I. Leto. 6. število. 1914. febr. 8. Pobožen, drüzbeni, pismeni list za vogrske Slovence. PRIHAJA VSAKO NEDELO. CENA NOVIN JE : Za domáče, če jih več vküp hodi..................2 K, če samo edne...............3 K. Za amerikance, če jih več vküp bodi..............4 K 20 f, če samo edne . . . . 5 K 40 f. Cena vsakoga faiata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov. Dobijo se v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. G nenje bo prišlo zatém. Lehko gučirn sladke, priküplive reči, nikaj ne hašnij če Bog ne dá milošče právé\ Véfé,. nikoga ne povrném. Ne povrné moj govor, moj spís nikoga, nego böžd töii; lošča. To pa Bog dá po dobrih deteti.' Molite záto, naj návuki bodo dobra j ta náj bolša dela, naj majo moč pres-vetiti i genoti. To je potrebno k sphé-obrnenji. Po rečeh sv. Auguština je greštiik záto na sveti, naj se spokori, pravičen pa naj se, poníem, vádi. v { poho¾iio^jl^ Vaditi se moremo v pobožnoj molítvi1 za povrnenje onih, ki so ešče ne Kris-tušovi. Po krčmáh, v Šla voli ijih, V Nemškom ali kjekod se Šlritati zavolo vere je noro delo. To nikaj üe hasni, ešče škodi, záto ka zburka düšo zburkana düša je pa ne pripravna za bože milošče sprejeo!. Gospod do edenájsete vüre jemlé delavec v gorice. To je do véčará. Od miloččo povrnenja vnogim na smrtndj vüri dá celo pri miranji. Vnogi merjé kak katoličanéc čerávno je živo, kak lutérán, čerávno ga po evangéličanskom obrédi pokopajo, čerávno od toga nišče-neve; dobo je pri miranji svetlost na prošnjo onih, ki so za njega molili i ne je pogüblcni. Jezuš nam pravi „Pro-site i dobi te “ (Mátaj VII. 7.) Prosimo dosta za povrnenje v katoličansko ma-tercerkev posebno za svoje Slovenske brate i dobimo. Kak stoji tisk na Vogrskom? Tisk se právi vsaki štamp poprek, šteri na svetlo pride. Kak na vogrskom stoji mo v toj reči, nam ovddi govor dr. Mihá1jfi Akcša profesora na budin pestin;kom vseučelišéi, šteri, govor je držáni na koncr preminoöega leta na katoličanskom shodi, ali správišči. Nájfaž-i nejše reči toga govora so sledéče. Dnes déh tak 8tdjimo, da je voerskih národnih pisatelov S. NOVINE 1914. febr. 8. 80®/o (odstotkov ali procentov) nekrščanskih posebno med Vrednik! i tisti mi, ki novine na svetló dávajo, to je med onimi šteri so právi ravnitelje novin krščenikov skoro ne nájdemo. Visoko poštüvani Shod! ne bi mi po voli bilo če bi me što v toj dvoráni, kje smo vküp správleni, ali pa zvüna njé krivo razmo, če zvedi za moj govor. Nikaj je ne tak daleč od méne, kak slrüne nategüvati antisemitne (to je proti žido?om). Jaz tistoga kler?odánskoga sv. Bernáta obleko nosim na svojem teli ki je v tak zvánom srednjom stoletji židove bráno kda so je začeli pregáojati i jaz veren sin šéóm ostati sv. Bernáta i ? pregánjanji židovov pa v nikšem antisemitskom gibanja bi ne poleg bio nego pregáujane bi bráno. Ali visoko poštü-vani Shod, drügo delo je to: židove pregán-jati i ščista drüga reč je ,pá to: dopüstiti, da bi židovje nad nami kraluvali, da bi mi do-püstili, naj oni svoje svetovni) i jákostno mišlenje v nás porinejo. Drügo delo je to: židove preg&njati i drügo delo je to vskriž rokó gló-dati, kak nam židovje prevzemejo vsa naša gle-dalijšča vsa vrgdništva, vsa pismena podjótja, da bi tak oni postá i ? vogrskoj krščansko] drtižbi dühovnoga žiylenja ravnitelje i voditela :• »Ne káram židove kaveč, hvaliti morem njihovo 6ednost i previdnost zá svoj strán — nego krščansko drüžbo pokáram, štera je z 'svojov