo verska in plemenska nasprotstva, ako si državo razbijemo na federacije in avtonomije — potem bo klerikaliz-mu pri nas dobro postlano. Ker so pa v Jugoslaviji v političnem in kulturnem življenju smeri za duševno, državno in politično ujedinjenje močnejše, kot pa razkrojevalne, separatistične težnje našega klerikalizma, zato je umevno, da kterikalizem globoko sovraži našo mlado državo. Postavlja v nevarnost idejo, ki je bila Sokolstvu yedno najbolj pri srcu. Zato Sokolstvo tem globokeje ljubi mlado edinstveno državo, ker je ta najljubše dete najsvetejših želja na nacijonalni ideji ustanovljenega Sokolstva Skrbno bodimo vedno na straži, da sokolska misel in delo ohranita svoj polet, da naša društva rastejo in ne nazadujejo. V tem pogledu naj navedem nekaj navodil, naslanjajoč se na članek o vzrokih razvoja in iropadanja sokolskib društev, ki ga e napisal leta 1881. dr.M.Tyrš v «Sokoiu». V časih, ko peša potreba po kulturi, kadar pada splošno narodno živ-jenje, razpada tudi navdušenje po sokolskih društvih. Kadar se človeško srce zapre toplemu čutu za splošne narodne ideale, človeštva in države, uspeva zgolj hrepenenje po osebnem uživanju, vse drugo pomori slana. V zapadnih evropskih državah uži-; vajo gimnastične organizacije javno jodporo. Tudi naša domovina ie .1-1-donjena sokolski misli. Naša država, in osobito njen sedanji minister pro-svete je pokazal, kako visoko c°ni sokolsko delo. Minister se je sam Obvssiito. ObToščava eenj. odjemalce in p. n. občin sivo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi, Torlstovskl čevlji domačega is-pelka. 623 18 Ant, in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. n deleža velikega Bdkrfskfga zfcfi v Pragi lefa 1920. in pred kratkem je izdalo njegovo ministrstvo narciso s podrobno izdelanim načrtom, po katerem se sokolski telovadni sesnv in vzgoja po sokolskih načelih obvezno uvaja v vse šc'e v Jugoslaviji. Sovražniki Sokolstva in države so glasno zakričali v sramotilnih člankih po svojih Ustih. Država se dobro zaveda, da najde v Sokolu vedno zvestega stražnika, ki bo pazil na ohra-nitev narodne discipline in ki bo nastopil proti vsakemu, ki se proti tej pregreši. Državni in javni interesi zahtevajo, da priznava država Sokolstvo kot edino pravo in edino zanesljivo organizacijo za povzdigo fiz:č-nih in nravnih sil v narodu v soglasju z državnimi intencijami. 55 FRANK HELLER: prigode gospoda CoUina. Roman. (Prevod i? švedšfine. F. J.) Tako je vabil inserai, Filipu se je posvetilo, da bi tu morda bila možnost, kakšne zabavne prigode. Zato je skočil iz svojega klubnega stoka in oči so se mu zasvetile. Nekaj trenutkov je zrl ven na žolto vodo reke, potem pa je potrkal na mizico in poklical strežaja. «Alj morda vesie, kaj bi to utegnilo biti?» ga je vprašal. Strežaj je prečital anonso in premišljeval nekaj hipov. Potem je izjavil: Druzega to ne more biti, nego Le Papillon de Nuit, nova nočna kavarna pri glavnem kolodvoru. Pravijo, da bo to nekaj izjemno finega Ali naj telefoniram tja in naročim mizo za gospoda barona?» « Hvala!* je odgovoril Filip in neprevidno dostavil: «Saj pojdem tja, anonsa me zanimaj* Potem je odšel v garderobo, strežaj pa je zaničljivo gledal za njim: «Gost Atlantica, je mrmral, pa hoče v Papilloni biti nočni dekorater! Lepi časi! Seveda je ru-iniran! Na, tu se ne bo postaraL* Tako je razumni stari strežaj govoril o Filipu Collintr, ki se je bas strmoglavljal v prigodo iz tisoč in ene noči, ne da bi sam vedel za to. n še manj se mu je sanjalo, da bo kmalu zaradi tega napravil tudi cor-ner v državnih papirjih. Pet minut si je Filip ogledoval de Nuit in že se je prepričal, da res še ni bil nikdar v sličnem lokalu, čeprav je poznal Pariz, London, Ber-in, Budimpešto in Riviero. Pa niti Monico niti Maxin, niti Hungaria niti Carlton v Moote Carlu se ne morejo meriti s tem hamburškim loka-om, da o berlinskih nočnih kavarnah niti ne govorim. Kontor Rudolfa Mosseja je naslovil Filipa na gospoda Brdfmanna v Papffion Se Nuit in opremljen z modrobelo za-stonjkarsko vstopnico je Filip slavnostno vkorakal ob enajsti uri zvečer v nočno kavarno, da prične v njej svoje delovanje. Zgradba je bila opremljena tako, da se je kavarna delila v