GOSPODARSTVO
LETO XVIIL ŠTEV. 513 CENA LIR 35 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 4. DECEMBRA 1964 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 ■ TEL. 33-933
Po sporazumu o naftovodu Trst - Ingolstadt
Informacije ameriškega lista - Razne variante in konkurenca sovjetskega petroleja
Naftovodi ir v Valu =b Njfiovodi v iyr.atyiali načrtu =t= Miflomdi v /varani fll Ra/iceri/e
Gosta mreža naftovodov, ki že vodijo s Sredozemlja v Sred njo Evropo ali so še v načrtu, kaže, kako oster je boj med velikimi petrolejskimi družbami za srednjeevropski petrolejski trg. Med prvimi je bil v obratu naftovod MARSEILLE - KARLSRUHE - INGOLSTADT, ki so ga zgradile velike zahodne petrolejske družbe. Nato je bil speljan naftovod GENOVA - AIGLE (v Švici), in sicer s kapitalom italijanske petrolejske družbe ENI. Za dograditev naftovoda GENOVA - (Ferrara) - INGOLSTADT, ki ga gradi tudi ENI, so nastale velike ovire, ker se ob Bodenskem jezeru še vedno upirajo speljavi naftovoda ob jezeru iz strahu, da bi se onesnažila voda v jezeru. Glede naftovoda TRST - INGOLSTADT (Bavarska) je bil te dni dosežen sporazum med ENI in zahodnimi petrolejskimi koncerni. O graditvi naftovoda TRST - DUNAJ (čez Furlanijo in Koroško) še ni sporazuma med italijansko retrolejsko ustanovo ENI in avstrijsko državno petrolejsko upravo. Zdi se, da so ti razgovori prekinjeni; na drugi strani se je avstrijska petrolejska ustanova še sporazumela glede sodelovanja z zahodnimi petrolejskimi družbami. Avstrijci so se pogajali tudi z Jugoslovani za drugo varianto, in sicer, naj bi se naftovod pričel v Kopru. S tehničnega vidika bi bila speljava naftovoda iz Kopra do Dunaja lažja, ker je teren ugodnejši. En krak dolgega sovjetskega naftovoda v Srednjo Evropo je že dograjen do BRATISLAVE (torej v neposredno bližino Dunaja) in še dalje na Madžarsko, češkoslovaška gradi naftovod od BRATISLAVE DO MOSTA (na nemški meji), drugi krak sovjetskega naftovoda, po katerem doteka petrolej od Kaspijskega morja, teče čez Poljsko v Vzhodno Nemčijo (do Schwedta).
Nič manj kakor 4 milijarde dolarjev
za mednarodno obrambo fanta šterlinga
Ohraniti in izpopolniti je treba strokovne šole
Niti začetek letošnjega šolskega ieta nam ni prinesel razčiščen] a glede bodočnosti naših strokovnih šol. Vemo samo, da je v tem trenutku med slovenskimi strokovnimi šolami zagotovljen obstoj le trgovski akademiji v Trstu; namesto vseh drugih strokovnih šol, trgovske in industrijske narave (pri Sv. Ivanu, na Proseku, na Katinari, oziroma v Rojanu, na Opčinah in v dolini), pa se že uvaja po zadnji šolski preosnovi nova enotna nižja srednja šola. Ta ni strokovna, temveč pripravlja dijake predvsem za nadaljevanje študija na višjih srednjih šolah. Ker imamo letos že drugi razred enotne nižje srednje šole — torej nimamo več ne I. ne II. razreda strokovnih šol — bodo s prihodnjim šolskim letom dosedanje nižje strokovne srednje šole s slovenskim učnim jezikom prenehale.
Tako bi prišli Slovenci na Tržaškem ob vse nižje strokovne šole, ki so vendar dobro uspevale ter pripravljale za praktične poklice vse tiste dijake, ki niso imeli namena nadaljevati študija na višjih šolah. Povpraševanje po absolventih takšnih praktičnih strokovnih šol je bilo res veliko, pač dokaz, da so nastale iz resničnih potreb, ki jih ustvarja gospodarsko-so-cialni položaj našega življa.
Preosnovo našega srednjega šolstva so pri nas šolske oblasti začele izvajati in uvajati enotno nižjo srednjo šolo, oziroma odpravljati naše strokovne šole, ne da bi bile poprej Slovencem zagotovile v nadomestilo zanje druge strokovne šole, čeprav imajo takšne šole Italijani. Vrh tega so italijanske šolske oblasti pričele uvajati tudi pri nas enotno nižjo srednjo šolo in s tem, kakor rečeno, odpraviti slovenske strokovne šole, ne da bi bile za to izposlovale pristanek naše narodnostne skupnosti, čeprav je bil obstoj slovenskih nižjih strokovnih šol Slovencem zajamčen z londonskim sporazumom, v katerem so vse imenovane strokovne šole izrecno navedene. Ni nam znano, ali je italijanska vlada o tej svoji nameri poprej obvestila druge podpisnice londonskega sporazuma, predvsem Jugoslavijo.
Mi smo na tem mestu že ob drugi priložnosti morali pribiti, da so bile naše organizacije — kulturne in politične — pa tudi naši šolniki in njihova stanovska organizacija glede tega važnega vprašanja premalo agilni. Pred oblastmi nismo nastopali niti enotno, čeprav obstoji šolski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh političnih organizacij. Skrajni čas je, da se zganemo, da si razbistrimo pojme glede svojih zahtev, da te jasno formuliramo ter jih z vso odločnostjo in predvsem skup no postavimo na novo. čas hiti.
Vprašanje je toliko laže rešljivo, ker obstajajo za Italijane dvo ali triletne vmesne strokovne šole industrijskega in trgovskega tipa, na katere lahko preidejo dijaki po absolviranju nižje strokovne srednje šole. In čeprav bi takšnih šol z italijanskim učnim jezikom ne bilo, ostane naša pravica do strokovnega šolstva v lastnem jeziku, ker nam je bila mednarodno pravno zajamčena in ker je že splošno priznano načelo, da je treba obstanek in kulturni razvoj manjšin zajamčiti, ako treba, z izjemnimi zakoni. (V resnici je poslanka M. Bernetič skupno z drugimi poslanci na to pravico manjšin, da se namreč z izjemnimi zakoni, državnimi in deželnimi, zavarujejo pravice manjšine, opozorila pristojne osrednje državne in deželne oblasti prav v zadnjem času.) Pri svojih zahtevah se Slovenci lahko odločijo tudi za druge vrste strokovnega šolstva, pač takšnega, kakor bi bilo naj-bolj prikladno za našo mladino in naše razmere, tudi takšno, ki bi ne bilo ustrojeno popolnoma no istem kopitu kakor italijansko.
Nam so strokovne šole toliko bolj potrebne, ker so vsi izpopolnjevalni večerni in drugi strokovni tečaji, ki jih vzdržujejo javne ustanove ali velika podjetja, samo v italijanščini. Ob tej priložnosti naj še omenimo; da je bil tudi naš dosedanji’ sistem strokovnega šolstva, dokler ga ni načelo uvajanje enotne nižje srednje šole. nepopoln, ker nimamo srednje tehnične šole, čeprav je poskusni vpis za časa vojaške unrave dokazal, da bi bilo zanjo dovod slovenskih dijakov.
8 MILIJARD
ZA CIVILNO LETALSTVO
Italijanski državni proračun za leto 1965 predvideva izdatek nekaj nad 8 milijard lir za civilno letalstvo. Gospodarski list «11 Sole»» piše, da je ta vsota daleč preskromna in da kaže nerazumevanje vlade za vprašanja povezana s civilnim letalstvom. Last nadalje naglaša, da bo italijansko civilno letalstvo ob pomanjkanju izdatnejše dr žavne podpore v nekaj letih tehnično in kakovostno za civilnim letalstvom v državah tako-imenovanega ((tretjega sveta«.
Vesti o novih naftovodih v o-srčju Evrope, o katerih smo že nekajkrat pisali, vplivajo, kakor da bi vrgel kamen v vodo mri-kritih interesov velikanskih petrolejskih družb. Valovi se širijo na vse strani in segajo ne samo preko vse Evrope, ampak po vsem svetu, še posebno do ZDA, ki je domovina največjih petrolejskih družb. V «New York Timesu« prihaja do izraza bolj odkrito kot v evropskih listih borba petrolejskih družb za vsak krak naftovodne mreže. «Usoda ali previdnost«, piše te dni omenjeni newyorški list, je postavila Italijo med Bagdad in Bavarsko. Svetovni petrolejski velikani so se med sabo bojevali, da bi za sebe izkoristili to nespremenljivo zemljepisno dejstvo. Kaže. da so se med sabo sporazumeli.«
«Bagdad predstavlja Srednji vzhod oziroma glavni vir petroleja za Zahodno Evropo. Bavarska je veliko petrolejsko tržišče oziroma zlasti veliko novo središče rafinerij v Ingolstadtu.«
« N a jprim eme j ša pot soda napolnjenega z nafto pelje iz Bagdada do Bavarske z ladjo do Severne Italije in nato no naftovodu čez Alpe.»
^Italijanska državna petrolejska družba ENI prav zdaj gradi naftovod iz Genove do Ingolstadta ob Bodenskem jezeru. Naftovod je že skoraj končan — izvzemši del ob iezeru. Nevarnost je, da bi naftovod onesnažil vodo Bodensko jezero je namreč glavni vir sveže in čiste vode za Južno Nemčijo. Zato so uporabniki vode protestirali, da bi Enijev naftovod položili ob jezeru. Seveda sumijo, da se skrivajo določeni proti-enijevskt petrolejski interesi za krinko protestov proti onesnaženju vo. de. Po mesecih odlašanja in izvijanja je po zadnjih vesteh ENI končno pristala na to, da ob jezeru položi dvojni nepredušni naftovod.«
«Medtem je skupina večjih zasebnih družb, med njimi British Petroleum Standard (New Jer-sey), Mobil Oil in Shell, sklenila zgraditi krajši naftovod ?ž Trsta do Ingolstadta. Zadnji mesec je italijanska vlada podelila ENI dovoljenje za gradnjo na italijanskem sektorju trase Trst-Ingolstadt.«
«Nadalje je skupina večjih za sebnih petrolejskih družb in avstrijska drž. petrolejska družba ČMV (Osterreichische Mineralni Vervvaltung) nameravala zgraditi naftovod iz Trsta do Dunaja čez Italijo. ENI je zahtevala, nadzorstvo nad delom, ki bo tekel čez italijansko ozemlje.«
«Tržaško-dunai ska skupina Pa preti, da bo rajši speljala naftovod čez Jugoslavijo, do Reke ali kakega drugega tamkajšnjega pristanišča. Politična negotovost, da bi vodil naftovod skozi komunistično državo, je nekoliko pokolebala to varianto.«
cBrez večjega števila potrošnikov, kakor je bilo v načrtu, bi Enijev naftovod mogel delati le s tretjino ali polovično zmogljivostjo.«
«Iz Rima so javili ta teden, da je bil sklenjen dogovor, na podlagi katerega so štiri velike petrolejske družbe pristale na to, da bodo za dobo 20 let uporabljale polovico zmogljivosti tega naftovoda. Te družbe so British Petroleum, Esso, Mobil in Shell.«
RAZNE VARIANTE IN KONKURENCA SOVJETSKEGA
PETROLEJA
Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da so se avstrijski gospodarski krogi resnično dogovarjali z jugoslovanskimi zla-
sti slovenskimi krogi, da bi speljali naftovod s Slovenskega primorja (iz Kopra), po dosti krajši in z manjšimi stroški zvezani poti na Dunaj. Nekateri so bili mnenja, da so hoteli morda Avstrijci s pogajanji z Jugoslovani le izsiliti ugodnejše pogoje od italijanske ENI. Hkrati pa se je prav tako z avstrijske strani čul prigovor proti italijanski varianti: «Kaj pa če Italija zaradi še nerešenega južno-tirolskega vprašanja pri lienehnih terorističnih akcijah ali pa v napetosti okoli pogajanj zapre pipo naftovoda?« Vsekakor kaže, da bodo naftovodi s Sredozemskega morja prav kmalu v Srednji Evropi naleteli na konkurenco sovjetskega petroleja. Francija in Italija imata poleg drugih evropskih držav že konkretne pogodbe za preskrbno s sovjetsko nafto. Avstrijci se pogajajo s češkoslovaško glede češkega naftovoda, ki ga grade Čehi skozi vso češko do Bratislave; do tu ie že zgrajen sovjetski naftovod. Kaže, da bo v Bratislavi v kratkem neprimerno več in cenejše nafte kot v Ingolstadta
Poleg tega je menda naftovod čez Madžarsko do Reke po neki vesti že v pretresanju in donavska pot petrolejskih tankerjev bo po izgraditvi džerdabske hi-drocentrale še bližja Srednji Evropi
Ob Bodenskem jezeru novi protesti
Spor zaradi spel j a ve naftovoda ob Bodenskem jezeru se po najnovejših vesteh še ni zaključil. Kakor smo že svojčas poročali, se prebivalci ob jezeru bojijo. da bi vsaka še tako majhna okvara na naftovodu imela za posledico zastrupljanje Bodenskega jezera, iz katerega črpajo danes tudi pitno vodo.
Ko je že kazalo, da se je italijanski petrolejski družbi ENI, ki gradi naftovod iz Genove čez Švico na Bavarsko, posrečilo končno doseči sporazum s pri-
Vladi Italije in Švice sta se tri leta pogajali in 10. avgusta 1964 v Rimu podpisali sporazum o italijanskih državljanih, ki služijo v Švici, o pravici njihovega bivanja in o doseljevanju njihovih družin, oziroma njihovih sorodnikov, švicarski (zvezni zbor (parlament) bi sedaj moral odločiti o njegovi ratifikaciji, ki jo priporoča zvezni svet (švicarska vlada).
Kakor doslej, bodo morali švicarski delodajalci, ki najamejo delovno moč v Italiji, povrniti potne stroške delavcu, a švicarska oblastva bodo pravtako dovoljevala doseljencem vstop v zvezno državo in bivanje v njej po švicarskih zakonih in mednarodnih obveznostih Švice. Nove so pa ugodnosti v prid tistim državljanom, ki so že vsaj net let nepretrgoma zaposleni v Švici. Le-ti imajo pravico, da se jim podaljša v smislu sporazuma dovoljenje za bivanje, da lahko služijo naprej na svojem mestu. Oni si tudi lahko izposlujejo v katerem koli švicarskem kantonu dovoljenje, da spremenijo svoje službeno mesto v istem ali tudi kakem drugem svojem poklicu, seveda vselej le kot delojemalci. Njim se bo podaljšalo dovoljenje za bivanje dvakrat po dve leti in potem še za čas, ki bi bil potreben, da jim oblast odobri dokončno naselitev. Te usodnosti veljajo ne glede na stanje, ki vlada na delovnem trgu, razen, če vlada v določeni panogi težka brezposelnost.
Iste ugodnosti uživajo tudi i-
zadetimi občinskimi upravami o speljavi naftovoda, je občinska uprava mesta Lindau (ob .jezeru na nemški strani) sklenila uvesti pravni postopek proti speljavi naftovoda ob Bodenskem jezeru. Ta odpor utegne zavleči vso zadevo za več let, ako bi hotel občinski odbor gnati vso zadevo do zadnje inštance. Sklep je bil sprejet z veliko večino, m sicer zato, ker so prišli občinski svetovalci do zaključka, da ni mogočg preprečiti, da bi .se naftovod ne pokvaril v primeru kakšne naravne katastrofe; ;v tem primeru bi na milijone lju di prišlo ob pitno vodo. V primeru, ako bi mesto Lindau ne moglo uveljaviti svojih ugovorov. bo zahtevalo od italijanske petrolejske družbe, da napelje nadomestni vodovod, ki bi ga lahko uporabili v primeru okvare na naftovodu. Mesto Lindau si bo prizadevalo, da bi doseglo z avstrijsko deželo Vorarlberg sporazum v smislu, da bi tudi ta dežela zahtevala premestitev trase.
Občinski odbor mes*n Lindau je zavrnil predlog nekega občinskega svetovalca ,naj bi se občina zadovoljila s ' predlogom ENI, da bi iz varnostnih razlogov speljali naftovod ob Bodenskem jezeru po dvojnih ceveh.
Zmogljivosti novega naftovoda
Tedenski gospodarski list «Mondo Economico« navaja o novem naftovodu TAL (iz Trsta čez Alpe do Ingolstadta na Bavarskem) naslednje podatke:
premer: okoli 1 meter;
zmogljivost začetnega prenosa: 18 milijonov ton na leto:
prenosna zmogljivost, ko bo vse delo dovršeno, v polnem pogonu: 40 milijonov ton na leto;
graditev bo trajala: ckoli 3 leta;
predvidene investicije: okoli 90 milijard lir v začetni fazi;
(Nadaljevanje na 2. strani)
talij anski sezonski delavci pod pogojem, da so bili v dobi petih zaporednih let vsaj 45 mesecev zaposleni v Švici, a z razliko, da imajo pravico na dovoljenje za bivanje le za leto dni. čim je delovno razmerje dovolj trdno ter bivanje v Švici zadostno stalno. bodo švicarske oblasti dovolile ženam in mladoletnim o-trokom italijanskih delojemalcev, da se priselijo in živijo skupaj s poglavarjem družine, toda le, če delojemalec razpolaga s primernim stanovanjem (člen 13 citiranega sporazuma). Na splošno naj bi se dovolilo skupno bivanje delojemalčeve družine po 18. mesecih od dneva, ko je dobil delojemalec dovoljenje za bivanje, a pri specializiranih delavcih že po šestih mesecih.
Iz tehtnih razlogov bodo v posameznih primerih dovolili doselitev delojemalčeve ožje družine in morebiti tudi daljnih sorodnikov celo oo krajšem roku bivanja. Dovoljenje za bivanje Da je vezano na določene pogoje, npr. da ie tudi preskrbljeno za oskrbo in nego maloletnih otrok, če služita oče in mati.
Glede delovnih pogojev in socialnega skrbstva veljajo v bistvu tudi po sporazumu v prid italijanskim državljanom podobne določbe kot doslej.