brezbrižnostjov dopüstila da je tá reč tak daleč prišla. Káram krščansko drüžbo." „Kak veliko škode naprávi orsági v poš-tenje i v vrednosti drüžba tákših pisátelov, ki znájo toti dobro pero obraöati nemajo pa dttš-nevesto i odgovornosti I Znáno je nájmre, da v novejšem časi je vnogo bojn i puntárij neb-rozdáno hujskanje nezvestih pisátelov n&pravilo. Celi národi, dežóle, da so v blági i v jákosti tiniCBue,- br6zvéstnomi tiski májo to zahiáliti. „Vednoj pra? odgojenoj, preobráženoj i pobožooj drtižbi bi niti en mesec ne smeli biti listi teliko sméti puni, šteri pa prinas kak gobe rastéjo i ne eden med njimi bo lehko že tüdi obletnico obhájao." „Sramota je v vogrskom tiski to, kaj delo z grdimi, na nesrámnost i greh napeláva-joöimi, razvüzdanimi brez vsake ,srámežli-vosti i pnštenosti napunjenimi málimi oglási.“ „Najvažnejša naša naloga je podpirati, razvijati i Širiti katoličanski tisk. Ne dajmo si mine tečas dokeč ne doségnemo, da bo vsako katoličansko drüžina mela naroče na kakši katoličanski list; ali dnévniha, ali na tjeden shájajoče novine, ali časopis, šteri je te že primeren áühovnim sahtevam tiste družine.“ Bimski sv. Oča so vlegli. Znova so oslabeli naš svéti oča, namestnik Kristušov. Od slabosti so omedleli i štrtin vüre ne k zavesti prišli. Molino za njih. Kruh je dragši. V Pešti so peki ceno krüha po-dignoli. Za toga volo je 12 delavske shodov bilo, na šterih so se siromaški delavci pritožüvali na to dragočo i oblást prosili, naj pekom ne dovoli na duže krüh z podignjenov cenov tržiti. Več poslanikov bomo meli. Zdaj se razprávla právda poleg štere več okroglin bo, štére bodo poslanika v Pešt v deželno hišo pošilale. Dozdaj jih je bilo 413, zdaj jih bo 435. £>arp„g stojno glavno mesto BijdapešL bo meo 22 okroglin, štere bodo volile pos-lanike (kovete), V Zala županiji bo nova okroglina: Pacsa v železnoj „(Vasm.) pa tri*, Celldömölk, őriszentpéter, Vas-vár. Pensia polodelavcov. Leta 1912-ga dokončana vogrska právda (VIII. pra?deno poglávje) kmetom, i drügim po!adelavskim težákom priložnost ponüdi, da si morejo pensijo s pravili, kakšo že dávno májo správleno čestniki, vučitelje i ?ojáki. Tisti polodelavec, ki se šče poskrbeti za svojo bodočuost ali za starost, ali za priliko nesreče, ali pa po smrti svojoj za ostálo drü-žino, nájčednej včini, če stopi med kotriga pensijske drüžbe. Pensijeke drüžbe kotriga lehko postane vsaki spol od štirinajset let starejši, če njemi je doglavitni slüž gospodársko, (kmeö-ko, polodelsko) delo. Sme se záto sprejeti vsaki polodelavec, gospodár, gospodárski delavec i gospodársko držinée, kakšiéč je ptiletno. Kotriga pensijske drüžbe pláőa za sprejem edno korono, sledkar pa vsako polleta naprej 6 ko-ron, to je 10 koron na leto. Ki ščó ? to drüžbo sprejeti biti, se more pri občinskom pogla?árstvi svojegá prebivališča zglásiti i pripjean 1 korono za sprejóm dol-platiti. Za to njemi srdinsko ravnitelstvo spre-jemno knižico pošle. V knigi toj nájde plá-čninski list, z šteri m more vsako polleta 5 ko-ron naprej dolpláčáti. To pa lehko pri vsakoj pošti zvrši. Plačo vati pa more to kotriga tak dugo, dokeč od drüžbe pensie ne dobi. Kotriga samo edno knige sme meti. Kotriga je zavarvana ali sekulérana a) na pokojnino ali pensio; b) na priliko smrti; o) na nesieče. Za pomoč se vsigdár pri poglavárstvi prebi?