dva dela: enega na levo od vhoda, druga baš nasproti. Prvi oddelek je bil v običajnem kavarniškem slogu z množico palm in japonskih sten. Notranji oddelek pa je bil nenavadno dovršen. Ves v mavriškem slogu, poln obokov in lokov v obliki podkove, z vitkimi stebriči in mozaikom v tleh. Svetilke iz kovanega železa ali medenine so visele s stropov ali štrlele s sten. Debeli kobrci so pokrivali tla povsod, razen na sredi, kjer mozaik ni bil pokrit. Namesto stolcev so biii dolgi, mehki divani postavljeni ob stenah in v skritih kotičkih. Globoko v dnu je ciganska godba brenkala svoje divje melodije. Filip je spoznal kapelnika iz Le Rat mort in mu pokimaL Pri nekaterih mizah so posedale (garantirano pristne) Nubijke. Svetlorjava koža se je svetlikala skozi lahne koprene. Nubijke so imele neke nenavadne instrumente in kadar je ciganska godba prenehala, so puhle po svojih strunah ali pa pričele enega svojih vrtin-častih plesov, ki vzamejo sapo. Filipu ni bilo prav jasno, kakšna naj bi bila njegova vloga. Zato jo je izvajal, kakor se mu je baš zdelo. Plesal je z damami, ki so bile v lokalu, pil šampanjca in vobče deko-riral dvorano, kakor mu je bilo najboljše mogoče. Okrog pol dvanajste po noči so pričeli prihajati gostje iz gledališč, koncertov in varijetejev, elegantni, toda ne preveč številni in Filip se je vprašal, kako se more takšen lokal rentirati. Kolikor je poznal Nemce, niso ti okorneži prav nič pripravno občinstvo za takšne lokale. Najbrže reflektira Papillon torej na tujce, ameriške milijonarje in ruske velike kneze. Veselilo me bo, če pridejo, si je mislil Filip. Vkljub vsej fej bojazni je pa okrog pol ene ure ponoči Papillon bil nabito poln brezhibnega občinstva, gospodov v fraku in lakastih čevljih, dam v elegantnih, morda celo nekoliko pretirane elegantnih oblekah Na vs.h mizah se je penil šampanjec in ne mnogih mizah so povživali souper 30 ogromnih cenah tega podjetja Tudi razpclc/cnje je bilo pravo, tisto razpoloženje, ki mora biti in '•rez katerega je nočna kavarna bolj žalostna od mrciške kapelice. Luči so st svetile, Nubijke so se vrtinčile >c mozaiku in iz občega vrvenja in žsmora so s* pnčcie dvigati kaskade smeha. Fflio je baš hotel naročiti na Br°itmannov račun še drugo polo-.fno steklenico Mumm, ko je prizor pri vbodnih vratih napolni! vse njegovo zanimanje. Tam je zagledal nekakšen indivdij, ki ga je najbolj opominjal na nedeljski oblečenega čevljarja iz praškega predmetja. Ta možakar se* je prepiral z vratarjem, ki ga ni hotel pustiti v lokaL Mahedra-va njegova postava je bila zavita v slabo šivano sivo obleko s preširokimi hlačami, izbočenimi na kolenih. Čevlji so bili rjavi in gotovo niso tiščali svojega lastnika v noge. Tudi nik prišel peš v lokal. Elegantno v nik prišel peš v lokaL Elegantno, v tilnik pomaknjen mu je čepel na glavi trd črn klobuk, takozvana melona ali polrihnder, kakor pravijo pri nas in njegova oblost se je ljubko kosala z oglatim, škiljastim čevljarskim obrazom, iz čegar lica so štrlele kosti. Najmarkantnejši pa je bil nos, cigar velikost in barva sta dokazovala, da njegov lastnik ni član «Svete vojske*. Pod nosom so se medlo pobešale ogromne mustače, sredi med njimi je pa gledala v svet goreča, pa ne dišeča cigareta. Najbolj čudovito na vsej prikazni je pa bila vkljub vsemu temu njegova kravata, ki je združevala v sebi barvo gorečega hleva s prostranostjo manjše nemške kneževine. «Da, pa samo čašo pivab> je Filip slišal rebantiti dedca pol jokavo, pol razdraženo. «Ali ne slišiš, vrag črni, da hočem samo čašo piva'.?» Kaj ie na to odgovoril zamorec-vratar, Filip ni slišal, videl je pa iz njegovih kretenj, da zamorec ni pri volji, da bi privoščil čevljarju zaželjeno pivo. Hotel ga je marveč že odpraviti s silo in vreči po stopnicah, ko je.Filip zagledal, kako hiti poslovodja k vratom in pošepeta nekaj besed zamorcu. Kakor začaran, odmakne zamorec roke, odskočj in se prikloni čevljarju, ki očividno olajšan poda poslovodji roko v zahvalo. Potem ga menda nekaj vprašuje, ker obstaneta oba pri vratih in si ogledujeta dvorano, kakor da bi kaj iskala. Bližnje občistvo je z začudenjem sledilo temu prizoru. Končno je Filip videl, kao dvigne čevljar svoj požolteli koščeni prst in pokaže ž njim ravno na — Filipovo mizo Na svoje največje začudenje je Filip videl, kako se poslovodja priklanja in spoštljivo spremlja sivooblečenega čevljarja V njegovi mizi. Ko dospeia do nje — bila je edina v lokalu še ne čisto sedena — je poslovodja obstal, nje gov varovanec pa je na videz pazljivo obrisal z zofe prah, ki ga ni bilo ter se vsedel na rob. Poslovodja je najudaneje vprašal, s čim sme po-streči. (Dalje prihodnjič.) Hn cd »t*ra. tadi pokvarjena ijtl as dvokolesa, Šivalni, pisalni in rasni stroji. F. BATJEL, E.Jnhljana, Stari trg 38. 