Ob Churchillovih 90 letih
Winston Churchill je v ponedeljek dočakal 90 let. Pravijo, da se ne počuti več dobro in da težko pr°naša visoko starost. In vendar ,č bil Churchill gotovo eden izmed najbolj borbenih Angležev, ki je od leta 1940, ko je iz rok neodločnega Chamberlaina prevzel ministrsko predsedstvo, vodil Veliko Britanijo skozi strahovite težave in napore v boju proti Hitlerjevi vojski do končne zmage. Poleg Roosevelta in Stalina je gotovo odločilno vplival na potek druge svetovne vojne, pa tudi na usodo narodov po vojni. Churchill je uspel dvigniti borbenost, kljubovalnost in odpor angleškega naroda do skrajnosti, kakor George Clemenceau borbenost francoskega naroda med prvo svetovno vojno. Težko je bilo seveda popraviti napake Chamberlaina in Daladiera, ki sta v Muenche-nu klonila pred Hitlerjem in Mussolinijem, misleč, da bosta s popuščanjem in z žrtvovanjem zavezniške Češkoslovaške nasitila požrešnost obeh diktatorjev.
Churchill je odločno posegel tudi v našo usodo, usodo tržaških Slovencev namreč. Proti zaključku vojne, ko je bila zmaga že na obzorju, je rotil predsednika Trumana, da je treba za vsako ceno zadržati jugoslovansko vojsko na stari ita-lijansko-jugoslovanski meji (pri Postojni) ter je tudi pozneje po svojem političnem varovancu Edenu, ki je poleg Eisenho-werja in Dullesa soodločal pri dokončnem reševanju tržaškega vprašanja, deloval v tem smislu. Način, kako so Angleži in Američani reševali tržaško vprašanje, in duh, v katerem so vodili zavezniško vojaško upravo, dokazujeta, da jim usoda našega ljudstva ni bila prav nič pri srcu. Zavezniška vojaška uprava bi bila lahko z lahkoto uzakonila vse pravice naše narodnostne skupnosti in Italija bi bila takšno dejansko stanje brez obotavljanja tudi sprejela. ker se ji je mudilo, da se povrne v Trst ža vsako ceno. Zato je prav ameriško-angleška politika kriva, da se moramo danes vnovič boriti za vsako drobtino na narodnostnem področju, kakor da bi naše ljudstvo med vojno ne bilo ničesar žrtvovalo v boju proti fašizmu prav na zavezniški strani.
Že lanski obisk papeža Pavla VI. v Jordaniji in Izraelu je zbudil po vsem svetu, posebno med arabskimi narodi izredno pozornost. Nič manjšega zanimanja ne vzbuja sedanji obisk papeža Indiji, kjer je od 28. novembra v Bombaju 38. mednarodni evharistični kongres. Kongres je odprl kardinal Aga-džanjan v prisotnosti dunajskega kardinala Koeniga in muen-chenskega nadškofa Doefnerja. Papeža sta na poti iz Rima, od koder je odletel 2. dec. v Beirut, kjer je indijsko letalo pristalo iz tehničnih razlogov, in nato dalje do Bombaja, spremljala kardinala Tisserant in Cicognani. Ob prihodu je papeža pozdravil podpredsednik indijske republike dr. Zahir Hussein v spremstvu predsednika vlade Šastrija in gospe Indire Ghandi, Nehru-jeve hčerke, ter ministra za informacije. Podpredsednik je dejal, da je indijski narod ganjen, ker je papež za enega izmed svojih prvih obiskov v tujini izbral prav Indijo. Pavel VI. je dejal: Prihajamo kot romarji miru, veselja, vedrine in ljubezni«. Nadalje je pohvalil napore Indije za mir pi -vetu ter poslal pozdrave vsem azijskim narod: m. Ti naj ne pozabijo, da so vri ljudje bratje pod božanskm očetovstvom; med seboj naj bi se ljubili, spošto-
Na splošno menijo, do je sedaj v Švici zaposlenih okoli 224 tisoč italijanskih delavcev z enoletnim dovoljenjem za bivanje, od katerih živi 40 do 50.000 več kot 5 a manj kot 10 let v Švici. Slednjim se bo izboljšal pravni položaj, čim začne veljati nov dogovor. Ostali pa bodo uživali nove ugodnosti potem, ko bodo tudi oni dopolnili rok svojega nepretrganega petletnega bivanja.
Zdi se, da ni visoko število tistih italijanskih sezonskih delavcev, ki so v nepretrganem času petih let delali v Švici vsaj 45 mesecev. Saj je imelo npr. v gradbeni stroki le 14,000 italijanskih sezonskih delavcev dovoljenje za enoletno bivanje.
Švicarji se zavedajo, da se ne bi njihovo gospodarstvo po vojni tako razmahnilo brez pomoči stotisočev tujih delavcev in da je vse težje na svetovnem trgu najti kvalificirane delovne moči. Glede na svoje lastne gospodarske koristi se Švicarji čutijo dolžne .imeti človeške obzire do tistih, ki prispevajo k njihovi blaginji. Saj se je Švica izkazala že pri številnih pomembnih humanitarnih akcijah, kot ie npr. ustanovitev Mednarodnega rdečega križa. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je Švicar-
Konservativci, pa tudi drugi nasprotniki sedanje angleške laburistične vlade in njenih napovedanih gospodarsko - socialnih preosnov so temeljto izkoristili nekatere ne posebno posrečene poteze Wilsonove vlade, v prvi vrsti uvedbo 15-odstoten-ga povišanja carin na nekatere vrste uvoženega blaga. Zvišanje carin je spravilo pokonci zlasti države Evropskega združenja za svobodno menjavo — EFTA, ki so videle v tem ukrepu angleške vlade prekršek osnovnih določb, na katerih sloni gospodarsko sodelovanje držav EFTA. VViisonovi nasprotniki so zlasti ta odpor izkoristili za hude napade na zborovanjih in v tisku. Tem ostrim kritikam se je pridružil tudi sicer zelo umerjeni «Times», ki je običajno solidaren z vladnimi ukrepi, ko gre za odnose s tujino.
ODLOČNA OBRAMBA FUNTA
Samo zvišanje carin, M lahko pride do učinka na gibanje plačilne bilance samo pozneje, ni moglo pripomoči k utrditvi funta. Tega učinka ni dosegi d niti zvišanje obrestne mere od 5 na 7 odsto. Za obrambo funta ni zadostovala milijarda dolarjev, ki je vladi na razpolago pri Mednarodnem denarnem skladu. Morale so poseči vmes druge velike mednarodne denarne ustanove, to je emisijske banke, Ban ca za mednarodna izplačila v Baslu, ameriška državna banka Export-Import bank m emisijske banke nekaterih zahodnoevropskih držav. Prejšnji torek je bil za funt še posebno kritičen. Angleška banka je s svojimi posegi komaj preprečila nadaljnje padanje angleške valute. Funt šterling je tedaj notirail 2.7865 dolarja, toda v terminu 90 dni nič več kakor 2,7705 dolarja.
BRNELI SO TELEFONI
Kakor poročajo pariški listi, so tedaj nastopili ■ dramatični trenutki v mednarodnem poslovnem svetu. V sredo so neprestano brneli telefoni med Londonom, VVashingtonom, Ot-tawo, Tokiem in drugimi ev-
| vali m naj bi ne kršili narav nih pravir drugih. Nekateri ko-| atentatorji so med svojimi raznimi drugim' pripombami pri pomnili tudi to, da je Indija ena izmed najpomembnejših nevezanih držav.
Internacionalizacija rimske kurije
Govor, s katerim je papež Pavel VI. zaključil HI. zasedanje vesoljnega cerkvenega zbora v Vatikanu in napovedal konec koncila po IV. zasedanju, je zbudil tudi v političnem tisku veliko pozornost. Njegov komentar o odloku «0 Cerkvi« (De Ecclesia) napoveduje jasno njegovo voljo, da se bo vrhovni poglavar Cerkve pri svojem vladanju v bodoče naslonil bolj na škofe, ki so v pastoralni (duše-brizniški) službi, na drugi strani pa tudi, da bi se izvršila preosnova rimske kurije (nekakšne osrednje cerkvene vlade). Ni še jasno, kakšno zunanjo obliko bo zavzelo to tesnejše sodelovanja med papežem in škofi «na terenu«. Glede pre-osnove rimske kurije, ki je danes z majhnimi izjemami povsem italijanska, pa je papež jasno dejal, da se bo kurija izpopolnila s cerkvenimi dostojanstveniki iz raznih dežel, z drugimi besedami: rimska kurija se bo internacionalizirala.
ska vlada februarja letos sklenila odločno zajeziti dotok novih tujih delavcev, da ne bi poplavili vse dežele, ki šteje komaj 5 milijonov prebivalcev. Ta sklep velja slej ko prej.
Švica se obotavlja
Po dogovoru med obema vladama bi bili morali sporazum o položaju italijanskih delavcev uveljaviti že 1. novembra, vendar se je zadeva zavlekla. V resnici je prav te dni parlamentarni odbor za zunanje zadeve, ki se je sestal v Ženevi in ki je povabil na sejo tudi predstavnike švicarskega gospodarstva in zveznega urada za delo, vrnil predlog za ratifikacijo vladi ter jo pozval, naj ponovno prouči celoten problem doseljevanja tujih delavcev v Švico. Odbor je mnenja, da je treba ustaliti število tulih delavcev na delu v Švici. Upoštevati je treba okolnost, da bo morala vlada tudi drugim tujim delavcem dovoliti iste ugodnosti, ki jih je dovolila italijanskim
Socialistična stranka v Curi-škem kantonu je nastopila proti sporazumu z Italijo slede doseljevanja delavcev: dogovor z Italijo je treba odložiti, ako na I ni mogoče tega storiti, potem I
ropskimi glavnimi mesti. Odločilni finančniki in voditelji velikih emisijskih zavodov so si bili edini — tako piše neki veliki pariški list — da je treba rešiti funt šterling, da id hkrati rešili tudi dolar in ves denarni sistem v «svobodnem svetu«. Na podlagi teh telefonskih razgovorov je prišlo do sporazuma z Vel. Britanijo, po katerem so omenjene mednarodne ustanove in banke bile pripravljene dati na razpolago Veliki Britaniji nič manj kakor 3 milijarde dol. za obrambo funta. Takoj po objavi dogovora o tem posojilu, kije sicer na krajši rok (deloma na 3, deloma na 6 mesecev), je mrzlica na borzah popustila in funt šterling se je še v sredo dvignil na 2,7915 dolarja. Prvič se je po 15. juliju zgodilo, da je funt dosegel tečaj 2,79 dolarja. V petek je angleška valuta zopet pričela nekoliko nihati, tako je bila Angleška banka zopet prisiljena posredovati.
Angleška vlada ima zdaj na razpolago za obrambo funta o-menjene tri milijarde; poleg tega lahko dvigne v skrajni potrebi še 1 milijardo dolarjev pri Mednarodnem denarnem skladu. Pri tem je treba upoštevati, da mora Angleška banka takoj vrniti 500 milijonov dolarjev, ki jih je najela septembra pri ameriški Zvezni rezerv ni banki (Federal Reserve Sy-stem) v smislu sporazuma med emisijskimi bankami.
Nemški delež pri posojilu treh milijard dolarjev znaša približno eno dvanajstino, to je okoli 1 milijardo nemških mark. Francoski delež naj bi dosegel 200 milijonov dolarjev. V Parizu so sicer mnenja, da ne bodo sedanji ukrepi angleške vlade zadostovali za dokončno utrditev funta šterlinga. Opozarjajo zlasti na okolnost, da so o-menjeni mednarodni krediti kratkoročni. Angleška vlada bo morala še rešiti osnovno vprašanje, kako preusmeriti angle ško gospodarstvo, da bi se znižal primanjkljaj v plačilni bilanci.
V Ameriki so zadovoljni z enotnim nastopom emisijskih bank za obrambo funta. «New York Times« meni, da bi morebitno razvrednotenje funta povleklo za seboj tudi dolar. Zato ni dvoma, da so voditelji emisijskih bank ravnali modro. «New York Times« sicer svari laburistično vlado, da bo mogoče ohraniti konkurenčno moč angleškega gospodarstva samo z ostrimi, neprijetnimi gospodarskimi ukrepi. Potrebni so veliki napori; prekiniti je treba s protekcionistično poliko (v visokimi carinami), ki dejansko predstavlja samo blazino, na kateri počiva angleška industrija. Prav tako niso upravičene pretirane zahteve po zvišanju plač, ako temu zvišanju ne ustreza povečanje proizvodnosti.
Omenjeni ameriški list obžaluje, da še ni prišlo do mednarodne denarne ureditve. Mednarodne finančne oblasti bi bi le morale pravočasno zato poskrbeti. Kako potrebna bi bila taka ustanova, se je pokazalo prav v primeru funta šterlinga.
Dramatični potek akcije za obrambo funta šterlinga opisuje tudi londonski «Observer», ki je znan kot neodvisen list. «Ob server« pripominja, da je bila akcija za odobritev velikanskega posojila treh milijard dolarjev izvršena brez direktnega posredovanja same laburistične vlade. Vodila sta jo lord Roly Cromer, guverner Angleške banke, ki je pravzaprav konserva tivec, in Američan Hayes, predsednik ameriškega denarnega zavoda New York Federal Reserve Bank. Telefonski razgovo ri med emisijskimi bankami na
naj parlament sporazum sploh odkloni. Sporazum bi lahko u-veljavili edino pod pogojem, a ko se število tujih delavcev vsako leto skrči vsaj za 50 do 70 . tisoč ljudi.
Ameriški delavci za Zahodno Nemčijo
V Zahodni Nemčiji dela danes okoli milijon delavcev iz tujine, in sicer največ iz Itali je, Španije, Grčije in Turčije in vendar bi Nemci potrebovali še več tuje delovne sile. Za to so prišli na misel, da bi po skusili privabiti nezaposlene delavce iz Združenih ameriških držav, kjer je danes okoli 4 milijone delavcev brez dela. Tc vprašanje je zdaj zopet sproži, predselnik industrijske in trgo vinske zbornice v Frankfurtu Dietz. če že prihaja iz Amerike toliko kapitala in če že Američani odpirajo v Evropi nove tovarne, potem naj bi po njegovem mnenju pripeljali s še boj še delavce. Toda drug' Nemci pripominjajo, da so a meriškj delavci, ki so zdaj brez dela, pb večini nekvalificiran: Vprašanje "je tudi, kdo bi kril stroške. za tako dolgo potovanje. Ob tem vprašanju je že večkrat poprej obtičala misel da bi delavstvo poklicali iz A-merike. Verjetno bi bilo tudi težko ameriške delavce prepri čati, da bi se v Evropi imeli dobro.
Zahodu so trajali preteklo sredo manj kakor 9 ur. Za posojilo so se toliko bolj zavzeli Američani, ker so prepričani, da bi razvrednotenje funta šterlinga povleklo za seboj tudi dolar.
V svojem uvodnem članku trdi »Observer«. da ie sedaniega položaja angleškega gospodarstva pravzaprav kriva gospodarska in finančna politika, ki so jo vodili konservativci 13 leri Ob nastopu laburistov je bil položai angleškega gospodarstva nezdrav. Vsakoletno n*ra* "a. nje industrijske proizvodnje za 4 odsto je prenizko. Pri vsem tem so laburisti ob svoiem nastopu zagrešili n°ka.i nerodnosti, zaradi katerih je n?sta’a nejasnost glede njihove bodoč ne gospodarske politike. Lahu risti so tudi med volilno poj. tacijo hoteli prepričati volivce, da imajo v rokah čudovito rešilno formulo, s katero bodo dvignili angleško gospodarstvo. Nihče noče Angležem povedati, da se bo treba marsičemu odpovedati, ako bodo hoteli zopet pognati gospodarski razvoj.
Avtomacija
in človek
«Pomagajte stavcem pobijati avtomacijo — za nami pride na vrsto tudi vaša služba/» Tako so se glasili napisi na tablah, ki so jih nedavno nosili stavci v jesenskem dežju po mestu Torontu v Kanadi.
Avtomacija je na pohodu po vsem svetu. To so nove strojne naprave, ki za svoje delo ne potrebujejo skoraj več človeka. človeka izrivajo iz stavnic, tovarn, delavnic in pisarn ter mečejo na cesto njega in njegovo družino. Človek se upira, kakor se je upiral prvim strojem v prepričanju, da ga bodo spravili ob kruh.
In vendar je človek izumil stroj, da bi mu olajšal delo, da bi ga kruh stal manj truda. Tudi avtomacija ima isti namen: stroj naj teče brez človeka ali vsaj s čim manjšim številom ljudi. Stroji naj delajo rajši sami, in to za človeka! Človek naj bolj počiva, ostane naj mu več časa za razvedrilo, izobrazbo in šport.
Toda kako uvesti avtomacijo v pridobitni tok, spraviti odvečno delovno silo zopet čim-prej do kruha na drugem mestu, da bodo ljudje, ki jih je izrinila avtomacija, čim manj časa brez dela, da bodo tako njihove družine ta nujni gospodar sko-socialni razvoj čim manj občutile. To je velika naloga gospodarstvenikov in državnikov, ki usmerjajo gospodarsko in socialno politiko.»
ePomagajte nam pobijati avtomacijo — za nami pridete na vrsto tudi vi!st kličejo ne samo v Torontu, temveč tudi v New Yorku, Washingtonu, Chicagu in San Franciscu. In vendar je prav ameriški založnik John S. Knight, ki mu je že 70 let in mora kot zrel mož vedeti, kaj govori, vzkliknil: «Ako hočejo listi uspevati, se morajo avtomatizirati!st V svojo tiskamo, ki tiska «Miami Heraldst, je uvedel več avtomatičnih strojev IBM 1620 in 1MB 1460. O njem pišejo ameriški listi še, da pri tem ni pozabil na človeka: za delavce, ki jih je avtomacija vrgla iz njegove tiskarne, je organiziral posebne tečaje, kjer se pripravljajo za delo na drugih mestih. Sindikalni voditelji zahtevajo od drugih založnikov pismeno obvezo, da bodo tudi oni ravnali tako človeško.
Kaj pomeni avtomacija, si lahko ogledamo na drugem primeru prav v Torontu. V tiskarni lista «Toronto Tele-gram», ki ga izdaja John Bas-sett, so imeli doslej 49 običajnih stavnih strojev (linotg-pov). Lastnik je pričel uvajati avtomatične stroje IBM. Tako je lahko ustavil najprej sedem stavnih strojev, nato še osem, a 25 jih je samo še delno zaposlenih. Da natisne vsak dan od 60 do 70 strani svojega lista. ki ima naklado 200.000 iz vodov, potrebuje poleg 25 delno zaposlenih običajnih strojev samo še devet avtomaUč-nih. Toda: v stavnici, k'er *e bilo poprej zaposlenih '200 Ivi-di, jih je danes samo še pri plačah prihrani založnik
10.000	dolarjev na teden
O avtomatičnih stavnih strojih vemo, da vlivajo tiskarske črke brez stavca — ta sicer pri običajnem stroju vliva črko za črko v svinec — in sicer s pomočjo traka na katerega je bilo (z ubadanjem) avtomatično (po «teletnpeset-terju») preneseno poročilo.