áiišča trebe zglásiti. < -><- -Šlo dobi i koliko dobi• pokojnine, ali jpensie ? Vsaka kotriga dobi te pensio, če je ir 10 let v drüžbi. Pred desetim let"-" Kda je pa što de? 0 taki dobi pokojnino, y* . ,uao i ne več za delo, ali pa če je vstopo v 65-to JAZ BOM NESLA JANKO SlVAT. Narodnih Jaz bom nesla janko šivat K mladomi saboleki: ,,Stani gori, mladi sobo, Ka mi janko zmero bošl“ ,,Nej predugo, nej prekratko. Ka de k mojoj smrti pravi Ka de mi šče te najjaksa, Gda bom v drevi vtegnjena.“ Mladi sobo se prestraši: ,Kaj mi rečeš, dekla, to? Vej si mlada, pa si zdrava, Pa med mrtve iti ščešl' Zaletenci pa brglezje. Narodni Ednok so zakonski jako spasli silje poleg pašnika. Te je pa prišeo ta gospod tistoga silja, pa je zaöao pastera naganjati. Pasterje so nato bežali v log, pa so tam v pamet vzeli, ka na ednom jegnjedi jako visiko je lüknja, pa je ž nje ravno zleto eden ftiö. Pasterje bi jako radi znali, či te ftič mlade ma v lüknji, zato so si doguöali, ka to poglednejo. Drevo je pa bilo debelo, tak ka je nieden nej mogeo gor pleziti. Kaj zato naj napravijo ? Eden paster j‘e šo, pa je stopo tiščec poleg steble; drügi je plezo gor na toga, tak ka njemi je stao na ramaj; tretji je plezo gor po obema, tak ka je stao tomi drügomi na ramaj; štrti je stao tret-jemi na ramaj, peti štrtomi i tak dale, pokeő je nej te Zadnji prišeo tak visiko, ka je lejko segno v tisto lüknjo, z štere so vidli ka je ftič vö zleto. Gda je pa te Zadnji, ka je naj više bio, segno v lüknjo, pa ošlatao mlade, je skri-čao, ka ftič ma mlade. Te najspodanji paster pa, na šterom so vsi ovi stali, bi jako rad vido, kakši so mladi, zato je skočo krej od debla, pa je gledao vujška. Pa kak je te krej od steble skočo, so ovi vsi dol spokapali, samo tisti je ostao odzgora, ka je z rokov v lüknjo segno. Te je najmre roko v lüknji meo, gda so ovi pod-njim dol spokapali, pa je tak on za roko obisno. Kričao je zdaj na pomoč, naj ga oslobodijo. To je pa šlo težko. Na drevo je nišče nej mogeo, ka je bilo predebelo; lestvice so pa tak dugo tüdi nej zmogli, ka bi do-njega segnola, Navlačili so zato na dva metra visiko blazine pod-njega, ka bi se te dol püsto, pa bi tak na mejko spadno. To je pa šče nej bilo zadosta varno. Bili so takši, ka so se bojali za njega, či bi se znao dol z bla-zin skotnoti, gda na nje spadne. Prinesli so zato edno brano, pa so jo djali na blazine, tak ka je z zobmi-vujšker bila obrnjena. Ta brana bi ga te zadržala, gda bi na njo spadno, ka se nebi skotno dol. Gda so že to vse k red! pripravili, so veleli tistomi pasteri, ka je odz-goraj visó, naj se dol püsti. Te sirmak pa, ali njemi je roke otekla, ka je je nej mogeo vö z lüknje potegnoli, ali se je pa ovači nej vüpao dol püstiti, zato je samo jako jörjao odzgora. Zaletenci so nato prinesli sekiro, pa so jo 1ttčali vujška, ka bi ž njov ovomi sirmaki roko krej odsekali, ka jo je v lüknji meo, pa bi te spadno dol. Što bi prej rad znao, kak se je ta zgodbica dokončala, on to naj zanikoj ne pozvedavle od Zdetencov. ZAJTRA SAM ŽE RANO STANO. Narodna. Zajtra sam že rano stano Vgojdno pred zorjov. So sam šetat na štacjone, Ka se razhladim. Tam sam srečao devojiico Z vrla šetajoč: ,,Snočkar sam se zaročila, Pa mi je vota nej‘> ,,Ka mi hasni srebro zlato, Či m‘ je volo ne/?" „Rajši dečka siromaka S tremi krajcari/" ,,Kak bogatka star‘ga dovca S tremi jezermil“ Zaletenci pa šegeštija. Narodna. Zaletenci so dugo časa nej meli šegeš-tije. Te so si pa ednok dogučali, ka si jo dajo zozidali. Pri tom se njim je pa zgodila uekša neprilika. Zidarje so najmre pozabiti napraviti