Loto IX, št. f92
Ljubjjana, potok 17. avguita 1928
Bom 2 Din
■■ Inuja »b 4. «|wtn|. —
Dm «5"—; sa
Din
Oglas po tarttn.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflora ulica Ker. $/L Tatefon ftt. woj% tn 1804, ponoči tudi ftt. «034.
■•kapi«) •• «• vračaj«.
ftC J4. - T(
k. tojk

»t *40f
»tu — Oa!)«,
Dnevnik zaigospodarstvo, prosveto in politiko
nJ«a - Praha Oslo 71*1*0
Ljubljana, 16. avgusta
V današnji številki »Jutra« smo oblatili tudi za naše razmere neobičajno Informacijo svojega posebnega beograjskega dopisnika o pravem vzroku, zakaj so v Beogradu tako forsirali ratifikacijo nettunskih konvencij v času najbolj kritične notranje situacije brez Hrvatov in proti njim, brez zastopnikov onih krajev, katerih interesi so s temi konvencijami največ ogroženi.
Beograjska informacija pravi, da so mnogi beograjski politiki, ki mrzijo samo podlago, na kateri je zgrajena kraljevina SHS in ki jim je naša država prevelika. Brez hrvatskih in slovenskih pokrajin bi po njihovem mnenju lažje, udobnejše in brezbrižnejše vladala sedanja beograjska oligarhija v tako zmanjšani državi, v kateri bi pravoslavni imeli večino.
Ratifikacija nettunskih konvencij naj bi pokazala g. Mussoliniju, da so gotovi krogi pripravljeni na vse, da v imenu Srbije otvorijo možnost za radikalni aranžman direktno z Italijo in to na osnovi znanega londonskega pakta iz leta 1915., na podlagi katerega je Italija vstopila, v vojno in po katerem bi dobila severno Dalmacijo, dočim bi južna imela pripasti Srbiji.
Ideja sporazuma Srbijancev z Italijo na račun prečanskih Srbov, Hrvatov in Slovencev je že v svoji zasnovi tako strašna in v taki meri meji na ve leizdajo, da smo vest o načrtu, ki je •baje nanjo baziran, zabeležili z naj-verčjo rezervo. Toda tudi kot verzijo smo jo bili dolžni zabeležiti, čim smo zanjo zaznali, ker gre za življenske interese naroda in države. Pri tem pa ne tajimo, da logika dogodkov vsakogar sili, da obstane in se zamisli.
G. Ninčič je 6. decembra 1926. podal ostavko s senzacijonalno obrazložitvijo, da mora odstopiti z mesta ministra zunanjih zadev, ker ie glavna smernica njegove politike doživela polom. Katera je bila ta politika? To je bila politika tesnega prijateljstva z Italijo, politika pakta prijateljstva, ki ga je moral v Rimu podpisati sam stari Pašič osebno. In to je bila čisto srbi-janska orijentacija. ki ie za vsako ceno hotela imeti mir na zapadu, da more baie mirneje obračunati s sosedi na vzhodu' . . . Tiranska pogodba, fak-tična okupacija Albanije po Italiji, je porušila to iluzijo. Beograd je s hrupno Ninčičevo d emisijo demonstriral pred Evropo in nekoliko zagrozil. Šele tedaj so v Beogradu spregledali, kam Italija meri. Sledil je drugi kurz. Do-šel je dr. Marinkovič. ki je z velikim pompom podpisal francosko-iugoslo-vensko pogodbo v Parizu.
Nettunske konvencije je odstavil z dnevnega reda parlamenta že sam dr. Ninčič. To so bile tiste konvencije, ki so logična posledica njegovega kurza, njegove smernice ozkega prijateljstva z Italijo.
In glejte. Po vsem tem prihaja g. Marinkovič v letu 1928 ter privleče na dan pozabljene nettunske konvencije, da jih kljub obstoječi tiranski pogodbi in dočim se od strani Italije napram nam ni ničesar izpremenilo, postavi na dnevni red! Zakaj je tedaj tako glasno g. Ninčič odstopil in zakaj je še glasneje g. Marinkovič inavguriral drugo politiko? (Spomnimo se samo one njegove »energične« geste o priliki incidenta z Gjuraškovičem!)
Tri potem metoda, način, po katerem je g. Marinkovič s temi konvencijami nastopil!
Res, mogli so morda nastopiti taki razlogi mednarodne politike, ki bi nas silili, da se zopet vrnemo na Ninčičevo linijo. Toda nihče o takih razlogih ni bil obveščen in g. Marinkovič jih ni sporočil niti šefom strank! Ko se je sestavljala v Beogradu nevtralna vlada, tudi ministrskim kandidatom ni bilo rečeno, da je radi posebnih razlogov treba ratificirati nettunske konvenciie. Danes se že tudi mednarodna politika na veliko demokratizira. Ali je samo pri nas g. dr. Marinkovič tolika absolutna avtoriteta, da mu ni treba nikogar vprašati in nikogar informirati?