Seveda nočemo vznemirjati naših stavcev — časnikarji dobro vedo, da je bolje biti z njimi kar najboljših odnosih — a vendar ne smemo pozabiti, da živimo v času, ko sodobno letalo preleti razdaljo iz Pariza v New York v sestih urah in ko ima IBM vsaj druge stroje (kakor elektronske računske) že po vsem svetu.	—Ib—
Več pravic italijanskim delavcem v Švici
Papeževo poslanstvo miru
/iniiu
mm
vti»/

•	KDO BO SEGNIJEV NASLEDNIK? O dejanskem zdravstvenem stanju predsednika A. Segnija, ki ga je pred štirimi meseci zadela možganska kap, ni uradnega poročila. Splošno pa je znano, da je desna polovica njegovega telesa nepremična in da še ne more govoriti. Prav malo je upanja, da bo tako okreval, da bi lahko zopet prevzel vodstvo državnih poslov. Stranke, ki sestavljajo sedanjo koalicijsko vlado, so se oktobra dogovorile, naj trije zdravniki, ki zdravijo Segnija, do 7. oktobra pripravijo zdravniški izvid o njegovem dejanskem stanju, oziroma naj ugotovijo, ali je verjetno, da se bo njegovo zdravstveno stanje tako zboljšalo, da bo lahko zopet izvrševal svoj mandat. Komunisti so bili proti temu zavlačevanju in so v poslanski zbornici predlagali, naj Segnija takoj pregleda več zdravnikov ?, rimske medicinske fakultete. Akc bodo ti prišli do zaključka, ds Segni ne bo mogel več izvrševati svojega mandata, naj o nadaljnjih ukrepih glede te zadeve odločita namestnik Merzagu-ra in predsednik zbornice. Zbornica je odbila ta predlog in izglasovala predlog koalicijskih strank, naj vlada počaka do 7. decembra ter naj o nadaljnjih ukrepih sklepa na podlagi izvida treh zdravnikov.
•	POPOVIČ V PARIZU. Prejšnji teden se je jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič «zasebno» mudil več dni v Parizu. Sestal se je z zunanjim ministrom Couve de Murvitlom. Nekateri komentatorji domnevajo, da sta se ministra menila tudi o jugoslovanskem sodelovanju v Evropski gospodarski skupnosti in da je francoski zunanji minister zagotovil Popoviču podporo v tem pogledu.
•	JORDANIJA — KONCIL IN ŽIDJE. Predsednik jordanske vlade Talhouni je v parlamentu Izjavil, da bo jordanska vlada prepovedala vstop v državo vsem kardinalom in škofom, ki so na vesoljnem cerkvenem zboru glasovali za sklep glede krivde Židov za Kristusovo, križanje: kakor znano, je koncil prišel do zaključka, da ni mogoče za Kristusovo križanje obdolžiti židovskega naroda kot celoto. Med razpravo v parlamentu so nekateri mohamedanski govorniki in pripadniki krščanskih Cerkva (nekatoliških) nastopili proti sklepu, ki ga je sprejel koncil na svojem tretjem zasedanju. Tako naj bi omenjenim kardinalom in škofom bil onemogočen obisk Jeruzalema in drugih krajev Svete dežele. Sicer bo izvajanje tega ukrepa jordanski vladi nemogoče, ker je glasovanje na. koncilu tajno.
•	KARDINAL WYSZYNSKI JE PRISTOJEN ZA POLJSKE KATOLIČANE V TUJINI. Zahodno-nemški tisk je s posebnim poudarkom zabeležil vest, da bo cdslej dušsbrižništvo za poljske katoličane, ki živijo v inozemstvu, pristojen kardinal Wyszyn-ski. Doslej, to je do svoje nedavne smrti je to dušsbrižništvo nadziral škof Gav/lina, ki je živel v Rimu kot poljski begunec ter je bil neodvisen od poljskega episkcpata. Rektor papeževega poljskega zavoda v Rimu msgr. Rubin je til imenovan za pomožnega škofa v Knieznu, vendar ne bo odšel v Gniezno, tomveč to s tega mesta po navodilih kardinala Wy3zynskega nadziral dušetorižništvo za Poljake v tujini.
S NEMŠKI SOCIALISTI ČEZ ENO LETO NA OBLASTI? Na kongresu zahodnonemških socialnih demokratov v Karlsruhe je. vladalo izredno dobro razpo— loženie. Stranka je pri zadnjih deželnih volitvah dosegla lepe uspehe, medtem ko vladajo v krščansko demokratski zvezi (CDU — Christlich Demokratische U-nion) hude razprtije. Na kongresu so ugotovili, da je od 60 nemških velikih mest (z nad 100 tisoč prebivalci) 48 v rekah socialnih demokratov. Prišlo je do izraza prepričanje, da bodo socialni demokrati prihodnjo jesen prišli na oblast. Za predsednika je bil vnovič izvoljen za-hcdnoberlimski župan Willy Brandt. Ta je sestavil «vlado v senci* *, v kateri je 19 članov.
•	ZAHTEVAJO PRIKLJUČITEV JUŽNEGA TIROLA. Massi-mo Caputo na dolgo poroča v milanskem listu «11 Corriere del-la sera» o nepopustljivosti Avstrijcev glede Južnega Tirola, ki se zrcali v propagandnih napisih od Innsbrucka do italijanske meje. Sodeč po teh protiitalijanskih napisih, zahtevajo Avstrijci združitev Južnega Tirola s severnim, kar pomeni ločitev cd Italije. Zunanji minister dr. Kre:sky je sicer dejal, da danes ni mogoče v Evropi izpremeniti nobene meje, torej tudi ne meje med Italijo in Avstrijo. S tem je hotel svoje rojake opozoriti, naj v svojih zahtevah nasproti Italiji ne eredo predaleč. Toda med Avstrijci se močno širi gibanje ki je sploh proti pogajanjem z Italijo in zavrača tudi sporazum o avtonomiji, trdeč, da bi Italijani takšnega sporazuma ne izvedli. Zato ni po mnenju pristašev tega gibanja druge rešitve kakor priključitev Južnega Tirola k Avstriji. Mas-simo Caputo tudi omenja, da je reki govornik na nekem dunajskem sestanku za Južni Tirol pozval papeža in poglavarje velikih držav, naj posredujejo za srečno rešitev južnotirolskega vprašanja. .
•	SVET SE RAZBURJA ZARADI KONGA. Belgijski padalci, ki so se spustili iz ameriških letal na oporišče upornikov «Simba» v Stanleyvillu in nato v mestece Paulis so rešili večje število belcev, ki so jih
Italijansko-j ugoslovanski sporazum v Rimu
V Rimu so se zaključili razgovori v italij ansko-j ugoslova-n-skem mešanem odboru, ki ga predvideva trgovinska pogodba med obema državama. Kakor poročajo iz Rima, je bila dosežena vrsta dodatnih sporazumov, ki gredo za tem, da bi se trgovinski in gospodarski odnosi sploh med Italijo in Jugoslavijo še bolj utrdili in razširili. Fri tem so še posebno upoštevali razvoj trgovine med obmejnimi področji.
Poleg tega sta predsednik italijanske delegacije dr. Felice Di Falco, 'glavni ravnatelj za zunanjo trgovino, in pomočnik sekretarja za zunanjo trgovino Teodcsije Glisič podpisala sporazum o gospodarskem, indu sirijskem in tehničnem sodelovanju, ki naj bi dovedel do še tesnejše kooperacije na industrijskem področju, in to ne samo na domačih trgih, temveč tudi v tujini.	»
Podpisu sta prisostvovala glav-ni tajnik v zunanjem ministrstvu veleposlanik Cattani in jugoslovanski veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda.
Iz tega napol uradnega poročila, ki smo ga zasledili v italijanskih gospodarskih listih, še niso razvidne podrobnosti o doseženem sporazumu. Znana je le stara želja Jugoslovanov, da bi Italija prevzemala čim več jugoslovanskih industrijskih izdelkov, na drugi strani pa, da bi se uvedlo med jugoslovanskimi in italijanskimi podjetji čim plodnejše industrijsko sodelovanje, skoraj nekakšna delitev dela pri proizvodnji določenih izdelkov. To sodelovanje, ki naj bi zajelo tudi izmenjavo tehnične dokumentacije, naj bi se razširilo tudi na zunanje trge. še posebno naj bi se razvilo na obmejnem področju.
Ugoden zaključek rimskih razgovorov so vsekakor pozdravili v tržaških, goriških in videmskih poslovnih krogih, ki so v veliki meri navezani na nemoten potek trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja sploh med sosednima državama.
Manj stanovanj v načrtu
Kriza v italijanski gradbeni stroki se še ni ublažila, pravzaprav se čedalje bolj širi. Za letošnje razdobje januar-septem-ber je značilno, da se je graditev stanovanj v primeri z istim razdobjem lanskega leta nekoliko pomnožila, na drugi strani pa je načrtovanje stanovanjskih poslopij , znatno nazadovalo. Predvsem se je gradnja stanovanj dvignila v septembru, in sicer zato, ker so hoteli graditelji čimprej izgotoviti načrtovane objekte, da bi se tako izognili rastočim stroškorh. Zaradi porasta proizvodnih in drugih stroškov pa so se načrtovalna dela precej skrčila.
Po podatkih osrednjega statističnega zavoda v Rimu, ki veljajo do konca letošnjega septembra, so v očinah z nad 20 tisoč prebivalci napravili v razdobju j a-nuar-september načrte za graditev 225.218 stanovanj, kar predstavlja 23,6 odsto manj kakor v istem času lani. V septembru pa so izdelali načrte za 20.292 stanovanj, kar pomeni 12,7 odsto več kot v avgustu, toda kar 31,1 odsto manj v primerjavi z lanskim septembrom.
Samo v občinah, kjer so sedeži posameznih provinc, so v prvih devetih mesecih letos sestavili načrte za gradnjo 146.204 stanovanj, kar pomeni 23,1 odsto manj kakor v ustreznem razdobju lanskega leta; septembra na so napravili načrte za 13.528 stanovanj, se pravi za 18 odsto več kot avgusta letos, a za 31,8 odsto manj kot septembra lani.
V času od januarja do konca
uporniki zadržali kot talce. Med reševanjem so uporniki ubili okoli 30 belcev, med njimi tudi ameriškega misijonskega zdravnika Colsona. Uporniki, ki se borijo proti osrednji vladi pod vodstvom Combeja, so smatrali ta belgijski in ameriški poseg za vmešavanje v notranje zadeve Konga, čeprav so belgijski padalci zopet odleteli v Belgijo ter Američani trdijo, da je bila akcija organizirana zgolj iz humanitarnih razlogov, je belgijsko in ameriško posredovanje izzvalo ostro kritiko pri a-friških narodih pa tudi v komunističnih državah, zlasti v ZSSR, kjer so bile hrupne demonstracije pred ameriškim poslaništvom, Na predlog Afganistana in Jugoslavije, bo o vsej zadevi razpravljal varnostni svet OZN.
•	SAHAROV — NAČELNIK SOVJETSKEGA GENERALŠTABA. Za novega načelnika sovjetskega generalštaba je bil imenovan 66-letni maršal Saharov. Kakor znano, se je dosedanji načelnik Birjusov ubil na poti v Beograd pri letalski nesreči na Avali. Tedaj je zgubilo življenje vse sovjetsko vojaško odposlanstvo, ki bi moralo prisostvovati proslavi 20-letnicd osvoboditve Beograda. Saharov je hkrati pomočnik ministra za narodno obrambo; od leta 1957 do 1960 j e bil po-veljnik sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. V komunistični stranki je od leta 1917.
•	PERON BI SE RAD VRNIL. V sredo je z letalom iz Madrida prispel v Rio de Janeiro bivši argentinski predsednik Peron. Rad bi bil nadaljeval pot v Montevideo in v Paragvaj. Toda brazilske oblasti so to preprečile. Peron bi se bil rad sestal tudi z brazilskim predsednikom C. Brancom, ki je slučajno prispel v Rio de Janeiro. Argentinska vlada je odločno proti temu, da bi se Peron povrnil ter je sprejela potrebne policijske varnostne ukrepe, da zavaruje red v državi. Prepovedala je tu di javna zborovanja.
septembra so zgradili v občinah s sedeži provinc in v ostalih občinah z nad 20.000 prebivalci 171.882 stanovanj ali 7,8 odsto več kakor v času januar-septem-ber 1963, septembra letos pa 20.821 stanovanj, to se pravi
15.4	odsto več kot v avgustu in
17.5	odsto več kot septembra lansko leto.
V samih občinah s sedeži provinc so v treh tromesečjih tega leta zgradili 119.348 stanovanj, kar predstavlja 4,4 odsto več kot v istem času lani, v septembru pa 14.108 stanovanj ali 9,9 odsto več kot v avgustu in 12 odsto več kakor v lanskem septembru.
rm\i\rr
RAZVREDNOTENJE URUGVAJSKEGA PEZA. Dne 24. novembra so urugvajski pezo ravzrednotili za 15 odsto. Urugvajski emisijski zavod je določil uradni tečaj za izvoznike na 18,70 peza za dolar in uradni tečaj za uradni odkup od izvoznikov na 18,20 peza. Doslej sta veljala tečaja 16,40 in 16,20 peza za dolar.
NEMCI NE BODO ZVIŠALI OBRESTNE MERE. V poslovnih krogih Zahodne Nemčije so mnogi domnevali, da bo kot protiutež proti zvišanju obrestne mere v Veliki Britaniji, v ZDA in Kanadi tudi Zahodna Nemčija zvišala obrestno mero. Doktor H. Irmler iz uprave Zvezne nemške banke je mnenja, da ni verjetno, da bi do tega prišlo. S tem bi samo pokvarili angleško in ameriško valutno politiko, a sami ne bi imeli ničesar od tega,
ZVIŠANJE DELNIŠKE
GLAVNICE DREHERJEVE
PIVOVARNE
Na izrednem občnem zboru delničarjev tržaške pivovarne Dreher, ki bo še ta mesec, bodo razpravljali o predlogu, po katerem naj bi se delniška glavnica zvišala za 2 milijardi lir.
KANADSKE ZLATE REZERVE. Kanadske rezerve zlata in tujih deviz so znašale konec oktobra 2.686,6 milijo-na dolarjev; od tega je bilo 1.001,1 mil. dolarjev zlatih rezerv (konec septembra 989,6 mil. dol.).
Intrige proti Reki
Turinski list «La Stampa» poroča z Dunaja, da so trgovinske zbornice Italije, Zahodne Nemčije in Holandske predložile pristojnim avstrijskim oblastem odločen protest proti vrsti diskriminacij, ki naj bi jih izvajali avstrijski gospodarski operaterji v škodo Trsta in drugih pristanišč Evropske gospodarske skupnosti.
Od 1. januarja leta 1964 naj bi veljal poseben sporazum med avstrijskimi špediterji in upravo reške luke; k temu sporazumu naj bi se bil pozneje pridružilo tudi pristanišče v Kopru. Na podlagi tega sporazuma so se avstrijski špediterji obvezali, da bodo določene pošiljke blaga usmerjali čez reško pristanišče. Te pošiljke bodo s strani Jugoslavije uživale posebne ugodnosti: povrnili jim bodo 6 odsto vplačanih prevoznin za prevoze na jugoslovanskih ladjah, a poleg tega 25 odsto od stroškov za pristaniške ' usluge. Denar za te popuste naj bi črpali iz posebnega sklada, ki je bil ustanovljen pri neki avstrijski banki. Ta fond se ustvarja tako, da avstrijski izvozniki v Jugoslavijo obvezno vplačujejo vanj 10 odsto od vrednosti svojega izvoza v Jugoslavijo. Ako bi avstrijski izvozniki ne vplačali teh 10 odstotkov v omenjeni sklad, bi jim jugoslovanske oblasti ne dale dovoljenje za uvoz blaga v Jugoslavijo...
(Priobčujemo to poročilo iz italijanskega vira. Pripominjamo samo, da je že davno prišlo v navado, da se za krizo v tržaškem pristanišču še s posebnim poudarkom obdolžujejo jugoslovanska pristanišča. Prav ta primer kaže, na kako šibkih nogah sloni obtožba o nelojalni konkurenci Reke. Čudno je le, kako morajo resni listi ponatisniti vest o posebnem fondu, v katerega so dolžni plačevati poseben prispevek avstrijski izvozniki, ki bi sicer ne mogli izvažati blaga v Jugoslavijo.)
DVE OBTOŽBI JUGOSLOV. POMORSKIH OBLASTI
Poslanec Bologna je v parlamentu naslovili na ministra za zunanje zadeve vprašanje, ali
fbriotni ==s_
UTRINKI
PO TELEFONU REŠUJEJO LJUDI. V premnogih mestih so uvedli stalno službo za reševanje obupanih ljudi. Izkušnja je pokazala, da je marsikdo obvaroval obupanca nad življenjem z bodrilno besedo v kritičnem trenutku: s tolažilno besedo je preprečil, da bi si takšen obupanec vzel življenje. Takšne rešilne postaje imajo nepretrgano službo in vsakdo jih lahko pokliče po telefonu. Rešilno postajo za obunance so oraAuizi-ra>i tudi " Pragi; voli jo psihiater prof. Vondraček.
MEDNARODNA TRGOVINA
UVOZ ZMRZNJENE GOVEDINE IZ ROMUNIJE
Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo uvoz
1.000	ton zmrznjenega govejega mesa brez kosti iz Romunije. Uvoz se bo vršil po sistemu «do-gana controlilata* čez carinarnici v Trstu in Pontebi, zaključiti pa se mora najkasneje 31. decembra. Ministrstvo je tudi določilo, da lahko operaterji do konca leta uvozijo iz Romunije ostanke kontingentov za uvoz svinine, določenih za mesece julij - avgust in september - oktober.