okna, Zaletenci so je pa na to nej opotili. Tak 1914. febr. 8. NOVINE 8, Ieto svoje starosti. V 05-om leti vsaki dobi pensio, je zdrav, ali betežen, pred 66-im pa samo tisti, ki so betežasti, oslabljeni. Keliko je pa té pokojnino ? Ki je lO let v drüžbi dobi do svoje smrti na leto 60 kor. pensie, ki 20 let, 120 k. i vsikdár više tak, ka ki je 40 let v drüžbi, dobi cd 65 ga leta vsako leto 240 k. pensie. Tü malo postanimo. če jaz 40 let vsako leto 10 koron na strán denem, keliko šumo bom meo za 40 let? 400 koron. I intereš od té šume? če je te 8°/0, pa komaj 32 koron; pa ečravno se Sama podvojo pa pol teliko in-tereša ne prinesé, kak tá pensia. Drági rojáki, záto je vredno to edno malo si pomisliti. Keliko je pa vredna tá prednost, da pensio dobi siromaško držinöe i težák, če po kakšoj nepriliki delanezmožen postáne. Na kak veliki vao bo to vnogim sirotam. Kmet! tüdi dobijo hitrej stalno držino, če bodo mesto njih letnim) notriplačüvali. Má pa ešče drüge haske tá drüžba. Pomaga pokojne hotrige ostálo drüžino. Kakda ? če nje kotrige 10 let že v drüžbi bila drüžina dobi prvo leto po njénój smrti celo njeno pensio naednok. To je če je 30 let bio mož kotriga v drtižbi, žena i deca dobi naed-nok po njegovoj smrti 180 k. pomoči, če kotriga pred 10 letom merjé, ostáli njegovi po-lovico notriplačene šume nazájdobijo. Če bi pa za sebov nehao siroto v starosti pod 14-tim letom, dobi drüžina če bi rávno samo 2 leti bio v drüžbi, že 100 koron pomoči. Ki nema žené, moči, decó, kim bi kaj drüžba mogla dati, dobijo za njim njegovi najbližanji 60 ko-ron na pokopne stroške. KalcSo pomoč dobi drüzbenik v nesreči? Če ga nesreča doleti (p/evrže, všéče sé itd) brezpláöno se vráči, dobi zdravnika, vrás-\ bolnišnico i vsaki dén, če nemore deiati, ~'rek dvá mesece ešče 10 dni, se je zgodilo, ka so ,.geštijo zozidali brezi oken. Vse to ešče tak daleč nikaj ne bi ško-dilo, samo ka gda so dveri dol zaprli, te je nastala v šegeštiji takša tmica, ka je nišče nikaj nej vido v njoj. Zaíetenci so za toga volo v velkoj nevoli bili, pa so si dosta premišlavali, kak bi mogli tmico vö z šegeštije odpravili. Edni so pravili, ka bi najboše bilo, či bi okna strgali vö na zidi, drögi so pa to za nikoj nej dali, liki so . pravili, ka dé boše, či tmico v vrečaj znosijo vö z šegeštije. Tak so tüdi delali. Tmico so začali v vreča phati, pa jo vö nosiii. Gda so že nekelko vreč vö odnesli, so dveri odtržnjene nahali, tak ka je malo svetlošče prišlo v šegeštijo. Zaletenci so zdaj od veselja skričali: — Vište, zdaj dobro delamo! Kak je že svetlo! Nato pridejo plivanoš k cerkvi pa pitajo Zalatence. — Kaj pa delate s tako velkov silov? Zala!enci so odgovoriti: Kmico nosimo vün z šegeštije I Plivanoš se njim nato nasmejejo, pa je pitajo: — Pa se vam je še posrečilo kaj tmice vün znositi? Zaletenci nato: — Napol smo jo že znosili vün, le pol je še mamo. Plivanoš njim nato velijo: — Le kušajte dveri zaprt! Zaletenci so zapili dveri, pa je šegeštija poslala naednok vsa nazaj tmična. Nato so pli-vanoš veleli na zidi okna vö strgati, pa zdaj nad okna ide svetlošöa v Šegeštijo, ka je več nej tmičná. če v 70 dvóvah ne ozdrávi, zatém pen-sio dobi dokeč ne ozdrávi i če nemore ozdra-viti, do smrti jo dobi. če zavolo nesreče lázar ostáne, da do smrti ne more nikaj deiati, dobi 210 k. pensie ; ki pol menje more po nesreči samo deiati. kak prle, dobi 120 k; ki pa štirtino more samo menje delali, kak prle, dobi 11 60 k. pensie na