274 12-3 i sveče, vino. prazae sode nndi »1 najceneje Fr.Siro, Kranj, asi 30-19 M pisarniška moč zmoini strojepisja in perfektno slovenskega in H&ohrvatskega jezika r govoru in pisavi, deloma tadi nemškega jezika se sprejme. Otsirne ponudbe pismeno na Kolinsko tovarno v Ljubljani. 834 Pisalne strojeRemington nndi tvrdka 335 8—1 K. A. Kregar, Ljubljana. Tovarna kravat Hribar v Slovenjgpadcu ušk stalnega potnika za Jugoslavijo in feorzspondsntinjo. 3-3 Mnam KsssBBassBBa«! 9meriiionslso strojno as Olj«, lahko, za vretenaj olje za transmisije; g Olje, strojne sa poljedelske stroje; B olja, strojno za težke stroje; g olja za avtomobile, lahko; g olje , , , izredno težko; s olj« za cilindre; | olje preti prahu. 57 104—49 g Glavna zaloga: | Lzu i prej A. Zanki™: sinovi. | JB83BBB»BHE»naS5BBB verciran, izkušen stavbni vodja, spreten t sestavi načrtov, proračunov in obračunov, jedrnat kalknlant, popolnoma zmožen slovenskega jezika v govora in pisavi, po možnosti slovenske narodnosti 315 3—2 v staro, večje stavbno podjetja — Udeležba pri podjetja, 6etndi nima sam kaaitala, ni izključena. — Ponndbe z življenjepisom in navedbo zahtev se prosijo pod „Qxaditelj" na Anončno ekspedicijo AL Mateliž, LJubljana. f f RUDOLF PEVEC trgovec v Mozirju naznanjam, da sem o tvoril svojo podružnico v Beikl v Sream v bližini Beograda is Novega sada ter bom mogel najkuiantneje ter po najnižji dnevni ceni postreci vso Slovenijo s pienloo, koralo, Ječmenom, ovses, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, s karlovšklm ia bana takim vinom. Naročila naj se pobijajo naravnost na tvrdko Sndolf Peveo v Beikl ▼ Srsan. — Brzojavi: Peveo, Befika-Srem. Kaknpoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati g vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deska, les In drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajale eventualne informacij«. Za anogebrojaa naročila te priporoča 583 88—16 Rudolf 1 I T T m s B I m, i Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, mili in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. 415 k—i i Lastnik m izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit. F. Jelene i C P frtfllrl k® dobro ohranjena, —uu IUita3{ pripravna za inka-santa. Nailov se izv€ v n jravnistva «Jntra». Priporočam b domače tvrdke 3 io Goriiii l2tia]a poljubno. Vsaka ebjava 4 K. Pufikarjf: Kaiser F. H, Želenbnrgova nI. 6. Skladišča i Balkan, d. d„ Dnnajska e 33. fd-P-l Špedicija: Salkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p.] Trgovine; Derenda Fran, konfekcija, manufak-tnra na debelo, najnižje cene, Emon-ska cesta 8. Rogelj Marija, mannfaktnra, Sv. Pelxa cesta 38. 7 651 26—3 21 m HIP ii! UD B tvrdka J. DOLENC Ljubljana, Hil&erjeva ulica St. 5 se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po naj solidnejših in nizkih cenah. t l 21 104-49 99 d. z o. z« Liubliana, Dunajska cesta if. 9 ima v skladišča in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstne banaško, koruzo, oves, pšenicne otrobe, pšeniino moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejša namizno, riž, južno sadje vseh vrst, čaj Ceyion, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušena, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško ^ belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo in praženo ječmenovo T kavo, kolomaz jsmčeno oljnati izdelek v zabo;čkih in škatlicah P vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške In ženske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drago blago. Oddaja se Is v večjih množinah. Točna postrežba. ^ aososoiEnBroiasoE lialuidl* Delniška tiskarna. d.