SOVJETSKE TERMOELEK-
TRIČNE CENTRALE ZA
JUGOSLAVIJO
Sovjetska zveza bo dobavila Jugoslaviji do konca leta 1970 Dopolno opremo za zgraditev petih termoelektričnih central. Sporazum v tem smislu so podpisali nedavno v Moskvi vladni predstavniki obeh držav. Zmogljivost vsake termoelektrične centrale bo znašala 200 mega-watto-v.
TUDI MADRID BO IMEL
AVTOMOBILSKO RAZSTAVO
Španci so se odločili, da bodo sledili zgledu ostalih držav in bodo odslej tudi oni prirejali mednarodno avtomobilsko razstavo. V Madridu so že začeli graditi trinadstropni paviljon (površina 30.000 kv. m), okrog njega pa bodo postavili vrsto manjših objektov, v katerih bodo razstavljali tovornjake, motorna kolesa, pnevmatike in razne pritikline. Razstavišče bo obsegalo 50.0000 kv. metrov površine. Zgradili bodo tudi veliko kinematografsko dvorano, kjer bo našlo prostora 1.200 oseb, več snack-barov, restavracij, poslopje za urade, pa tudi kilometer dolap ploščad za poskusne vožnje avtomobilov.
TRGOVSKA MREŽA
V ITALIJI
V Italiji je 416.200 trgovin z živili in mešanim blagom, in to za 50 milijonov prebivalcev. V severni Italiji pride . 1 trgovina na 117 prebivalcev, v srednji na 123, v južni in na otokih pa na 125 prebivalcev.
Trgovin, ki se ne bavijo z živili, je 285.000, in sicer pride 1 trgovina na 163 prebivalcev v zgornji Italiji, 1 na 158 v srednji in 1 na 216 prebivalcev v južni Italiji in nia otokih.
mu je znano, da so jugoslovanski patroilni čolni 8. in 10. novembra ustavili več italijanskih ribiških ladij, ki so lovile v bližini jugoslovanske obale ter jih odvedli v Koper. Podobno vprašanje je naslovil na ministra za trgovinsko mornarico poslanec Gagliardi. Poslanca ne omenjata natančno, kje so jugoslovanski patroilni čolni zasačili italijanske ribiške ladje.
LADJE SPLOŠNE PLOVBE Motoma ladja «Bled» je 3. dec. pristala v Genovi, od koder bo nadaljevala plovbo proti Reki in Benetkam.' Ladja «Bohinj» je zasidrana v Trstu. «Pohorje» je odplula 25. nov. proti Splitu. «Zelengora» je konec novembra odplula iz Abi-djana proti Takoradiju, Temi, Lomeu, Apapi in Port Harcour-tu. «Bovec» pristane 5. dec. v Rio de Janeim, od tam pa bo odplula v Santos, Montevideo in Buenos Aires. «Ljubljana« je 29. nov. zapustila Pulj namenjena v Trst.
NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE
Odhodi iz Trsta.
Proga Jadransko morje — Severna Amerika: «Novi Vino-dolski* 21. decembra;
Proga Jadransko morje —
Južna Amerika: <$Drežnica» 10. decembra;
Proga Jadransko morje —
Ciper in Izrael: «Labin» 5./6. decembra;
Proga Jadransko morje — Perzijski zaliv: «Nikola Tesla* 15./25. decembra;
Proga Jadransko morje — Indija in Daljni vzhod: «Hr-vatska* 5. decembra, uKostre-na» v začetku jan. 1965;
Proga Jadransko morje — Daljni vzhod: «Velebit* 3-/4. decembra, «Lika» 11. dec. Prihodi v Trst.
Nagla industrializacija v treh vzhodnih državah
Na Poljskem, Češkoslovaškem in v Vzhodni Nemčiji
Razvoj industrije v Albaniji
Alfred Zauberman: Industrial progress in Poland, Czechoslo-vakia and East Germang, 1937-1962. 338 str. Ozford Universi-ty Press for the Rogal Institute of International Affairs. Pisec dr. Zauberman je z velikim strokovnim znanjem gospodarstvenika in kritično presojo uradnih podatkov prikazal Zahodni Evropi, kaj so tri vzhod-no-evropske države; Poljska, češkoslovaška in Vzh. Nemčija dosegle v svojih naporih, da bi čimbolje razvile svoje industrije. Pri tem proučevanju je zelo previden v svojih predvidevanjih, kako se bo nadaljeval industrijski razvoj v teh državah glede na to, da ni bil letni dvig industrijske proizvodnje v zadnjih letih tako velik kakor v prejšnjem desetletju.
Toda njegov prikaz pa mora zahodne kroge le presenetiti, posebno še zato, ker je Zauberman uradne podatke skušal analizirati po svojih realnih kriterijih. Češkoslovaška industrijska proizvodnja je presegla trikratno predvojni obseg, skoro prav tako hitro je napredovala v povojnih letih poljska industrija. Celo Vzhodna Nemčija proizvaja 60 odsto več na industrijskem področju, kakor je proizvajala na vrhuncu nacističnega režima leta 1944 in dvakrat več kot leta 1936. Industrija Zahodne Evrope se je v povojnih letih razvijala mnogo ročasneje kot v teh treh vzhodno-evrop-skih državah. Pri tem industrijskem širjenju na Vzhodu je bil poudarek na strojni industriji.
Zelo zanimivo je poglavje dr. Zaubermanove knjige, ko obravnava gospodarski mehanizem in strategijo, ki so jo tri socialistične države uporabile pri u-smerjanju industrij skecga naraščanja. Nazorno nam prikazuje, ka-ko so morale uporabljati sovjetske metode v razvijanju industrij na svojih razmeroma malih območjih pri neprimerno manjših naravnih 'bogastvih in pri bolj zapletenih problemih zunanje trgovine, kot pa jih ima ZSSR. Posebno Poljska je morala zelo previdno krmariti med politiko, ki je šla ■ za tem, da industrija pritegne nase čim več odvečne delovne sile na kmetih, in na med gospodarsko politiko, da bi se izognila «ravnotežju ne-
«Zagreb» (Bližnji vzhod) 8.
decembra.
NOVA PROGA BENETKE — BLIŽNJI VZHOD. Sovjetska plovna družba «Black Sea State Steamship Line« v Odesi bo prihodnjo spomlad uvedla redno pomorsko zvezo med Benetkami in Bližnjim vzhodom, in sicer na progi Benetke - Dubrovnik - Bari - Pirej - Istanbul -Odesa - Jalta - Soči - Batumi -Sukumi. Na tej progi bo plula nova potniška motoma ladja «Adjaria», ki so jo zgradili ie-tos v Wismaru v Vzh. Nemčiji. Ladja lahko sprejme na krov okrog 300 potnikov, opremljena je z luksuznimi prostori I. razreda in turističnim razredom, s kopalnim bazenom, širnimi saloni za zabavo, povsod pa so najsodobnejše klimatske naprave. Na progi Tirensko morje -Bližnji vzhod pa že pluje potniška ladja «Litva«. Sovjetska družba iz Odese ima svojo a-genedjo v Italiji pri «Sagital» S.p.A. v Genovi.
USPEH TRŽAŠKEGA RIBIŠKEGA BRODOVJA. Tržaška družba za oceanski ribolov je začela poslovati šele pred nekaj meseci, lahko pa se ponaša že z večjimi uspehi. Te dni se je vrnila v Trst motorna ribiška ladja «Sel ene» s tretjega potovanja po vzhodnem Atlantiku; z njo so nalovili 265 ton rib pred obalo španske Sahare. Ladjo «Selene» so zgradili v ladjedelnici s v. Justa. Ladja razpolaga z najsodobnejšimi napravami in opremo, tako s številnimi celicami s temperaturo do 26 stopinj pod ničlo, v katerih prispejo ribe v naše mesto popolnoma sveže in jih lahko_ brez težav postavijo na tuikajšnji trg ali razpošljejo po Italiji- Pred dnevi je odplula na drago potovanje enaka ribiška ladja «Oceanus», ki je s prvega potovanja pripeljala v Trst 220 ton rib. V ladjedelnici Sv. Justa gradijo tretjo ribiško ladjo za omenjeno družbo, ki bo enaka ostalima dvema.
razvijenosti*, ki preti predvsem državam, ki hočejo zaposliti čim-več delovne sile.
Francosko-nemški kompromis o žitu
Zaradi cene in trgovinske menjave žita je prišlo med Francijo in Zahodno Nemčijo do o-strega spora, dokler ni Francija, ki bi rada izvozila čim več žita in dragih kmetijskih pridelkov v države Evropske gospodarske skupnosti, v tej zadevi postavila nekakšen ultimat. Vsa zadeva naj bi se rešila do 15. decembra, sicer se Francija u-tegne umakniti iz EGS.
Zdaj so ustvarjeni vsi pogoji za dokončno rešitev tega vprašanja, ker je predstavnik Zahodne Nemčije na seji ministrskega sveta EGS izjavil, da je prišlo med nemško vlado in zvezno organizacijo nemških kmetov do sporazuma, v smislu katerega se cena pšenici lahko zniža. Prav to predlaga Evropska gospodarska skupnost. Nemci so pripravljeni pristati na znižanje cene mehke pšenice na 440 mark za tono; v tem razmerju naj bi se prilagodile cene krmnega žita. Komisija EGS predlaga ceno za mehko pšenico 425 mark, za ječmen 370 mark. Komisija je poleg tega mnenja, naj bi poleg tega v sporazum uvedli klavzulo, da bodo cene, ki jih zdaj določa, do srede 1967 lahko 1 revidirali ustrezno s kupno močjo valut. Nemci želijo, da bi enotne cene žitu pričele veljati 1. julija 1967, medtem ko je komisija EGS za to, da bi veljale bd 1. julija 1966.
Potrebno bo še doseči sporazum o podpori, ki naj jo prejme Zahodna Nemčija od EGS za poenotenje in znižanje žitnih cen. Nemci zahtevajo 700 milijonov mark, medtem ko je komisija EGS pripravljena pristati na 560 milijonov mark.
Zmogljivosti novega naftovoda
(Nadaljevanje s 1. strani)
dragih 25 milijard lir za nadaljnje izpopolnitve;
predviden promet ob pomorskem izhodišču: istočasno 4 velike čezoceanske petrolejske ladje (v začetni dobi), 8 takšnih velikih petrolejskih ladij pozneje (v času polnega pogo-
SOT'petrolejskih ladij na leto v začetni dobi, čez 1009 petrolejskih ladij pozneje za časa polnega pogona.
RAFINERIJA ENI
DOGRAJENA
ENI je v Ingolstadtu že dogradila veliko petrolejsko čistilnico, ki naj bi predelovala nafto iz novega naftovoda Genova - Jn-golstadt. V čistilnici so izvršili že poskusno obratovanje. Ako se bo graditev naftovoda zavlekla, potem namerava ENI zaprositi lastnike naftovoda. Marseilie-Ingolstadt, da bi rafineriji dobavljali nafto iz tega naftovoda. Ovira, na katere je zadela ENI zaradi speljave naftovoda ob Bodenskem jezera stanejo u-stanovo že milijone in milijone lir.
ENI BO VRTALA V GRČIJI
Italijanska petrolejska dražba SNAM, ki pripada k skupini ENI, je sklenila z grško vlado sporazum glede vrtanja za petrolejem na področju Fillates v Epira. Vrtina bo globoka do 4500 metrov, uporabili bodo naprave tipa super 7 do 11, ki jih je zgradila tovarna Nuovo Pignone.
Obisk v predmestju albanske prestolnice Tirane predstavlja danes zanimiv doživljaj, zlasti velja to za človeka, ki se je mudil v tej deželi že pred mnogimi leti. Pogled na številne novozgrajene tovarne, posebno pa na veliko električno centralo, in ogled tekstilne tovarne «Sta-lin» najbolje pričata o spremembah, ki so nastale v Albaniji v zadnjih dvajsetih letih. Albanija je majhna dežela, saj ima le dva milijona prebivalcev. Ako hočemo postaviti v pravi okvir pomen, ki ga ima napredek albanske industrije, moramo upoštevati, da pred drugo svetovno vojno ta dežela skoro ni imela industrije. Leta 1937 so se Albanci preživljali pretežno, pravzaprav skoraj izključno s kmetijstvom. Bilo je nekaj manjših tovarn testenin, kož, mila in cigaret. Delež industrijske proizvodnje pri državnem proračunu je znašal samo 9,8 odsto.
Vojna je malodane povsem uničila tisto malo industrije. Po vojni je bilo treba začeti vse na novo. Najprej so zgradili kakih 150 tovarn in laboratorijev ter ustanovili industrijske zadruge, ki so seveda pod državnim nadzorstvom. Med najvažnejše obrate, ki so jih tedaj zgradili, sodijo tekstilna tovarna «Stalin». cukrarna «8. november* v Maliqu, koncem za predelavo lesa v Elbasanu, bombažni tovarni v Fieriju in Ro-gogineu, tobakarna «Vasil Shan-to» v S kadru, tovarna cementa «Lenin» v Valoni, hidrocentrala v Tirani ter obrata za predelavo riža in za pridobivanje tanina v Valoni. Leta 1955 je bila proizvodnja albanske industrije že dvakrat tolikšna kot pred vojno.
Poslej so Albanci posvetili posebno pažnjo rudarstvu in električni ter živilski industriji. Stremeli so za tem, da bi se proizvodna sredstva hitreje razvijala od potrošnih. V tem razdobju je nastalo 350 novih obratov, med temi hidrocentrala «Karl Marx», omrežje električne energije visoke napetosti, ki pokriva ozemlje 400 km, čistilnici nafte v Ville-Stalinu in Cerriku, rudniki bakra v Kurb-nešu s tovarno za predelovanje bakra, tekstilne delavnice, tovarne konserv in tobakarne.
Zanimivo je, da pred tem časom v tej deželi skoro niso rožnati železarstva, petrolejskih čistilnic in pridobivanja železa, niklja ter kroma, ampak so bili ti sektorji prvič vpeljani v domačo industrijo.
Navajamo zanimive podatke o proizvodnji najvažnejših industrijskih izdelkov v letu 1962 v-primerjavi s podatki, p proizvodnji v letih 1950 ih 1938:
PROIZVODI Nafta (ton) čišč. petrolej (ton)
Premog (ton)
Kromova ruda (ton)
Železo — nikelj (ton)
Elektr. energ. (000 kWh) Cement (ton)
Bombažne tkanine (000 m) Obutev (000 parov)
Kruh (ton)
Testenine (ton)
Pivo (hi)
Milo (ton)
Upadanje trgovine med Italijo in Albanijo
Opolnomočeni albanski minister v Italiji Jordan Pani je imel te dni v Rimu tiskovno konferenco ob priliki albanskega državnega praznika. Govoreč o trgovinskih odnošajih med Italijo in Albanijo je naglasil, da ostanejo kontingenti, ki jih vsebujejo blagovne liste priložene letnim protokolom o trgovinski izmenjavi med obema deželama večkrat neizkoriščeni. Pri tem je namigoval predvsem na postavko o tobaku. Italija in Albanija sta sklenili medsebojni trgovinski spo-. razum in v njegovem okviru sestavijo vsako leto zadevne blagovne listine. Izmenjava med obema deželama polagoma napreduje in letos bi morala njena vrednost doseči okrog 10 milijonov dolarjev. Albanija želi še povečati izmenjavo z Italijo, ki se kljub počasnemu napredku nezadovoljivo razvija, in sicer v prvi vrsti, ker ta dežela ne razpolaga z zadostnimi plačilnimi sredstvi.
Italija je uvozila iz Albanije od januarja do konca avgusta letos za 758 milijonov lir blaga ali 2,2 odsto manj kot v istem času lanskega leta (775 milijonov lir), izvozila pa je blago v vrednosti 864 milijonov lir, kar pomeni 9,1 odsto manj kot lani (951 milijonov lir). V primeri z letom 1962 pa je vrednost uvoza narasla za 75,1 odsto in vrednost izvoza za 111,2 odsto. Pozitivni saldo za Italijo je znašal v razdobju januar-avgust 1964 samo 106 milijonov lir (ob istem času lani 176 mil. lir).
Nekako proti polovici decembra se prično v Tirani med italijanskimi in albanskimi gospodarstveniki pogajanja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma med obema deželama. Na pogajanjih bodo tudi proučili možnosti za okrepitev medsebojnih trgovinskih stikov.
Minister Pani se je dotaknil tudi gospodarskega razvoja v Albaniji. Konec prihodnjega leta (1965) zapade albanski petletni načrt za gospodarski razvoj. Konec 1965. leta bo znašala industrijska proizvodnja Albanije 46 odsto vse gospodarske proizvodnje. Proizvodnja investicijskih dobrin bo dosegla 50,4 odsto, a proizvodnja potrošnih dobrin 49,6 odsto celotne industrijske proizvodnje. Konec petletja 1961-1965 bo zgrajenih tudi 400 novih industrijskih in trgovsko-družbenih pod.
■ tetri
1938	1950	1962
108.116	131.763	758.208
—	4.123	75.735
3.686	40.860	300.944
7.000	52.191	251.297
—	—	' 425.047
9.315	21.434	242.225
9.000	15.881	119.243
358	1.140	27.137
220	291	787
12.113	50.990	162.248
454	3.130	9.311
4.500	21.037	97.166
1.242	968	4.394
LEOPOLDO MERVIC1NJ
IMPORT ■ EXP0RT
IZVAŽA: RTV material, razne stroje, reprodukcijski mate rial, prediva, blago za široko '—irošnjo — ekskluzivna zastopstva.
UVAŽA: Perzijske in orientalske preproge, makedonske te-pihe - Kilime (Pirot), razne izdelke jugoslovanskega in o-rientalskega obrtništva.
Sedež in skladišča: KRMIN (Cormons), Via Mateotti 50, tel. 6112 Trgovina in skladišče preprog: PORDENONE, Viale Dante 18, tel. 2741 — Urad v MILANU; Via Feltre 27, tel. 236.6138
(MU
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P A - D. D.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA UR 600.000.000 • VPLAČANIH LIR 180.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 telefon St. 38-101, 38*045 brzojavni naslov*. BANKREO
e Vprašanja
VPRAŠANJE
Prejeli smo naslednje vprašanje:
Sorodnik, ki stalno biva v Jugoslaviji me je opozoril na možnost nakupa avtomobila v izde lavi «Or vene Zastave* proti plačilu v devizah, ki jih je treba nakazati iz inozemstva. Cene so baje ugodne, kakor tudi dobavni roki.