leto do smrti. • če Što po nesreči merjé, (kjer dolspádne i se bujé itd.) če trojé decó nehá za sebov, štera je ešče ne 14 Iet stara, dobi ostála drüžina 400 k. pomoči, če öetvéro takše 'decó hehá, dobi ostála drüžina 500 k. i tak više. Šestéro mále decé dobi že 800 k. pomoči. Ki nema drüžine, 100 k. pomoči dobijo njegovi nájbližanji za pokopne potroše. Vse nas zná nesreča doségnoti, pa če ne nesreča, starost pa H. Kak dobro bo te vsako leto gotov krajcar do rok dobili i ne strádati. Nemirovnost na Balkáni. Vse se na bojno priprávla. Grki i Romani zavézo namenijo napraviti proti ttírkom. Srb. svoje rezerviste vse notri pozáva. Rus má veliko vojsko k redi. Bolgar i türk zavéznika ščéta biti proti srbom i grkom, Grčkim želes-niškim česlnikom je zapovedanó, da do 1-ga márca moro vsa železniška kola na bojno k rédi meti. Kaj bo z toga? Nevemo, ali glasi so jako ne-mirni. Álbanci od vojvödá Wied tüdi neradi poslüšajo, da bi njihov Kral bio. Velika darovitnost V Bogojini jé tá domá. Od raéšn-jeka meseca dozdaj, to je v poleti so tisti vrli fárniki na zidanje nove cerkve notri pláčali 22,000 K. to je dvádvaj-seti jezér koron. Pa je to edna rnála fara. Zaistino se lehko veselimo, kda to darovitnost vidimo, záto ka ž njé spoznamo pravice, da je naš národ ešče dobroga dühá i pokeč bo rad dávao na diko božo milodár, ostáne tüdi dober. Kakše vesélje má Jezuš, da se dve sosedni fari správlata k zidanji bože hiše: Türnišče i Bogojina. Tür-nišče je bogato cerkveni penez vküp-nadevanih preci má, pa li ešče poleg grofovske darovitnosti vnogo more k zidanji pridati. Bogojina je pa siro-maška menjša, nema tákše pomoči, kak bogata soseda — pa li bo povala. Hvala Bogi, da so ešče tak dobre düše med Slovenci. Glási. MÖra je vküp. Malo gda se pripeti, ali letos se je pa li. Vesélo hodijo prek po njej ešče vozijo po saneh vino, jabočnico za gos-tüvanje. Broda prej ne trbe pláčati, liki léd što šče prek iti. Blatno jezero (Balaton) je tüdi zmizno!o i se vozijo ponjem. Tolvajija. Na Srednjoj Bistrici so premi-noče dni pri bivšem župani občiziskom Cigan Martin! za 1—2 metra kukorice vkrali iz ku-koričnjáka. Táte so ešče ne zas!edili. Dvá. dečka Lebar Andráša i Ivana so toti žand&rje gonili, ali njidva sta samo to spoznala, dá sta domá vkrala tisto kukorico, štero sta lotmer-škoj tržkinji Lehkovici na Odajo odnesla. Po8tanca v vozi. Bivša čerensovska poš-tanica Horvát E?a, pokojnoga Orlai Jurija do-vica jé na čerensovskoj pošti dve jezere koron zaprávila. Zaloga volo so njej sltižbo že več edno leto gorpovedali i zd*j jo na polletnd temnico osodili. Ne smo šieli mi to nájobprvim objá-viti, naj nas ne potvorijo, da se veselimo toj kaštigi, nego zatém, ka so že vse novine to novico prinesle. Edno pa záto moremo včiniti t Bogi se zahvaliti ka smo só ženske rešili, štera je teliko britkosti delala vnogim i prevnogim v toj fari. Njej pa Želemo, naj jo tá kažen ztrezni i na istinsko pokoro pripela. Razbojniškl hapád. Na zádnjem lendav-skom senjé je Setei Jožef z G. Lakosa konja odao. Domo idoč je v spodnjem Lakoši v krčmo šo i pleče dugo tam zaostao. Kesno je že bilo, kda se je proti domi na poto. Na poti, ne daleč od krčme sta ga dvá nápadndia7c8'-' bila i njemi peneze vkraj vžela. K sreči je spoznao svojiva napádnika i njihdva pri sodniji notrizgláso. Dosta je lisic. Z Szombathely-a nam glásijo, da so se tam lisice nateliko naplodile da je z čemérom zaprávlajo, šteroga njim na-lečüjeo pa alispánovom dovoljenji. Benczur Gyula, imeniten vogrski slikár (málar) je zdaj obhájao svoj 70 letni rojstni dén. Ob toj priliki so ga vongi pozdravili ešče sami presvetli apoštolski král po brzojávi (te -legrám.) Potrea. Z Trsta pišejo, da morska náp-rava veliki potres káže, šteri je 8000 kilomet-rov daleč od Trsta. Sobočka pőrgaraka šola se bo márca meseca zeéelá židati. Fiiüduš za zidanji so dali premilosti?en grof, Szapárj Ladislav. Za té dár i za darovitnost grofovsko izkázano pri železnici i povanji cérkve sobočanci v zahválnost bodo glávno vulico za vulico grofa Szapárj Ladislava zváli. Pétdvajseti letnica je letos smrti Rudolfa eina našega apoštolskoga krála, bivšegá našega trononaslednika. Čerávno so pokojni, lüdstvo, da jih je lübilo, jih ešče zmérom za živoga má i jih gda tü — gda tam -vidi. Ali vse zaman. Ne bo jih nikdár več nazáj, Jubileum sv. plsma novo zaveze. Té dneve je preteklo 400 let, kak je bila tiskaná prva grčka izdaja sv. pišma novoga zakona, štera je vnogo pripomogla, ka se je sv. pismo zatem hitrej razširjavalo med verniki. 4. NOVINE 1914. febr. 8. Junacje v boJI z dlvjimi zverlnaml. V Nevesinji v Bosniji sta dva vuka napadnola čredo, štero sta pasla 16-letni Vojisla? Mili-čevič s svojov 17 letnov sestrov Jelkov. Na vuka je vdarilo pet ovčarskih psov, pa so v malom časi ednoga tak obdelali z zobmi, ka je pobegno. Drügi vuk se je šče nekelko časa brano, te se je pa mogeo püstiti tüdi v beg. Kak je bežao, je dospeo do 16-letnoga Vojis-lava, ki se njemi je pa nej ogno, nego ga je s sekirov vdaro po hrbti. Vuk je dobo velko rano, pa je zato li bežao dale, 17-Ietna Jelka pa za njim, pokeč ga je nej dojšla pa ga s količom pobila na tla. Nato sta brat pa sestra vuka bujla. — Vojislav je dobo za to od okrajnoga glavarstva dar, nagrado, zvün toga je pa šče kožo preci drago odao. Gcba se dá vračiti. Gobov beteg, v ste-rom kotriga gnjilijo i odkáp!ejo i šteri je dozdaj neozdravliv bio se dá vračiti po vrást-vi profesora Ehrlich-a, štero se zovó „salvar-san*. Eden beležnik, ki je že kosti meo vje-dene i pun bio z ranami je v 24 vürah po vcep!enjik že čüto veliko polehšznje v svojem strašnom betega. Oča po neareči vmoro svoje delo. Jožef Kančič pri Sv. Lenarti je ametavao štalo; stao je v št&li da je metao z rasojami gnoj na gnojišče. Med tem je pa prišla k štalinim dve-tam njegova dve leti stara hčerkica ravno s tistom hipi, gda je oča- zamajno z rasojami. Rasoje so zadele dete ? lice, pa so se njemi zarinole tak globoko, kajesiroče naskori moglo mreti. Dva dni je bio mrtev. 70-letni kmet Leitner Ivan pri Sv. Voibenki je pred nekel-kimi dnevi zaspeo pa se je nej prebüdo dva 'dni. "Da so ga domači nej mogli obtiditi, so poslali po pabiráša, ki je tüdi v tistoj vesi smrtnják, ka mrt?ece oglejüje. Te ga je pog-ledno, pa je dao svedočanstvo, ka je mrtev. Da je pa ob določenoj vőri nej bilo sprevoda, je šo pobiraš v tisto hišo, gde je mrlvec bio. Kak se je prestrašo, gda je vido, ka je Leitner živ. Leitner je meo po dvadnevnom spanji jako velki tók. Kak nastanejo z dreva novine. Ravnateo edne papernate totarne (fabriko) je napravo poskus (probo), v kakšem časi bi bilo mogoče napraviti z lesa novine. Zajtra ob 7 vőri 35 minoli je dao posekati tri dreva. Skorjo so z dóbej olüpaci, pa te debla odpelali v tovarno. Les so spremenili v paper do 9. vöre 34. mi-note. Te so bile papernate pole že gotove. Zdaj so paper hitro odpelali v štamparijo. Gda je bilo 11 vöra pred