Prosim Vas, da mi pojasnite, kako je z zadevo.
Rad bi namreč sorodniku u-stregel in mu kupil vozilo iz sredstev, ki izvirajo iz njegove zapuščine. Kakšen je postopek in kako naj se ravnam?
že vnaprej se Vam zahvaljujem za morebitni odgovor.
ODGOVOR
Po naših poizvedbah je nakup na način, ki ste ga navedli, možen. Avto «FIAT» 750 stane na primer 990 dolarjev ali okoli
619.000	lir. Dobavni rok traja približno en mesec. Pogoj za nakup je nakazilo ustrezne valute v prid omenjene jugoslovanske tovarne («Crvena Zastava* — Kragujevac), in sicer po redni
in odgovori s
bančni poti. Težava je pri nas v tem. da tukajšnje pristojne valutarne oblasti redko in izjemno odobrijo podobna nakazila v inozemstvo zaradi napetega položaja plačilne bilance. Svetujemo Vam, da se obrnete na eno izmed tukajšnjih bank, ki so pooblaščene za poslovanje z inozemstvom.
Če Vam odgovor ni bil zadosten ali če želite podrobnejših informacij, Vam je naše uredništvo drage volje na razpolago.
iHDusTRiifl kohfekcije MODNA OBLAČILA, LJUBLJANA. Titova n
je za bližnjo sezono pripravila bogat asortiment ženske in moške konfekcije
ženski plašči iz velourja, mo-hairja, cibelina, tweeda, balonski plašči iz terylena, elastične smučarske in slaks hlače.
Moški površniki, couvercout iz 100 % česane volne, zimske suknje in plašči iz balonske svile in terylena.
OBIŠČITE prodajalni v LJUBLJANI na Titovi cesti 43
in nasproti glavnega kolodvora.
Stran 3,
SEDEŽ, TRST . ULICA FABIO FILZI ŠT. 8.L - TELEFON
GOSPODARSKEGA ZDRUŽENA
ŠT-37-8081 Nove pobude
Davek na dohodek (RM) se poviša
.'italijanski parlament je odobril povišanje davka na dohodek (ricchezza mobile). ki ga določa zakon od 3. 11. 1964 št. 1190, objavljen v Uradnem listu dme 23. 11. Količnik za davek R.M. se poviša od 26 na 27 od-sto za dohodke kategorije A.
Za dohodke kategorije B pride v poštev povišanje od 24 na 25 odsto na tisti del obdavčljive osnove, ki presega v enem letu ali v obdobju letnega poslovanja lir 100.000.000.
Količnik za davek na R.M. se poviša za kategorijo Gl in C2 takole:
1.	za del obdavčljive davčne osnove, ki presega 4.000.000 lir letno od 8 na 10 odsto;
2.	za del obdavčljive davčne osnove, ki presega 10.000.000 lir letno od 8 na 12 odsto in
3.	za del obdavčljive davčne osnove, ki presega 20.000.000 lir letno od 8 na 15 odsto.
Za dohodke odvisnega dela, o-menjene v kategoriji C2, se ko-1 idiliki 10, 12 in 15 odsto zaračunavajo v vsakem delovnem obdobju na davčno osnovo, ki presega 4 milijone, 10 milijonov in 20 milijonov lir doseženih letno, če obstajajo dohodki iz starostne doklade in socialnih zavarovanj se obrestne mere 10, 12 in 15 odsto zaračunavajo na presežke lir 334.000. lir 834.000 in lir 1,668.000 obdavčljive davčne o-snove za vsako službeno leto. Ne menja se obrestna mera 8 odsto za del obdavčljivega dohodka, ki presega 60.000 lir do 334.000 lir za vsako službeno leto.
Člen 2 določa; v členu 126. prvi odstavek, črka b) »Testo Unico o zakonih za neposredne davke se stavek: «z obrestno mero 8 odsto na celotni znesek v vsakem dragem primera, vključno tistem za prejemke dodeljene osebam, ki so tuje Upra-vi» nadomesti z naslednjim: «z obrestno mero 8 odsto na celotni znesek do lir 4 milijone v vsakem dragem primera, vključno tistem za prejemke dodeljene osebam tujim Upravi in z obrestno mero 10, 12 in 15 odsto za delež, ki presega 4 milijone, 10 milijonov in 20 milijonov lir.
Člen 3. člen 90 Enotnega teksta (Testo Unico) o zakonih za neposredne davke, že spremenjen z zakoni 27. 5. 1959 št. 357, 18. 4. 1962 št. 206 in 4. 12. 1962 št. .1682, se spremeni v skladu z določbami, člena 1.
člen 4. Davčni poviški se u-Veljavijo 1. jan. 1965. Za osebe, ki se obdavčujejo na modlagi obračuna, pride v poštev povišek tudi za obdavčenje tistih dohodkov, ki izhajajo iz poslovne dobe, ki vsebuje zgornji datum in to toliko dvanajstin dohodkov, kolikor je mesecev poslovne dobe po 31. dec. 1964.
Zaščitene najemnine še leta 1965
Minister za pravosodje Reale je poslanski zbornici predložil osnutek zakonodajnega odloka o podaljšanju zaščite najemnikov nepremičnin v mestih. Od-
lok proučuje zdaj zakonodajni odbor. Osnovne zamisli osnutka, ki sestoji iz 7 členov, so sledeče:
Po prvem členu naj bi se obnovila sedanja zaščita hišnih najemnikov tako, kakor jo o-predeljujeta prvi jn dragi odstavek člena 1 veljavnega zakona z dne 21. decembra 1960, št. 1521, in sicer za vse leto 1965. Toda najemnina naj se zviša samo za 10 odsto ne glede na razmere posameznih najemnikov ali na stanje zadevnih premičnin.
Tretji člen daje pogodbenim strankam na voljo, da se — ko začnejo veljati novi predpisi o zaščiti — lahko čisto svobodno dogovorijo o trajanju najemnega razmerja in o višini, in sicer tudi drugače, kakor to predvidevata člena 1 in 2. To naj bi bil uvod v popolno sprostitev dogovarjanja o najemih nepremičnin v mestih.
Kolikor novi predpisi o zaščiti najemnikov ne urejujejo posameznih vprašanj v zvezi z zaščito, naj veljajo še vnaprej sedanji predpisi zakona z dne 21. decembra 1960, št. 1521, če seveda ne nasprotujejo v posameznih primerih novim. Po tem bi torej ostala nespremenjena
npr. davčna osnova za odmero hišnega in dodatnih davkov na prostore v zaščitenem najemu, kakor je veljala v finančnem letu 1960-61. Pravtako bi ostali nespremenjeni sodna pristojnost in postopki v zvezi z zaščito najema nepremičnin v mestih.
Člena 5 in 6 se raztegneta na obrate, ki doslej ne uživajo zaščite zakona z dne 27. januarja 1963, št. 19, o zaščiti trgovinske vpeljave, ugodnosti odložitve sodnega izgona in prepovedi zvišanja najemnine za nepremičnine, v katerih opravlja na dan 10. novembra 1964 najemnik ali podnajemnik v mestu (po zakonu z dne 25. julija 1956, št. 860), določeno vrsto obrti, ali pa trgovino s pomočjo članov lastne družine in kvečjemu še petih nameščencev — a v primera, da ustroj o-brata zahteva delo v dveh izmenah, s še enkrat tolikimi nameščenci. Te ugodnosti naj bi veljale že od 10. novembra 1964 vse do 7. novembra 1965 tudi za primer, da vzame zadevno nepremičnino v najemu dragi najemnik ali podnajemnik. Ostali novi predpisi pa naj bi veljali od 1. januarja do 31. decembra 1965.
za proučevanje tržaške krize
Na političnem obzorju
SKGZ za pravice Slovencev
Spričo desete obletnice, odkar je bil sklenjen londonski sporazum in odkar je tržaško o-temlje -zopet prišlo pod italijansko upravo, je Slovenska kulturno gospodarska zveza naslovila na predsednika italijanske vlade A. Mora pismo o položaju slovenske narodnostne skupnosti. Zveza z zadovoljstvom priznava nekatere koncesije, ki so bile medtem priznane Slovencem, hkrati pa izraža tudi globoko prizadetost zaradi dejstva, da še vrsta določb londonske Spomenice o soglasju glede manjšinskih pravic ni bila; uresničena. Pismo tudi obžaluje, da ni Italija ratificirala londonskega sporazuma; kajti to okolnost izkoriščajo desničarske sile za razne akcije, ki zastrupljajo odnose med obema državama. Slo-venci še vedno niso zastopani v raznih javnih ustanovah. Pismo obsoja graditev novih naselij sredi slovenskih vasi z na menom, aa bi se spremenila narodnostna sestava teh vasi. Ne izpolnjene so ostale določbe glede dvojezičnih napisov, kakor tudi glede podpore slovenskim kulturnim in prosvetnim organizacijam. Pismo naglaša tudi potrebo, da se zagotovijo ustrezne šole vsem Slovencem v Italiji, tako tudi tistim, ki bivajo v videmski pokrajini. Svoje zahteve glede priznanja pravic Slovencem oslanja pismo na londonski sporazum, na italijansko ustavo, pa tudi na poseben statut nove dežele Furlanije — Julijske krajine. Priznanje pravic Slovencem bi v njih dvignilo tudi zaupanje v oblasti in državo.
POSEBNA RADIJSKA ODDAJA O DEŽELNIH PROBLEMIH. Tržaška radijska postaja je u-vedla posebno oddajo, ki bo posvečena problemom nove samoupravne dežele Furlanija — Julijska krajina. Uvodno predavanje je imel predsednik deželnega odbora dr. Berzanti, ki je pozdravil to pobudo radijske postaje in naglasil, kako ve-liko pridobitev pomeni za vse prebivalce ustanovitev dežele z
ikoncdajnimi pravicami.
PRVO TOVARIŠKO SREČANJE JUGOSLOVANSKIH IN
AVSTRIJSKIH PARTIZANOV
Predstavniki zveze borcev in prvega avstrijskega partizanskega bataljona so se sestali te dni v Ljubljani na prvem tovariškem srečanju. Počastitveni večerni sestanek je bil v prostorih hotela «Lev».
LAHKO SE ABONIRATE
Uprava Slovenskega gledališča sporoča cenjenemu občinstvu, da se lahko abonira na vse predstave gledališča v sezoni 1964-65 v Tržaški knjigarni, UL sv. Frančiška, 20.
ZA REŠEVANJE MANJŠINSKIH VPRAŠANJ. V Rimu se 9. decembra začne zasedanje mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki je pooblaščena, da v smislu londonske spomenice sledi razvoju manjšin na Tržaškem in Koprskem ter o-srednjima vladama daje napotke ustrezno z željami prizadetih manjšin. Zadnjič se je komisija sestala v Beogradu.
ZA UVEDBO MEDICINSKE FAKULTETE. Deželni odbornik
za šolstvo in kulturno dejav-f nest prof. Vicario se je sestal z rektorjem tržaške univerze prof. Origonijem. Razpravljala sta o perečih vprašanjih našega vseučilišča. Dotaknila sta se tudi nameravane ustanovitve medicinske fakultete. Ta pobuda bi bila vsekakor zelo koristna in bi se z njeno uresničitvijo znatno povečalo število študentov. Zato bi bilo treba poskrbeti za razširitev celotnega univerzitetnega poslopja, še zlasti pa študentskega doma.
PROTEST UNIVERZITETNIH ŠTUDENTOV. Včeraj se je začelo na tržaški univerzi protestno gibanje študentov, ker še ni bil ustanovljen Deželni konzorcij za financiranje vseučilišča, ker še niso Dostavili tudi v Trstu medicinske fakultete, nadalje zato, ker so prostori filozofske in uči-
teljske fakultete v zelo slabem tsanju, pa tudi zaradi nezadovoljivega obratovanja študentovske menze.
ZIMSKI URNIK V MESNICAH. V torek so začele vse tržaške mesnice obratovati po zimskem urniku, ki bo veljal do vključno 28. februarja. Ob ponedeljkih, torkih, sredah, če trtkih in petkih so po novem urniku mesnice odprte od 6. do 13. ure; ob sobotah in na vigi-lijo prazničnih dni, ko morajo ostati ves dan zaprte, bodo poslovale od 7. do 13. in od 17. do 19. ure; ob nedeljah ostanejo zaprte.
V TOREK ZAPRTE BRIVNICE. V torek. 8. t.m., na praznik Brezmadežnega spočeti a bodo vse brivnice in ženski saloni zaprti. V ponedeljek pa bodo o-bratovali neprekinjeno ves-dan.
VINSKA RAZSTAVA. Prihodnjo-nedeljo ob 16. uri bodo v prostorih prosvetnega, društva «Alma Vivcda» v čamporah odprli razstavo domačih vin. Najboljša vina bodo nagrajena. Med razstavo bo zabava s plesom.
PRIJATELJSKO SREČANJE OBMEJNIH ORGANOV. Ob priliki jugoslovanskega državnega praznika 29. novembra so jugoslovanski obmejni organi no vabili na zakusko svoje italijanske kolege. Srečanje ie bilo v res prijateljskem vzdušju.
NASE SOŽALJE
Umrli so: 77-letni Josip Kmet, 73-letni priznan odvetnik Paolo Sardos Albertini, 67-letna Frančiška Žitko, 78-letna Karolina Hrovatin vd. Ferluga, 59-letni Ivan Mejak, 71-letni Avgust Srpan, 43-letna Ana Sardoč por. Grilanc, 77-letna Marija Sedmak vd. Riolino in 79-letna Helena Čopič vd. Križmančič.
Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta so predstavniki nekaterih političnih strank postavili nekaj predlogov za rešitev pristaniškega vprašanja. Komunistična svetovalka Weis-sova je predlagala ustanovitev posebnega mestnega odbora, v katerem naj bi bili predstavniki vseh političnih strank, sindikalnih organizacij, gospodarskih jn stanovskih združenj, parlamentarci iz našega mesta, predsednik dežele in vsi tisti, ki so zainteresirani za rešitev tega vprašanja. Odbor naj bi skrbno proučil položaj in nato predložil soglasno vladnim oblastem listino z navedbo pobud, ki bi jih bilo treba sprejeti za po-vzdig tržaškega pristanišča.
Pristaši strank levega centra Stopper za Krščansko demokracijo. De Gioia za socialne demokrate in Pittoni za socialiste so predlagali, naj se vprašanje glede «zaskrbljivega položaja pristaniškega prometa Y Trstu zaradi rastoče konkurence Reke in Kopra na eni strani ter Bremena in Hamburga na dragi strani« rešuje v okvira vsedržavnega gospodarskega načrtovanja. V ta namen bi bilo treba predložiti predloge za okrepitev pristaniške dejavnosti na posebni ^gospodarski konferenci«, ki jo priredi deželni odbor še pred koncem tega leta. Na tej konferenci bodo poudarili posebno vlogo Trsta v italijanskem gospodarstvu, udeležili na se je bodo predstavniki oblasti, političnih strank, gospodarstveniki, sindikalisti in kulturni delavci. Večinski svetovalci so naglasili tudi nujnost ustanovitve Pristaniške ustanove, ki je predvidena v deželnem statutu, in poudarili, da bi morala Pristaniška ustanova »razpolagati s primernimi sredstvi, da bi postalo poslovanje tržaškega pristanišča bolj konkurenčno nasproti tujim pristaniščem.»
Na koncu je svetovalec Ferfo-glia (bivši misovec, zdaj pa včlanjen v skrajno desničarski stranki Evropska zveza — UNE) predlagal ustanovitev občinske komisije, ki bi delala za. ustanovitev Pristaniške ustanove.
Razpravo o vseh treh predlogih so prenesli na prihodnjo sejo. ______-
O GOSPODARSKEM
RAZVOJU TRSTA
V okviru vrste konferenc ob priliki razstave »Trst 1954-1964: deset let delaš je predsednik tržaškega združenja industrijcev dr. Doria predaval o temi »Doprinos industrije h "gospodarskemu razvoju Trsta«. Predavatelj je nazorno orisal desetletno dejavnost v najvažnejših industrijskih sektorjih, ki so značilni za gospodarstvo tržaškega področja. Posebno se je ustavil pri ladjedelstvu, mehanski in kovinski industriji, dotaknil se je tudi tekstilne, papirne, cementne, petrolejske in živilske industrije. Dr. Doria je poudaril važno vlogo zasebnega gospodarjenja pri pobudah za gospodarski napredek na Tržaškem in dostavil, da kljub negativnemu odmevu vsedržavne gosppdarske konjunkture v našem mestu Rotacijski sklad prejema še nadalje prav zadovoljivo število prošenj za finančna sredstva. Trenutno so zaprošena finančna sredstva za nad 15 milijard lir, a v Rotacijskem skladu je samo 7 milijard lir. Na osnovi tega je jas-
no, da želijo tržaški industrij ci z dejanji prispevati k okrepitvi tržaškega gospodarstva.
DELOVANJE ROTACIJSKEGA SKLADA ZA TRST IN GORICO
Predsednik rotacijskega sklada za Trst in Gorico je na tiskovni konferenci poročal o delovanju sklada v devetih letih njegovega obstoja. V tem razdobju so od sklada izdali 376 denarnih posojil v vrednosti 40,5 milijarde lir, od tega sko-ro 29 milijard za Trst in nad 11 milijard za Gorico. Glede na to, da znašajo posojila iz rotacijskega sklada po navadi 50 odsto izdatkov za izvedbo določenih del, je razxidno, da so celotne investicije na Tržaškem in na Goriškem v teh devetih letih dosegle višino nad 80 milijard lir. Ta finančni doprinos iz Sklada je znatno pripomogel k ozdravitvi in potenciranju krajevnega gospodarstva, in sicer k skoro popolni zaposlitvi delovne sile in pa nastanku ter razvoju številnih pomembnih proizvodnih koncernov na raz ličnih industrijskih področjih
kultura in živtee
NOVA DRUŽBA V TRSTU. Newyorška družba Container Transport International Inc. je oktobra letos ustanovila v našem mestu družbo Continental Transport International (Ita-lia). Nova družba bo kupovala, prodajala, dajala v najem in v koncesijo embalažna sredstva vseh vrst in velikosti za prevažanje suhega, kakor tudi tekočega blaga. Poslovala bo v Italiji in Jugoslaviji, na pooblastilo newporške dražbe pa tudi drugod v tujini. Razen tega bo lahko še financirala in drugače sodelovala s podobnimi dražbami.