po!dnevom, so že lüdje na tistom paperi 6teli najnovejša no?ice. Po takšem je nej trbelo več, samo tri vöre pa 5 minot, ka so se napravila novine z dreva, na šteroga dreva vejaj so zajtra ešče ftiéki pre-pevali. Svet zaistino z naglimi stopaji ide naprej. Kelko reči spregovori človek v živlenji ? Dnesden se vučenjacje za vse zanimlejo. Ne-davno si je eden s tem tro glavo, ka bi zra-čunao, kelko reči spregovori človek v živlenji. či se je pii svojem raőunanji nej zmoto, te spregovori tüdi najbole tibi (mučrči) človek najmenje 25 miljon reči do svojega 60 leto. Navadni lüdje spregovorijo dobro milijardo reči v živlenji. Klepetavci zamorejo spregovoriti šče ednok telko. To je pa zračunao te naš možak samo za moške. Kelko reči pa sprego-vori ž-*nska v svojem živlenji, toga se pa nej vüpao hapiti računati, zato kaj je prej to ne-mogoče zračunati. Odllkovánje. Apoštolski kral so odlikovali grčkoga minislerskoga predsednika, ki je Ló dni v Reči hodo, z velikim križom Leopol-dóvim. Ke(iko smo zagospedarili. Leta 1912-ga so sklenjeni vogrski držávni računa, poleg šterih je Iq leto stroškov 82 miljona več bilo, kak dohodkov. . . Vse se nazáj plača. Na nemškom je luteranska oblást z cele moči dela!a pod Bis-markom i zanjim, naj odvzeme čast katoličans-koj matóricerkvi naj na cerkvene višejnje nišče nikaj ne dá. I kaj se je zgodila ? Lüdstvo se je navči!o ne bogati d(lhovnike, ali ne katoličansko. nego Iuteransko lüdstvo i v celi šere-gaj stápla zdaj vü z vere luteranske i postane ščista brezverno. Preminoče leto se je štiri-desétjezér luteranov dalo na Nemškom z svoje vere zbrisati i poslalo nevérno. Žalostno je to, Ali edno veséije pa li moremo pri tom meti, to, da z neverstva lehžej i hitrej pridejo v právo matercórkev, kak z krivoverstva. Gospodarstvo. Nekelko reči od mleka. Mleko je v našem gospodarstvi velkoga pomena. Rabiruo (nücamo) je na vse strani. Lejko se za?žije včasi ešče toplo po dojenjej, či je krava zdravi, ali kühano. Bole priporoča je piti kühano, zato ka se te nej trebe bojati nikše bolezni, štere se po mleki lejko prenesejo s krav na človeka. Tüdi mleko zdra-ve lira ve je nej vseh oküsno, pa za vživati]« nej dobro. Po skotitvi ma mleko ščista načiši okus, düšec, farbo pa redilno vrednost, kak navadno. Tak še mleko je nej zdravo za hrano lüdem, zato ka je to po naravi namenjeno samo teleti, šteromi slüži kak zdravilo. Oatóg-noti teleti prvo mleko, štero zovemo mlezovi-na, je nej pometno. Mlezovina odpra?la nam-reš od teleta smoli podobuo blato, zato njemi slüži kak vrastvo. Dnesden že skoro vsaki hlapec pa vsaka dekla zna, ka teleti ne sme] od, tegnoti prvoga mleka. Najdejo se pa šče zato po nešterni naših vesnicaj lüdje, ki mislijo ka to prvo mleko škodi teleti, zato je vö do-jijo. Tej lüdje ravnajo jako nespametno, pa so si tak eami krivi, či se njim pri teocaj stavla blato. V tom pogledi bodimo brezi skrbi pa zavüpajmo v previdnost božo, štera je po svojoj modrosti vse pametno stvorila. Mlezovina ma žutkasto farbo, osoleni pa bridek okus, se vleče, je kecmecast*, pa se pri kühanji včasi zgosti. Prve vöre po sko-titvi ma sakše mleko v sebi komaj 75 do 80 odstolkov vode (navadno mleko ma 87°/0)i dosta belakovine pa menje mlečnoga cukra. Mlezovina ma tüdi čüden, neprijeten okus; zato pa, či- teleti preostane, jo moremo pola-gati starešim svinjam ; za mlade pujceke je mlezovina nej, zato ka bi njim jako znala na-škoditi. Mlezovina je neporabna v gospodarstvi za lüdi; tüdi kühane ne smej rabiti, zato ka rada napravi bolezen v želodci pa v črevi. Dec! je tüdi prepovedano dávati kühano mle-zovino. Za sédeno mleko je mlezovina tüdi nej. Najmenje eden tjeden po skotitvi je nej do-voljeno mleka od krave rabiti za hrano lüdem, pa odavati takšega mleka tüdi ne sme. Osem ali deset dni naj se polaga takše mleko svinjám, či teleti više bodi. Gda tej dnevi pre-tečejo, te že brezi skrbi lejko zavži?lemo mleko. Gda se krave gonijo, je mleko tüdi nej dobro za vživanje, zato ka je bridko pa vo-deno. Takše mleko je deci ékodlivo, pa r&do skisne. Nazadnje šče naj bo zapomleno, ka je mleko nešternih krav proti konci brejosii tüdi jako bridko pa zdravji škodli?o. Kisilo ali sédeno mleJco je v letnom časi jako okrepčüjoča pa okusna jed ino gasi žéjo. Vživanje sedenoga mleka je pri nas povsedi v navadi. Samo Škoda, ka je to mleko nej vsigdar tak okusno pa téčno, kak bi moglo biti. Kriva je tü gospodarica, štera neve z mlekom dobro ravnati. V zadüšenih, vlažuih prostoraj je nemogoče, ka bi se nam mleko tak selo, da bi mela dober okus. V hladnoj kleti, kam Prihaja dosta érst-voga zraka, se nam mleko najboše sede. Mleko moremo meti v snažnih lonceh. Najboši so kositrni ali pa glažoveni; ilojčnati so zaloga volo nej tak dohri, ka je žmetno ščisti. Prijeten okus, napravijo (sedenomi) mleki mlečne kisile glivice, šterim pa trbej za uspešno razvijanje dosta örstvoga zraka. či toga nega, se mleko zato sede, samo ka nema tistoga prijetnoga oküsá, kak bi ga moglo meti. Mleko, štero se je sedavalo v zadüšenih, zaprtih škrinjaj, gde nega črstvoga zraka, je bridko, pa je večkrat nej za vživanje. Mlečne kisile glivice, šiere davlejo sedenomi mleki prijeten oküs, se razvijajo samo tam, gde se nahaja dosta črstvoga zraka. Pri pokvarjenom sódenom mleki se nahaja od/gora zelena kisi-lina, pa večkrat je tüdi pesnivo. Takše sedeno mjeko je nej dobro jesti; porabiti je moremo za svinje. Dobro skisano ali sedeno mleko pomaga žalodci prebavlati, je zdravo, pa dá človeki tók do jedi; pok?arjeno sedeno mleko pa dela b' lezni va želodci pa v črevi ino tók. Zato tüdi Vnogi p mleka. Slovenske matere, pazne na to, ka de sedeno mleko zdravo. Zapomlite si eta: Vzemi mleko za sedavanje samo od zdrave krave. Pri dojepjej pa po dojenjej skrbi za najvekšo snago. Mleko odnesi po dojenjej včasi z štale pa je precedi skoz gostoga cedila. V velkoj vročini razhladi mleko v vodi. Mleko vlevli v snažne lonce, pa nej do vrha. Odeh-rati moreš hladen prostor, gde de se sedavalo. Zamreži z gostov mrežov okna, ka ti mühe pa drügi stvarci ne onesnažijo mleka. Želeli bi biIo, ka bi se sedeno mleko zavživalo v dosta vekšoj meri, kak se zavživle zdaj. Tak de se mogoče tüdi bole uspešno bojüvati proti opoj-nim pijačam. Žéjo si človek more z ničem pogasiti, pa či nega mleka ali sadü, pa či je tüdi voda nej dobra, se pije pivo, vino pa šče žganica. Sédeno mleko je. pa nej samo zaloga volo dobro, ka pogasi žejo, liki je tüdi zdravo, redilno, pa se dobi po fál ceni. Zlasti je pre-poračati vživanje sedenoga mleka v tistih kra-jeh, gde nega črstve, zdrave vode. Cena. Pšenice meter .... Ž2‘60 K — 2120 K Žita meter.............17‘20 K Ovsa meter . . . . . 14 50 K — 1645 K Sena meter . y. . . . 8*— K •— 940 K Slame metar . . . . 4*— K Govédina na živo vágo .... 68— 86 fil. Svinjsko ,-,,¾ . 120—144 fil. Vreme bo süho, mrzlo. Nyomatott az Egyházmegyei Kőnyvnyomda körforgó gyorssajtóján Szombathelyen.