«L’ECONOMIA delle tre VENEZIE« (Gospodarstvo treh Benečij). Pod tem naslovom je znana milanska gospodarska revija »MONDO ECONOMICO« izdala posebno številko, v kateri obravnava (predvsem statistično) gospodarski položaj _y tako imenovanih Treh Beneči-jah (Furlaniji - Julijski krajini, .na Beneškem in na Tridentinskem - Gornjem Poadižju (v Juž. Tirolul. Poleg podatkov o gospodarskem položaju so zbrani podatki tudi 0 demografskem in kulturnem razvoju. Revija obravnava tudi zunanjo trgovino omenjenih dežel. Gospodarski podatki se nanašajo na kmetijstvo, industrijo, terciarno dejavnost, javne usluge, dohodke, potrošnjo in prihranek ter, kakor rečeno, na zunanjo trgovino. Dragi del skuša zajeti razvoj prometnih zvez in naprav v bodoče, tako pristanišč, letališč in železnic, avtomobilskih cest, prekopov, naftovodov (Trst - Ingolstadt in Trst - Dunaj). Pri sestavi te zelo pregledne publikacije je sodelovala tudi Zveza zbornic za trgovino, industrijo in kmetijstvo, v kateri so včlanjene zbornice omenjenih treh dežel. Ta posebna številka stane 1200 lir ter se naroča pri upravi v Milanu, Ul. Mercanti, 2 (tel. 802-539).
A. R.
KRIŽEM KRAŽEM PO ITALIJI
Med Slovenci v videmski pokrajini
XVII-
Tako pa imaš neprijeten občutek, da se gibljivi prod hinavsko pritiska ob cestno škarpo, in moraš prav dajati ANAS-u, da te zaustavlja s
tebbano bo še zmerom preveč prometa.
Onstran Muzcev, ki jih samo čutim, a ne morem uzreti, pod strmimi pobočji redkih borov in macesnov, bi bil kmalu pri Rezi-
svojimi’tablami »delo na cesti«,[juti pozabil ozreti se na vzhod z obvozi in podvozi, z zidki in| v Rezijo, ki sicer nič ne odkriva novimi cestišči, da bi bila Pon- "	™ io =
tebbana ravnejša in širša, na dve progi vsaj, ako jih ne moreš spraviti med reko in meliščem štiri: dve nizdol, dve navzgor, kakor se spodobi za tako mednarodno cesto. Toliko sem že bral o tel vražji Pontebbani in
o njenih‘problemih in njenem
pomenu, da mi zdaj, res preneumno, odvrača pogled v dolino proti Tolmezzu. Pa _kaj^ ko bi bila samo cesta: tu je še železnica z vsem svojim tranzitnim avstrijskim tovornim prometom, ki ga je Trst tako potreben; ne bi bilo prav, da bi ga odvajala beneška Marghera. Tod nekje se bo plazil še naftovod, od nekod iz Bavarske, ko ga Avstrija ni mogla sama speljati. Vsi trije: cesta, železnica in naftovod bi radi po tej dolini, ki ponekod ob Taljamentu še lahko širi svoje trde kamnite komolce, ki pa se ob Beli stiska kakor suha dolga prekla. Taljamentu ni toliko, da pride le redko v letu do morja, te vražje prometne žile, in prav Pontebbana ima dostikrat napade resnične tromboze pa hočejo, da bi gladko tekla prav do morja k hotelom, pomolom in cisternam rafinerij. Nižje doli vzhodno do Vidma hočejo imeti avtomobilsko zvezo med Palmanovo in Ljubljano po širokih gorskih hrbtiščih, koder se lahko inženirji za nizke gradnje igrajo z načrti, pa še stare Rimljane kopirajo po starih legionarskih kolesnicah okoli Hrušice. Tod pa..., kaj bi govoril in razmišljal, kje bo tekla slovenska sončna ce-
o rezijanski dolini, pa le s svojimi zaporami hribov pove, zakaj je tako teklo življenje v Reziji in zakaj je še ostala tako zase s svojimi bolj ljudskimi kakor zemljepisnimi značilnostmi.
MarineHi in slovenski amater siki filolog dr. Tuma in dragi so pisali o slovenskih ledinskih i-menih pomešanih s kasnejšimi imeni furlanskih pastirjev, ki so se za stalno naselili po teh dolinah. Zdaj je še celo sam železni Kanal' le redko naseljen, ker je vse kar še more migati na delu, v emigraciji za stalno. Saj res, ne vidim nikjer človeka na cesti; sicer je po njej smrtno nevarno hoditi peš. Toda ne vidim nikjer človeka niti po redkih strmih poteh.
PRVI VTIS O KANALSKI
DOLINI V NOVI OBLEKI
Toda končno je železnega Kanala z njegovo mračno lepoto konec in se pred Pontebo z vso njeno furlansko arhitekturo naselja obrnemo v Kanalsko dolino' koder se prepadi umikajo više v gore Zahodnih Julijcev; tu se postopoma spuščajo gozdnata pobočja k Beli, ki ne divja več v brzicah in slapovih v ravnino, ampak le hiti. kakor se gorskemu potoku spodobi. Pokrajina je neprimerno manj raztrgana kakor v železnem Kanalu, a vasi: Lipalja ves, Lušnica, Nabor j et se s svojimi skromnimi hišami nekako utapljata v zelenje travnikov in gozdov. Celo veliki vasi Ukve in Žabnice
sta od morja k morju. Saj je še I sta nekam potisnjeni ob stran, leto ali dve časa za to, a za Pon-1 povrhu je še večina njihovih hiš
izvzemši najnovejših tako neznatnih, da ne kršijo pokrajinske podobe in so zato vanjo kar zlahka vraščene. Po vsej krajih sem pogledal v vse javne lokale, ki so glede točilnice, op-reme in reklamnih obeskov tako urejeni kot drugod po Italiji. Sama vas v Kanalski dolini pa se kot celota še vedno po svojih gradbenih elementih in starih tradicionalnih urbanističnih značilnostih visokogorske koroške vasi temeljito loči od cele videmske pokrajine. A sama pokrajina je prav tako zelo različna od Karnije, Rezije in drugih hribovskih krajev Furlanije; tod v Kanalski dolini so reke mirnejše, manj razdrapana pokrajinska slika, pobočja pokrita z gozdovi, travniki in senožetmi, šele na 1700 m se zasvetijo melišča, prodi in bele stene.
TRIJE JEZIKI
KANALSKE DOLINE
V gostilnah Kanalske doline, po njenih vaških gostilnah sem rabil vse tri jezike treh narodnosti, ki naseljujejo zdaj dolino: slovenščino, italijanščino m nemščino. Zelo žal mi je bilo tokrat, kot že tolikokrat v življenju. da se nisem v mladih letih naučil še furlanščine, ki je takrat prevladovala v Gorici. Lepše in odkritejše bi tekla beseda tako s Furlani kot s furlanskimi Slovenci, če bi govoril z njimi po furlansko. Saj je po vaseh, a neprimerno še več v samem Trbižu naseljeno precej ljudi iz Furlanije in tudi beneških Slovencev, zlasti iz Rezije. V vaseh so razmere čudne, čudno stanje v etičnem in etničnem pogledu, svojevrstno glede gospodarskih razmer in fluidno tekoče, da je težko voditi pogovor in se postavljati na izhodišča, ki sicer veljajo za videmsko pokrajino, za Goriško in Tržaško. Predvsem se občuti takoj, da
ima človek opraviti z večino ljudi, ki so prišleki, novinci, ki so se v zadnjih 20 letih naselili v tej visokogorski dolini. L. 1939 so tudi tod izvajali sporazum med obema diktatorjema med Hitlerjem in Mussolinijem in je odšla v Avstrijo, ki je bila ta krat že del tretjega rajha, velika večina Nemcev in precejšen del Slovencev, tistih, ki so še iz avstrijskih časov bili zapleteni v mreže gospodovalne nemške narodnosti. Med dvema vojnama je prišlo semkaj nekaj sto Slovencev z Goriškega. Ti so se večinoma naselili v Rablju in Trbižu in iih seveda ni premotila hitlerjevska propaganda. Ostali so tam ter so še zdaj tukaj; njih število se je celo povečalo.
(Se nadaljuje)
Tekmovanje pevskih zborov v Gorici
Agilno goriško pevsko društvo C. A. Seghizzi je letos pripravilo že tretje mednarodno tekmovanje pevskih zborov, namenjeno prvenstveno obmejnim pokrajinam treh sosednih držav. Nastopili so trije avstrijski zbori (od teh dva slovenska), dva zbora iz Slovenije in osem zborov iz naše dežele, med njimi trije zbori slovenske manjšine. Od trinajstih tekmujočih zborov je bilo torej sedem slovenskih zborov iz treh ralzienih držav! Iz nepojasnjenih razlogov se letos tekmovanja niso u deležih številni zbori iz Videmske pokrajine. Prav tako sta izostala dva vidna italijanska zbora iz Trsta.
Dne 28. novembra je bilo tekmovanje furlanske folklore, ki je bilo namenjeno prav zborom iz Furlanije, ki jih pa ni bilo. Nastopili so le trije zbori iz Trsta, Gorice in Tržiča, ki so tekmovali tudi v polifonskem petju. Prvo mesto je zasedel zbor «Ilersberg« iz Trsta, drugo zbor «Grion» iz Tržiča, tretje pa «S Igmazio« iz Gorice.
Dne 29. novembra je pa tekmovalo trinajst mešanih in moških zborov v polifonskem slogu. Med mešanimi zbori je razsodišče določilo prvo mesto zboru iz št. Vida na Koroškem, drugo «Gallusu» iz Trsta, tretje «S. Maria Maggiore» iz Trsta, četrto «S. Ignazio» iz Gorice, peto «Gallus» iz Celovca in potem še zbor iz Obirskega na Koroškem, «Lpjze Bratuž» iz Gorice in zbor PP. Capuccini iz Trsta. Med moškimi zbori se je na prvo mesto uvrstil Komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom Egona Kuneja. Drugo mesto je zasedel «Ilersberg» iz Trsta, tretje «Gri-on» iz Tržiča, četrto «Lipa» iz Ajdovščine, peto pa Prosek-Kon-tovel.
Zvečer istega dne je bila svečana podelitev nagrad in nastop nrvonagrajenih zborov. Zbor Ilersberg je zapel nekaj furlanskih in tržaških narodnih, med temi tudi neko skrajno neokusno priredbo, ki celotni prireditvi ni delala časti. Za njimi je, ob burnem pozdravljanju občinstva nastopil odlični celjski zbor, ki je podal vrsto polifon-skih in narodnih pesmi. Navdušeno občinstvo je vztrajno zahtevalo dodatke in zbor je bil radodaren... Za njimi je nastopil še mešani zbor iz Št. Vida, ki je zapel nekaj polifonskih in avstrijskih narodnih. Zaključil je zbor - gostitelj C. A. fjeghizzi s štirimi točkami: Kyfie iz maše Papeža Marcella, Gotovčevo Jadovanko za teletom v italijanskem prevodu ter dvema skladbama C. A. Seghizzija, Vredno je ugotoviti, da si zbor C. A. Seghizzi stalno prizadeva upo-znavati italijansko javnost z jugoslovansko zborovsko literaturo.
člani zbora Seghizzi zaslužijo vso pohvalo za vso prizadevno skrb in trud, ki so ga vložili zato, da je vsa prireditev v tehničnem pogledu tako brezhibno potekala. Zaslužijo priznanje za pospeševanje medsebojnih stikov sosednih narodov in za u-stvarjanje bratskih odnosov med pevci različnih narodov.
V pogledu strokovno umetniških kriterijev pa o razsodišču ne moremo istega trditi. Vsaj v polni meri ne. čeprav so bila tekmovanja čisto jasno razdeljena na furlansko folkloro (kategorija C) in na polifonijo moških (kategorija B) in mešanih (kategorija A) zborov, je razsodišče mimo sprejelo v polifon-ski slog tudi preproste slovenske in nemške narodne pesmice. Te bi bile spadale ali v kategorijo C ali pa v posebno kategorijo inozemskih narodnih pesmi! Izvedba obvezne skladbe P. Miol-lija je bila od zbora iz Št. Vida po splošnem mnenju najbolj oddaljena od zamisli avtorja samega. Kljub temu ga je razsodišče postavilo na prvo mesto. Do-volilo mu je tudi, da v zadnjem trenutku spreminja svoj repertoar, čeprav je bilo za vse ostale zbore obvezno prijaviti svoj program že 15. septembra! Tudi ni bilo primerno, da se nek član razsodišča pokaže kot avtor že prej omenjene neokusne priredbe!	vu
Kulturni dom končno dograjen
Iz predavanja B. Raceta v SK
V okviru običajnih torkovih večerov Slovenskega kluba je bilo ta teden v Gregorčičevi dvorani predavanje Borisa Raceta o temi: «Slovenski kulturni dom pred otvoritvijo».
Kulturni dom v Ulici Petro-nio št. 4 bodo odprli jutri, v soboto. 5. decembra. Boris Race je član odbora za zgraditev Kulturnega doma in je bilo zato njegovo predavanje tembolj zanimivo. Predavatelj je namreč podkrepil svoja izvajanja z rezultati zelo številnih izkušenj, ki jih je imel v teh dolgih letih kot oden glavnih pobudnikov za uresničitev Kulturnega doma. V začetku je omenil požrtvovalnost in prizadevanje slovenskih organizacij v Trstu, da bi spet zgradili slovenski dom kulture na razvalinah prejšnjega, ki so ga požgali fašisti.
Leta 1947 je bil ustanovljen odbor za obnovo zidov na slovanskem kulturnem nogorišču, a leta 1951 so na pobudo Slovensko - hrvatske prosvetne zveze imenovali Odbor za zgradnjo Kulturnega doma, ki je do danes neumorno posegal pri oblasteh, da bi te upoštevale naše zahteve in pravice s kulturnega področja. Oblasti so spočetka odlašale, kasneje pa so silovito zavlačevale reševanje vprašanj povezanih z graditvijo Kulturnega doma.
Danes imamo skoro v središču mesta lepo stavbo, od koder bo izviralo prosvetno in kulturno udejstvovanje tukajšnjih Slovencev in nanjo smo lahko ponosni. Boris Race je nazorno opisal arhitektonske značilnosti novega poslopja, razporeditev prostorov v notranjosti, opremo in še zlasti poudaril gledališko funkcijo, ki jo bo Kulturni dom imel.
Od leta 1948 dalje so bile vse dvorane v mestu za Slovensko gledališče nedostopne. V skrajni stiski je bilo treba obnoviti dvorano v Skednju in nekatere druge manjše prostore, ki pa so bili povsem neprimerni za gledališke predstave. Od časa do časa smo imeli na razpolago dvorano v tržaškem Avditoriju. Zdaj odpade skrb za to, kje bo naš gledališki ansambel nastopal in se vadil, pojavljajo pa se nove skrbi. Med temi v prvi vrsti skrb, da bomo tržaški Slo-
EMKTIII
ljj
M,

Q
oooooooooocooooooooooooooooooooc
LJUBLJANA - Vošnjakova 1 - Id. 30-555
OOOOOOOOOOOOOClOOOOOOOOOOOOOOCOOC
LEV
PRVO SILVESTROVANJE V HOTELU LEV
V vseh prostorih novega in modernega hotela LEV prirejamo veliko silvestrovanje, polno presenečenja, kot ga Ljubljana še ni imela. e Kulinarične specialitete so na voljo celo noč. S Aperitivi ob prihodu — šampanjec ob polnoči. £ Različna tekmovanja, igre, nagrade, darila 5 Igrala bosta orkestra Moji-mira Sepeta in Franceta Baharja, pojeta Majda Sepe in Nino Robič. 5 Zabavni program celo noč. 5 Število gostov je strogo omejeno, zato si zagotovite prostor pravočasno. S Rezervirajte na telefon 30-555 ali neposredno v hotelu.
**********
TRASCORRETE LA NOTTE Dl S. SILVESTRO
NELLALBERGO LEV Dl LUBIANA
In tutti gli ambienti del nuovo e moderno albergo LEV dl Lubiana potrete trascorrere la piu bella notte dl S. Silvestro, piena dl magnifiche sorprese. $ Durante tutta la notte potrete assaggiare le piti svariate specialita culinarie. ^ Aperitivi e champagne. S Giuochl, premi e strenne per tutti. S Intrat-terranno gll ospitl le rinomate orchestre dl Mojimir Sepe e France Bahar, con 1 cantantl Majda Sepe e Nino Robič. $ Per ie prenotazioni rivolgetevi telefonicamenle al numero 30-555 oppure direttamente alVHotel Lev til Lubiana.
venci pokazali vneto zanimanje za gledališko umetnost; da bomo res obiskovali predstave, da se bomo še bolj aktivno udejstvovali v prosvetnem in kulturnem življenju. Posebno pa gre za to, da se pokažemo vredne tako lepega poslcpia. kakršen je Kulturni dom. Zgraditve Kulturnega doma bi morali biti zadovoljni tudi naši italijanski someščani, predvsem pa njihovi kulturni krogi, saj se je končno Trst obogatil z lepim, sodobnim in funkcionalnim gledališčem, ki nam ga sami zavidajo. Kulturni dom pa bo imel še drugo, višje poslanstvo: služil bo kot učinkovito sredstvo za zbliževanje med Italijani in Slovenci.
Številno občinstvo se je predavatelju s prisrčnim ploskanjem zahvalilo za koristen in prijeten večer. Dr. Hlavaty pa se mu je zahvalil tudi za njegovo požrtvovalno delo v okviru odbora za zgraditev Kulturnega doma.
Spored otvoritvene svečanosti
Kot rečeno, bo otvoritev Kulturnega doma jutri, v soboto, 5. decembra, ob 21. uri. Spored otvoritve bo naslednji: Pozdravi in nagovori: Mirk, Vidojka — uvertura; Vrabec, Punt — kantata za bas solo, mešani zbor in orkester; Merku, Eno besedo — kantata za recitatorja, moški zbor in orkester, opus 41; Vrabec, Zdravica — za moški zbor in orkester. Solist Danilo Merlak. dirigent Oskar Kjuder, recitator Stane Raztresen.
Nastopili bodo pomnoženi orkester Glasbene Matice, pomnoženi mešani pevski zbor «Jaco-pus Gallus» in moški zbor F. d. Prosek-Kontovel. Koncertni del sporeda bodo ponovili v nedeljo, 6. decembra, in sicer v popoldanskih urah za profesorje :n dijake, a zvečer za ostalo občinstvo. Vabila za nedeljsko večerno prireditev so na razpolago na sedežih naslednjih organizacij: Slovenska prosvetna zveza, Ul. Geppa 9, Slovensko-hrvaška Ljudska prosveta, Ul. Capitolina 3, Klub slovenskih izobražencev. Ul. Commerciale 5, Misel in delo, Ul. Mazzini 32, Glasbena Matica, Ul. Ruggero Manna 29.

lin
In v planine!
i
GOSTINSKI ŠOLSKI CENTER
HOTEL «KRIM>
BUD
se priporoča svojim cenjenim gostom za obisk v hotelu s svojo restavracijo, bifejem in nočnim barom ter na blejskem gradu, izvrstna kuhinja.
Prvovrstna postrežba.
Pred in po sezoni znaten popusti
- lota Borioa
Moderno urejen hotel z vsem konfortom — Restavracija in kavama — Ples vsak večer razen ob ponedeljkih — Prvovrstna domača in mednarodna kuhinja — Odlična domača in štajerska vina
Obiščite
CASINO
VIL LA ROS AHA
OPATIJA
Odprt vsak dan od 17. ure dalje, ob nedeljah in praznikih od 15. ure.
D ROULETTE D BACCARA
r m
LJUBLJANA, Titova
HOTEL V STROGEM CENTRU MESTA
Nočni bar z mednarodnim ar tističnim programom. Lastna kavama z glasbo, klubski prostori	in slaščičarna.
— Uslužbenci hotela govore vse svetovne jezike —
HOTEL «BLED»
RIM
Slovenski H V I t L ® O L t ^ ITALIJA Lastnik Vinko LEVSTIK
ROMA, Via S. Croce in Gerusalemme 40 — Tel. 777-102, 7564783 Blizu železniške postaje — Direktna zveza e avtobusom št. 3 — Domala kuhinja — Vse sobe s prhami.
PRENOVLJENI
Hotel POŠTA
TRG OBERDAN 1 — Tel. 34-157, 35-786 (v centru mesta) Udobne sobe s kopalnico — Telefon v vseh sobah
Dvigalo — Centralna kurjava
Stran 4
GOSPODARSTVO
TRZNI PREGLED
Italijanski trg
Na italijanskem trgu z žitaricami prevladuje ponudba pšenice, medtem ko se koruza, o-ves in koruzna moka prodajajo po čvrstih cenah. Zelenjavni trg je dobro založen; dobro se je začela prodaja letošnjih pomaranč in limon. Na živinskem trgu je povpraševanje po klavni goveji živini bolj zmerno, medtem ko gredo dobro od rok neodstavljena teleta. Kujg-čije s prašiči za rejo so slabe, boljše pa se prodajalo klavni prašiči. Cene perutnine so zmerne; oživelo je zanimanj? za purane. Trg z mlečnimi izdelki je zelo živahen, kajti cene masla nikakor nočejo popustiti. Prekupčevalci z oljem so usmerili svoje nakupe raje k boljšim vrstam olja in cene teh so zelo čvrste. Slabše vrste olja se slabo prodajajo. Se vedno vlada precej zanimanja za oljke. Kupčije na vinskem trgu so mirne, počasi se začenjajo razvijati kuvčije z vinom letošnjega pridelka.
ZELENJAVA IN SADJE
MILAN. Navaden kostanj 60 do 160 lir za kg, maroni 120 do 210, kaki 50—110, jabolka vrste delicious 60—160, renette 80 do 130, hruške vrste Kaiser 60 do 100, grozdje 200—250, limone 70 do 110, mandarine 110—150, pomaranče 120—180, taroki 100 do 120; suh česen 100—140, pesa 40—60, rdeča pesa 30—100, korenje krajevnega pridelka 60 do 110, cvetača 60—120, zelje 25 do 40, cikorija 40—60. repa 45 do 80, čebula 65—100, dišeča zelišča 165—350, karčofi 90—120 (lir za kos), solata endivija 65 do 130, rdeč radie 150—260, zelen radič 100—160, uvožen krompir Bintje 47—55, paradižniki 40—200, peteršilj 80—150, zelena 40—100, špinača 75—120, bu-čice 100—250 lir za kg.
MLEČNI IZDELKI
LODI. Maslo iz centrifuge 1020—1030 lir za kg, uvoženo maslo 990—1010, lombardsko maslo 980—990, emilijsko 970 do 980; sir grana proizv. 1962 1230—1290, proizv. 1963 1140 do
1200, proizv. 1964 1010—1070, sir grana svež (od 1 do 30 dni) 790 do 820, uležan (od 30 do 60 dni) 820—850, sbrinz svež 710—740, uležan 790—830, Emmenthal svež 670—680, uležan 780—800, originalen švic. Emmenthal 980 do 1030, avstrijski 790—830, svež 690-—720, uležan 780—800, italico svež 610—650, uležan 760 do 770, crescenza svež 520—550, uležan 730—770, gorgonzola svež 560—600, uležan 810—850, tar leggio svež 520—570, uležan 720 do 770 lir za kg.
VINO
MILAN. Rdeče piemontsko vino 10-11 stop. 680—730, manto-vansko rdeče 9-10 stop. 610 do 660, Valpolicella Bardolino 9-11 stop. 690—760, Soave belo 9-11 stop. 660—740, Raboso 10 stop. 625—645, Merlot 10-12 stop. 605 do 705, Reggiano 9-10 stop. 640 do 660, modensko vino 11 stop. 640—700, belo vino iz Romagne 10 stop. 570—580, rdeče 10 stop. 570—580, toskanski Chianti 12 do 13 stop. 420—470 lir za steklenico, navadna toskanska vina 10-11 stop. 610—660, Aretino belo 10 stop. 590—610, belo vino iz Mark 9-10 stop. 600—820. rdeče 9-10 stop. 600—620, San Severa belo 10-11 stop. 615—635, belo vino iz Sardinije 12 stop. 565—585, rdeče 13-15 stop. 615 do 645 lir za stop/stot.
OLJE
FLORENCA. Oljčno olje ex-tra 760—800 lir za kg, fino oljčno olje z največ 1,50 odsto oljčne kisline 680—750, oljčno olje s 3 odsto kisline 630—650, ratificirano oljčno olje 555—560, semensko jedilno olje I. 350 do 355, olje iz zemeljskih lešnikov 405—410 lir za kg.
PERUTNINA IN JAJCA
MILAN, živi piščanci 300, zaklani piščanci 410—460, uvoženi piščanci 450—500, zaklane kokoši 550—650, žive domače kokoši 650—700, zaklane domače kokoši 960—1100, uvožene zmrznjene kokoši 450—550, zaklane pegatke 1050—1150, zaklani golobi 1300—1500, zaklane domače pure 1050—1150, uvožene pure in purani 500—700, zaklani purani 850—950, zaklane
MEDNARODNA TRZISCA
CHICAGO			17.11.64 24.11.64		1.12.64.
Pšenica (stot. dol za 60 funtov)			151 y2	151 Vi	148 5/b
Koruza (stot. dol. za 56 funtov		•	120 Vi	122 5A	121 y«
NEW YORK					
Baker (stot. dol. za funt) . .			63,—	64,50	64,50
Cin (stot. dol. za funt) . . .			192,—	192,—	181,50
Svinec (stot. dol. za funt) . .			15,—	15,-	15,—
Cink (stot. dol za funt) . .			15.75	15,75	15,75
Aluminij (stot. dol. za funt) .			24,50	24,50	24,50
Nikelj (stot. dol. za funt) . .			79,—	79,—	79,—
Antimon (stot. dol. za funt) .			44,—	44,—	44,—
Lito železo (stot. dol. za funt)			63,50	63,50	63,50
Živo srebro (dol. za steklenico)			490,-	500,—	500,—
Bombaž (stot. dol. za funt) .			31,79	31,65	31,60
Volna (stot. dol. za funt)			170,—	172,1	171,-
Kava »Santos 2» (stot. dol. za	funt)		47,—	46 '/,	46 'A
Kakao (stot. dol. za funt) . .			20,63	20,95	21,52
Sladkor (stot. dol. za funt) .		•	3,13	3,10	2,90
LONDON					
Baker (funt šter. za d. tono)			485,-	507 Vi	510,—
Cin (funt šter. za d. tono) .			1495,-	1477 Vi	1415,—
Cink (funt šter. za d. tono) .			123 i/2	129,-	135,—
Svinec (funt šter za d tono)			136 •/«	137 Vi	141,-
Kavčuk (penijev za funt) . .			21 V«	20'V«	20 Ve
SANTOS					
Kava »Santos D« (kruzej rov za 10 kg)			3640,-	3680,-	3720,—
V minulem tednu so na mednarodnih borzah s surovinami zabeležili napredek cina. svinca, cinka, živega srebra, kakava in pšenice. Tečaj je nazadoval bakru. volni, kavčuku, kavi, sladkorju in koruzi, ni pa se bistveno spremenil aluminiju, antimonu, litemu železu, bombažu in juti.
KOVINE
Cena bakra je na londonski kovinski borzi nazadovala, a na newyorski je rahlo narasla. Svetovna proizvodnja čiščenega bakra se je dvignila v prvih desetih mesecih tega leta na 3 milijone 269.994 ton, dočim je znašala v razdobju januar-oktober 1963 samo 3,050.149 ton. Zaloge bakra se povsod krčijo, tako so se v Londonu v zadnjih dneh zmanjšale za 1.050 ton in znašajo sedaj 5.225 ton. Tečaj svinca ie v Londonu nekoliko napredoval, a na newyorškem trgu se ni premaknil. Evropska poraba svinca bo po predvidevanjih strokovnjakov letos dosegla okrog 1,175.000 ton ali 5,5 od-
VALUTE	V MILANU	
	24,11.64	1.12.64
Amer. dolar	623,50	623,50
Kanad. dolar	575,—	576,—
Nem. marka	156,30	156,90
Francoski fr.	127,25	127,25
švicarski fr.	144,60	144,60
Avstrijski šil.	24,12	24,16
Avstral. funt	1375 60	1376,75
Egipt, funt	805,—	795,50
Funt št. pap.	1738,—	1738,—
Funt št. zlat	6200,—	6200,—
Napoleon	5750,—	5800,—
Zlato (gram)	718,—	718,—
Dinar (10) —	Trst	
drobni 61-63	debeli	61-63
BANKOVCI V CURIHU 1. decembra 1964 ZDA (1 dolar)	4,29
Anglija (1 funt št.)	11,90
Francija (100 n. fr.)	87,00
Italija (100 lir)	0,6875
Avstrija <100 šil.)	16,55
CSSR (100 kr.)	9,50
Nemčija (100 DM)	107.50
Belgija <100 b. fr.)	8,60
Švedska (100 kr.)	82,75
Nizozemska (100 gold.)	119,00
Španija (100 pezet)	7,00
Argentina (100 nezov)	2,10
Egipt (1 eg funt)	5,40
Jugoslavija (100 din)	0,55
Avstralija (1 av. funt)	9,4750
sto več, kakor lansko leto. Evrop ski komite za svinec, ki se bo v kratkem sestal v Milanu, meni. da se bo potrošnja v prvem polletju prihodnjega leta še bolj razvila. Tečaj cinka se je na londonskem trgu precej povzpel, v New.Torku pa niso zabeležili nikake spremembe. Londonske zaloge cinka so se v zadnjem času skrčile za 162 ton in znašajo zdaj 5.031 ton. Tečaj dna je v Londonu rahlo napredoval, na ostalih trgih pa se je le malenkostno gibal. Svetovna proizvodnja cina se je povečala avgusta za 500 ton in je dosegla 11.500 ton, vendar je bila za 2.100 ton nižja od svetovne porabe. Zahodne države so uvozile od januaria do konca septembra ietos 4 900 ton cina iz nacionalistične Kitajske in Severnega Vietnama, izvozile na so v Sovjetsko zvezo in v Vzhodno Evropo 5.100 ton cina.
VLAKNA
Tečaj volne je na vseh trgih rahlo nazadoval, prav tako tudi na avstralskih in južnoafriških dražbah. Poraba volne v sedmih najvažnejših državah potrošnicah tega vlakna je dosegla v prvih devetih mesecih letošnjega leta 1.130,4 milijona funtov proti 1.238,2 mil. funtov v istem času lani (9% manj). Cena bombaža se ni nikoder bistveno spremenila, isto velja tudi za juto.
ŽIVILA
Tečaj kakava je rahlo narasel na newyorškem trgu. Zveza proizvajalcev, ki daje 80 odsto svetovne proizvodnje kakava je sklenila sprazniti vse zaloge tega živila, kar bo prav gotovo imelo določene posledice na mednarodnih tržiščih. Cena kave je v New Torku nekoliko zdrknila. Izvršni odbor Mednarodne organizacije za kavo se bo sestal v času od 10. do 16. decembra v San Salvadorju.
ŽITARICE
Tečaj pšenice se ni bistveno spremenil na čikaškem trgu. Svetovni pridelek pšenice v sezoni 1964-1965 bo po cenitvah Mednarodnega sveta za pšenico dosegel okrog 326 milijonov ton, kar bi pomenilo 14 milijonov ton več kot v letošnji sezoni. Tečaj koruze je nazadoval.
domače gosi 650—750, uvožene zmrznjene gosi 380—400, domače zaklane race 660—720, zaklani zajci 700—750, uvoženi zajci 620—670 lir za kg. Divjačina: domači fazani 1100—1400, uvoženi 1000—1100, uvoženi divji zajci 400—500, jerebice 650 do 660, srnjaki 900—920, divji prašiči 700—800 lir za kg. Sveža domača jajca 32—35, uvožena jajca 28—29 lir za jajce.
ŽIVINA ZA REJO IN KLAVNA ŽIVINA
MANTOVA. Goveja klavna živina: Voli I. 360—400 lir za kg, II. 280—300, krave I. 330—360, II. 210—250, junci I. 420—460, II. 360—380, biki I. 420—470, II. 360—410, teleta 50-70 kg težka 600—650, 70-90 kg težka 650 do 670, teleta nad 90 kg težka 690 do 730; živina za rejo: neodstavljena teleta 50-70 kg težka 750—850, 70-100 kg težka 700 do 750, junice 95—100.000 lir glava, krave mlekarice 180—280.000 lir glava, navadne krave 150 do 180.000 lir glava; prašiči: neodstavljena prašiči 360 lir za kg, 2540 kg težki 340, 40-60 kg 330, 60-80 kg 325, 125-145 kg 364, 145-160 kg 364, nad 180 kg težki 362 lir za kg.
KRMA
MANTOVA. Seno majskega reza 2400—2600 lir za stot, II. reza 2300—2500, III. reza 2200 do 2400, detelja I. reza 2100 do 2200, II. reza 2100—2200, slama v balah 1250—1300, sestavljena krma za krave mlekarice 6000 do 6300, za prašiče in svinje 6200—6500, koruzne krmne pogače 5500—5600, pogače iz pese 4700—4900, koncentrirana krma za govejo živino 6600—6900, za prašiče 9300—9500 lir za stot.
ŽITARICE
LODI. Domača mehka pšenica 7150—7450, dobra merkanti-le 7000—7150, fina trda domača pšenica 9400—9800, merkantile 8800—8950, Manitoba 9500 do 9600, fina domača koruza 6100 do 6200, navadna 4550—4800, u-vožena koruza 4650—4750; ne-oluščen riž Arborio 7600—8300, Vialone 9800—10.100, Carnaroli 9300—9600, Vercelli 7800—8800, R.B. 8600—9000, Rizzotto 8100 do 8300, Maratelli 8500—9100; oluščen riž Arborio 14.800 do 15.100, Vialone 18.700—19.400, Carnaroli 19.100—19.200, Vercelli 15.800—16.100, R.B. 15.300 do 15.700, Rizzotto 14.700—15.100, Maratelli 15.400—15.700; uvožen ječmen 4700—5000, domač oves 4600—5650, uvožen oves 4750 do 4850, domača rž 6100—6300, uvoženo proso 4550—4750; pšenična« moka tipa «00» 10.100 do 11.400, tipa «0» 9600—9700, tipa «1» 9100—9300 lir za stot.
. SatHe in zelenjava i—i L-l na tržaškem trgu
Zaradi ugodnega letošnjega jesenskega vremena ie tržaški zelenjavni tre §e vedno dobro založen in tudi cene so zmerne. Povrtnina prihaia največ z Goriškega (iz tržaške okolice ie ni več) in pa iz notraniosti Italije. Ker ie bil letos italijanski pridelek krompirja slab, priha ja na trg čedalje več uvoženega krompirja, in sicer švicarskega, francoskega, v maniših količinah tudi jugoslovanskega. Navajamo prevladujoče cene blaga nro-daie na debelo (v oklepaju orada ia na drobno). Rdeča oesa 40 (90), karčofi 70 (80). karnis 40 (90), cvetača 70 (120). zelje 30 (60), cikorija 65 (120). čebula 70 (140), solata 120 (240). kromnir 52 (80). naradižniki 110 (240), rdeč radič 100 (240), zelen radič 300 (600). zelena 100 (140), šni-nača 100 (160). pomaranče 65 (120), limone 85 (180). mandarine 120 (200), kostanj 90 (160V kaki 55 (100). hruške 90 (160), grozdje 220 (360) lir za kg.
Več električne energije v Italiji
V	Italiji so septembra letos pridobili 6.079,2 milijona kilovatnih ur električne energije ali 6,03 odsto več kakor v lanskem septembru. Ako upoštevamo saldo med uvoženo in izvoženo elektriko, ugotovimo, da je notranja poraba dosegla 6.132 milijonov kWh, to se pravi 6,54 odsto več kot septembra lani. Hidroelektrična proizvodnja je nazadovala za 36,83 odsto, dočim je termoelektrična proizvodnja narasla za 110,7 odsto.
V	prvih desetih mesecih tega leta je znašala električna proizvodnja 54.141,6 milijona kWh ali 6,96 odsto več kakor v razdobju januar-september 1963. Poraba elektrike v Italiji pa je znašala 54.993,2 milijona kWh, kar pomeni 7,12 odsto več kot lani. Proizvodnja električne energije v času od januarja do konca septembra letos je glede na posamezne sektorje bila sledeča (v milijonih kilovatnih ur, v oklepaju proizvodnja v istem razdobju lani):
Hidroelektrična energija	29.529,5	(34.108,2)
Termoelektrična energija	21.096,1	(14.308,8)
Gectermoelektrična energija	1.883,7	( 1.816,0)
J edrske termoelektrična energija	1.632,5	(	186,3)
Skupno	54.141.8	(50.619.3)
Od tega so ‘v Severni Italiji proizvedli 34.893,8 mil. kWh (v istem času lani 32.933,3), v Srednji 9.104,9 (8.555,5), v Južni Italiji 6.780,2 (6.408,1) in na otokih 3.362,9 (2.724,4). Družba ENEL je nroizvedla 37.031,6 mil. kWh (lani 35.169.5), občinska podjetja 3.614 2 (3.340,1), samoproiz-vajalci 10.200,8 (9.858,4) in drugi 3.295.2 (2.244,3).
tStnlk KMEČKE ZVEZE
Italijani uživajo premalo mleka
Izvedenci Evropske gospodarske skupnosti zatrjujejo, da je med zahodnoevropskimi deželami prav Italija tista, kjer ljudje uživajo najmanj mleka. Natančno poizvedovanje v tem smislu je pokazalo, da zaužijejo največ mleka v enem letu Finci. Vsak Finec zaužije na leto povprečno 288 litrov mleka, v tem pogledu pa sledijo Irci z 215 litri Norvežani s 175, Švicarji s 166. Avstrijci s 157, Angleži s 147| Švedi s 136, Danci s 123, Zahodni Nemci s 112, Francozi s 1G5, Belgijci s 102, Italijani na so na zadnjem mestu s 66 do 67 litri na prebivalca letno. Itali-Lnski strokovnjaki za vprašanja o prehrani naglašajo, da je treba pripraviti Italijane do tega, da bi uživali več mleka.
V zvezi s tem je Italijanska ustanova za zdravstvo priredila te dni na sedežu združenja Assolombarda v Milanu zanimivo študijsko zasedanje o temi »Proizvodnja in trgovina steriliziranega mleka«. Zasedanje je vodil predsednik omenjene u-stanove in ravnatelj higienskega zavoda na milanski univerzi prof. Giovanardi. Na zasedanju je sodelovalo okrog 20 znanstvenikov, statističnih izvedencev in strokovnjakov za proizvodnost in trgovino z mlekom. Prisotnih je bilo okrog 300 predstavnikov 20 industrijskih obratov, ki postavijo vsak dan na domači trg 500.000 steklenic steriliziranega mleka 200 tisoč steklenic samo na milanskem področju), nadalje predstavniki Mednarodne ustanove za prehrano — FAO, ministr-
stev za zdravstvo in kmetijstvo, osmih univerzitetnih higienskih zavodov in vrsta pokrajinskih zdravnikov z vseh strani Italije.
Prednosti steriliziranega mleka
Kaj je sterilizirano mleko? Po uveljavitvi tako imenovane pasterizacije in homogeneizaci-je (pastorizzazione e omoge-neizzazione) so odkrili nov postopek — sterilizacijo, s katerim so vtisnili mleku posebne značilnosti, na osnovi teh pa se mleko lahko dalij časa ohrani nepokvarjeno, enako kakor številni izdelki živilske industrije. Če bo tudi sterilizirano mleko prodrlo, ne bo treba odslej ljudem več skrbeti, da vsak dan kupujejo mleko, ampak ga bodo lahko nabavili le po enkrat v tednu in si tako ustvarili doma zalogo mleka, saj se to ne bo skisalo ali kako drugače kvarilo. Znatno korist bodo imeli od tega tudi trgovci, katerim prav tako ne bo treba več vsak dan naročati mleka, ampak bodo to delali le v daljših presledkih. Razen tega bodo sterilizirano mleko z lahkoto razpošiljali v vseh 8.000 italijanskih občin, in celo na tista področja, kjer ni mlekarskih cbratov in živinoreje.
Na zasedanju so predavatelji iznesli prepričanje, da se bo poraba steriliziranega mleka razširila po vsej državi, prvi pogoj za to pa je zboljšanje kakovosti mleka in pa seveda vestno ravnanje živinorejcev in mlekarskih obratov po določilih higienskih uradov.
UVOZ IZ ROMUNIJE . Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je dovolilo uvoz naslednjega blaga iz Romunije (do 31. decembra 1964): 100.000 ton koruze (skozi Ravenno), 2 tisoč ton čebule (Ponteba), za 100 milijonov lir medu (Ponteba), za 50 milijonov lir radiatorjev iz litega železa (Ponteba) 250 ton zmrznjenega govejega mesa (Ponteba) in 250 ton govedine brez kosti za industrij-1 sko uporabo (Trst). Prednaro-1 čila za dodelitev kontingentov l niso dovoljena.
AVTOPREVOZNISKO
PODJETJE
A. POŽAR
1’RS'i — VIA BOCCACClO. 3 Tel. 215-373
Prevzemamo vsakovrstne pre. voze za tu m inozemstvo - Postrežba hitra. — Cene ugodne
JrtixA*juA6fUi Kopel
mednarodna špedicija in transport
KOPER • TELEF. 21-830 - TELEX 03517 PREDSTAVNIŠTVO v Trstu, via Roma, 15 - Tel. 37-823
wE:
Dodajanje ledu in vskladiščenje blaga — Kvantitativni prevzem — Poslovanje na mednarodnih sejmih m razstavah — Redni zbirni promet iz evropskih centrov — Mednarodni cestni transport blaga z lastnimi kamioni po kopnem, po morju, po rekah m zraku - Carinjenje blaga - Transportno zavarovanje blaga — booking ladijskega prostora — Kontrola transportnih dokumentov — strokovno pakiranje.
FILIALE:
Koper, Ljubljana, Maribor, Zagreb, Zagreb-sejem, Sežana, Kozina, Prevalje, Nova Gorica, Rožna dolina, Jesenice, Rijeka, Beograd, Novi Sad, Subotica, Celje. Podgorje, Sarajevo, Bar, Zrenjanin, Dimitrovgrad.
Zakaj se dvigajo cene barvastim kovinam
CIN (kositer) je zabeležil v zadnjih mesecih na ameriškem trgu skok cene. Podražitev pripisujejo negotovosti političnega položaja v Maleziji in v Indoki-ni, sporom z delavci v Boliviji, naraščanju povpraševanja potrošnikov po vsem svetu ter spekulativnim nakupom. Konec minulega septembra je cena kositra iz malaške morske ožine, in sicer proti takojšnjemu plačilu, dosegla rekordno raven dveh dolarjev za funt v primerjavi z 1,17 in pol dolarja pred letom dni. To je posledica v glavnem primanjkljaja nad 29.000 ton na
d od cene v letih 1960 in 1961. V bližnji bodočnosti se bo proizvodna zmogljivost aluminija v ZDA povečala; po strogo določenem načrtu bo novečanje predstavljalo vsega 320.000 ton ali 12,5 odsto sedanje proizvodnje, od tega ena četrtina že v h-tu 1965
CINK. Cena te kovine se je okoristila z razmahom avtomobilske industrije in z močnim povpraševanjem po galvaniziranem jeklu. Kontingentiranje u-voza cinka in višje cene v ostalem svetu zadržujejo dovažanje te kovine v ZDA. Zaradi tega
letos mnogo pšenice v EGS
Pristojni uradi Evropske gospodarske skupnosti sporočajo, da je bil letos pridelek žitaric v državah članicah skupnosti rekorden: zabeležili so namreč 58,6 milijona ton žitaric (pri tem ni vštet pridelek riža). U-godno letino pripisujejo v prvi vrsti povečanju obdelanih površin za pšenico in ječmen v primeri z obsegom nasadnih površin v zadnjih petih letih, in pa naklonjenosti vremena. Na vsakem hektaru so pridelali 27,3 stota žitaric, kar pomeni 2 stota več, kot je znašalo povprečje na hektar v zadnjih petih letih.
Pridelek pšenice je znašal 29 milijonov ton in ni dosegel vrhunca iz leta 1962 (29,6 milijona ton), vendar je pridelek na hektar letos za 2,8 stota višji kakor povprečni pridelek na hektar v poslednjem petletju. Francozi so pridelali 13,6 mil. ton pšenice, to se pravi, da gre letos za njihov drugi najvišji pridelek po vojni (1962. leta so pridelali 14,1 mil. ton). Nemški pridelek žitaric je dosegel 16,4 mil. ton, napredoval je za 7,2 odsto v primeri z lanskim. Na Nizozemskem in v Belgiji so zabeležili rekordne pridelke, toda njihove številke še niso znane.
Rži (z zadevnimi mešanicami) so pridelali največ Zahodni Nemci, in sicer 4,7 mil. ton ali znatno več, kot je znašalo povprečje zadnjih pet let.
Pridelek ostalih vrst žitaric pa je za 13 odsto maniši od pridelkov v prejšnjih letih Pridelek ječmena je znašal 11.7 mil. ton in ie slabši od lanskega (121 mil. ton) Pridelek ovsa ie dosegal 7.2 trni ton pri d p'»k. krrr.nCh rit, ari c pa ne dosega lanskega.
ru mednarodnega sporazuma o činu. Proizvajalci in potrošniki kositra obžalujejo, da ni upanja, da bi se znatno povečala proizvodnja kositra, vsaj ne v bližnji bodočnosti, če ne upoštevamo možnosti, da se lahko potrošniki upirajo pretiranemu dvigu cene s tem, da izkoriščalo žlindro ali i zvarke in da se poslužujejo nadomestnih surovin ali snovi, ni druge pomoči proti ponovnemu dvigu cene cina kot prodaja ameriških državnih zalog te kovine; država za zdaj omejuje te prodaje na količino vsega 20.000 ton.
BAKER ima tudi vse trdnejšo ceno zaradi velikega povpraševanja in nizke proizvodnje, ki je nastala po stavkah v ZDA in v ostalem svetu. Zlasti v ZDA je eden naj večjih proizvajalcev bakra utrpel veliko škodo zaradi' stavkovnega vala od prvega julija dalje; konec meseca septembra je sporazum z delavci zaustav5! povišanje očiščenega elektroliznega bakra za 2 dolarski stotinki funta; ta cena je dosegla celo 34 dolarskih stotink, kar je naj višja cena od začetka leta 1957. Preden se je dvignila sredi meseca marca -a 32 stotink, se je cena bakra v ZDA stalno sukala okoli 31 stotink od meseca maja 1961 dalje, kar predstavlja najdaljše obdobje stalnosti v mirnem času.
Ameriškim proizvajalcem bakra ni za to, da dvignejo cene bakra, ker se bojijo, da bi ea mogle nadomestiti druge kovine ali snovi; vendar je bil pritisk prevelik, da bi cene mogli zaustaviti. Najbolj je zadelo proizvodnjo bakra v ZDA izvajanje kolektivne delovne nogodbe kakor tudi pričakovani poseg čilske vlade ter močan pritisk cen na obrobnih tržiščih. Zaradi tega so mogli prodati baker ZDA celo za 55 dolarskih stotink po funtu in so terminski tečaji v New Torku in tečaji na londonski kovinski borzi znatno prekoračili proizvodne cene. Proizvodne cene bakra izven ZDA so se ustavile pri 32,5 stotinke dol. potem, ko so v mesecu avgustu narasle za 2 sto tinki dol. in tako prekoračile ameriško ceno bakra za pol sto tinke. Ko se bodo proizvajalci bakra sporazumeli z delavci, se bo mogla ta cena še dvigniti. Kljub zaščitni carini v višini 1,7 stotinke pri funtu se je v ZDA cena bakra ustalila izpod cene v ostalem svetu.
ALUMINIJ v palicah se je letos podražil za 1 stotinko, in sicer v začetku meseca marca za pol in sredi meseca junija zopet za pol stotinke ter je dose gel ceno 24 stotink za funt. Kljub temu, da so rudniki stoodstotno delali in da so nekateri celo prekoračili svojo teoretično zmogljivost ter so dobave te kovine bile rekordne, se je od časa do časa moglo ugotoviti slabšanje in celo popuščanje cene zadevnih izdelkov Dejstvo, da se cena bakra, torej kovine ki lahko nadometsuie aluminij, vse boli utrjuje, dopušča domnevo, da bo povpraševanje no ! aluminiju v ostalem svetu večje 1 in da bo dvigalo njegovo ceno. I Zazdaj pa je cena aluminija iz-
31. julija razpolagale z zalosa-pni cinka, ki so komaj zadostovale za dva tedna in bile najmanjše od aprila meseca leta 1952 naprej. Ameriška vlada :e v avgustu vrgla na trg 75 000 ton svojih zalog cinka in tako nekoliko olajšala položaj, številni poznavalci trga na menijo, da v prihodnjih mesecih še ne bodo razpoložljive količine boli in bolj zadostne. Nekateri proizvajalci so januarja meseca dvignili ceno cinka za pol stotinke in za ravnotoliko se je dvignila sredi 9,pril a ter se do sedaj zaustavila pri 13,5 stot. za funt v primerjavi z 12,5 stot. pred enim letom. Zaradi trajanja neravnovesja med ponudbo in povpra-sevanjem sodijo nekateri opazo-
SVINEC. Tudi ta kovina pri manj kuj e; zaloge v industriji so padle 31. julija na doslej najnižjo raven v zadnjih 12 letih. Potem, ko je ameriška vlada v mesecu avgustu stavila na raz-nolago od svojih zalog 41.648 ton svinca in ko je notranji tre to količino pokupil, se je cena svinca srednje kakovosti v New Torku zvišala za 1 na 14 stotink za funt, kar predstavlja skoraj 50 odstotni porast v primerjavi z najnižjo ceno 9,5 stot,, ki je bila zabeležena v zadnjih 15 letih in ki se je držala za časa večjega dela leta 1962. Kaže. da bo povpraševanje tovarn akumulatorjev v zadnjih mesecih 1984 znatno večje. V ZDA menijo, da zaradi vse večjega no-vpraševanja ne bo preostalo drugega kot dvigniti'ceno, da bodo iz tujine uvozili čim več j e količine svinca v okviru dopuščenih kontingentov.
ih zalog dodatno količino 'tisoč ton.
..GOSPOD ARST VO"
Izhaja tedensko • Uredništvo tn uprava: Trst, Ulica Geppa 9 tel. 38-933 • Cena: posamezna številka Ur 35 —, za Jugoslavijo din 25.—. Naročnina: letna 1300 lir, polletna 700 lir Pošt. tek. rač. »Gospodarstvo« št. 11-9396 Za Jugoslavijo letna 1200 din. polletna 600 din. Naroča se pri ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stari trg 3-1, tek rač. 600-14-603-86 Za ostalo inozemstvo 4 dolarje letno. Cene oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 60 lir • Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce. Založnik: Založba »Gospodarstva« • Tiskarna Založništva tržaškega tiska (ZTT) . Trst, Ul. Montecchi 6
URARNA IN ZLATARNA
Ml KO L J KABEL
T h s r
Čampo S. (»iacomo 3. tel. 95-881 Ure najboljših znamk velika izbira zlatih okraskov za vse prilike
Soc. a r. L
TRANS-TRIESTE
TRST - TRIESTE, Via Donota 3 - Tel. 38-827,31-906,95-880
UVAŽA; vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije.
IZVAZA; vre proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele - Vse vrste gum tovarne C E AT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij.
SPLOSNA PLOVBA PIRAN
VZDRŽUJE Z MODERNIMI TOVORNO - POTNIŠKIMI LADJAMI REDNO PROGO
JADRAN — JUŽNA AMERIKA,
JADRAN — ZAHODNA AFRIKA,
REDNO LINIJO OKOLI SVETA
ter nudi ladijske prevoze po vsem svetu z modernimi tovornimi ladjami od 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
SPLOŠNA PLOVBA, PIRAN. Župančičeva 24,
Telegrami: PLOVBA-PIRAN, Teleti: 035-22 to 035-23,
Telefoni: 73-470 do 73-477 in na naše agente po vsem svetu
JUOBILI	91A »A LOŠKO
TRST . TRIESTE, ulica XXX Ottobre vogal ul. Torrebianca, telef. 35-740	
5	Slatune	Pohištva dnevne sobe oprema * za urada • vozički • posteljica
piirmafles	Razstave: Ul. Valdirivo, 29	Ul. F. Filzi 7
1MPEXP0RT
UVOZ - IZVIU ZAS 1 UPS 1 V A
TRST, Ul. Cicerone 8 Telet. 38-136 - 37725
Oddelek zb kolonialno blago Ul. del Hosco žil) Tel. 501)10 Telegr-: lm|)exnort - Trieste
UVAZA:
VSAKOVRSTEN LES .CEMENTIN GRAD. BENI MATERIAL MESO IN ŽIVINO IZ VAZ. A :
TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO Specializirano podjetje za vsakovrstne konpenzacije Posreduje po tržaškepi in goriškem sporazumu
PRIZNANO MEDNARODNO
AVTOPREVOZNISKO PODJETJE
LA GORIZIANA
Gorica Via D d’Aosta N 180 I el. 28-45, 54-00 Gorica
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
K I J E K A . Jugoslavija	,
Za časa bivanja na jugoslovanski jadranski obali, ne zamudite izletov z ladjami Jadrolinije. Poslužujte se ladij Jadrolinije za redne proge, kakor tudi za izredne izlete. Ta potovanja bodo obogatila vaš letni odmor z novimi vtisi in vam bodo pomagala spoznati lepote jadranske obale. Za inlormacije obrnite se na agencije Jadrolinije v vkrcnih pristanišči b ali pa na potovalne agencije.
Gestisce i servizi mercl e passeggert sulle linče:
ADRIATICU - NORD EVROPA (servizio celere ed espresso) partenze da Rijeka ogni 1 giomi ADRIATICU — NORD AMERICA (North of Hatteras) partenze ogni 10 giomi ADRIATICU - SUD AMERICA
partenze ogni 20 giomi ADRIATICU - LEVANTE
partenze ogni 1 giomi ADRIATICU - IRAN - IRAQ
partenze ogni 30 giomi ADRIATICU — IN Dl A — PAKISTAN — BURMA partenze ogni 30 giomi ADRIATICU — ESTREMO OR1ENTE
partenze ogni 30 giomi ADRIATICU - GOLFU MESSICO
partenze ogni 20 giomi
con 55 modeme e rapide na vi, 562 cucette e 351.313 B.R.T.
La «JUGOLINIJA» accetta 11 crasporto di mercl anche in porti fuori delle linee regolar*
TRASP0RTATE LE MERCI E VIAGGIATE CON LA — cJUGOLINIJA» - RIJEKA ---