G. dr. Marinkovič je vse storil, da provocira in da razdraži našo javnost. To mu je uspelo v polni meri. ' Preko trupel idealnih omladinskih demonstrantov, preko treh trupel hrvatskih narodnih voditeljev je ob potresu vse države v nienih temeljih, dobil g. Marinkovič ratifikacijo s — 87 glasovi od 315. Celo nekateri ministri, sami člani vlade, so se sramovali ter so oobegnili od glasovanja.
Takšen razlog mednarodne politike more zahtevati od naše države tako žalosten rezultat? Ne, nobena argumentacija, nobena logika ne more dokazati. da ie vse to v interesu naše državne celote. Nasprotno — logičen je zaključek, da je samo zli duh mogel ob-sesti one. ki so konvenciie forsirali. .iih izg'asovali in še ploskali, ko so bile sprejete.-S tako ratifikacijo, kakoršna je Ma spreieta v Narodni skupščini, je simbolično izvedena amputacija hrvatskih in slovenskih krajev od strani
Senzacijonalne izjave na konferenci vukičevicevcev. -Korošcevo predsedništvo je le surogat. - Radi težke situacije se je treba pripraviti na vse eventualnosti
Beograd, 16. avgusta p. Včerajšnja konferenca Vukičevičevih radikalov vzbuja v javnosti vedno več pozornosti. Ne le zato, ker gre za poskus organiziranega boja policajradikalov proti vrhovni radikalski strankini instanci, glavnemu odboru, temveč tudi radi govora Velje Vukičeviča, ki ga danes po stenogramu objavlja »Vreme«. G. Vukičevič je včeraj svojim prijateljem izjavil, da smatra položaj za jako kompliciran in težak. »Ne vemo, kaj vse se lahko zgodi radi razmer, ki sedaj vladajo v državi in zato moramo biti pripravljeni na vsako eventualnost« je naglašal Vukičevič. Sporočil je svojim prijateljem kot verjetno, da bodo nove volitve že v oktobru in da se je torej treba radikalom že sedaj dobro pripraviti. Smatra se, da je Vukičevič o situaciji dobro podučen. in njegova napoved se komentira kot potrdilo informacije, ki jo na drugem mestu objavlja »Vreme«, češ da ie naloga, ki »o ie Imei Koroščev kabinet, dovršena in s tem njegova eksistenca postala odviš-na. V ospredje da stopa zbližanje s KDK, kar bi se dalo seveda doseči le z demisijo vlade in razpustom Narodne skupščine.
Nič manj pozornosti ne vzbuja Vuki-čevičeva razlaga, zakaj je dr. Korošec postal ministrski predsednik. Vukičevič proglaša dr. Korošca kot nekak surogat, po katerem je bilo treba poseči, ker radikalna stranka nI mogla pristati na to, da bi bli postal predsednik vlade dr. Marinkovič.
Vukičevlčeva Izjava, ki ie zlasti za dr. Korošca zelo mučna, a odkriva tu-
■■ T -n/ilfit:
di, na kaj so mislile in kako so se ponašale v tragičnih in veleresnih dneh po 20. juniju srbijanske stranke, najprvo obširno pripoveduje, kako so demokrati pri kroni agitirali, da radikal ne more biti predsednik vlade, ker radikalski klub ni kompakten. Radi teh intrig »je radikalna stranka izgubila svojo pravico, da zahteva predsednika nove vlade«. Toda Vukičevič je demokratom vrnil milo za drago: »da ne bi postao predsednik vlade g. Marinkovič. la sam izneo, da ni njihov (demokratski) klub nije kompaktan.« Vukičevič nato pripoveduje, kako se »nije moglo nj sa jedne strane nači izlaz« in tako ie prišlo, da so si izbrali i eni i drugi dr. Korošca, ker drug drugemu predsedništvo vlade niso privoščili! Te izjave delujejo tem mučneje, ker je sedaj tudi od vladine strani jasno in točno povedano, da so režimske stranke obravnavale težko krizo kot borbo za svoje strankarske interese in jo gledale Ie s stališča, kdo bo dobil več vpliva in več portfeljev v viadi.
Interesantno ie tudi to. da je na koncu svojega referata obrazložil Vukičevič podroben načrt za intervencije ter osobito naglašal. da treba v tem oziru vršiti nad demokratskimi ministri podrobno kontrolo.
Na koncu seje je bil ustanovljen poseben političen sekretarijat kot protiutež proti oficijelnemu glavnemu tajništvu NRS. V krogih glavnega odbora NRS proglašajo vse sklepe Vukičevi-čeve konference kot nelojalne in neveljavne.
V Beogradu so obupali nad Korošcevo vlado
Sumljiv preokret v hegemonističnem tisku. - Naenkrat zopet govori o potrebi pomir jenja s KDK in napoveduje skorajšnji padec Koroščeve vlade
Beograd, 16. avgusta r. Po besnih napadih na KDK in prečane sploh je začel beograjski tiVk zadnje dni ubirati na druge strune in propagirati idejo sporazuma med Zagrebom in Beogradom Koliko je. ta preokret iskreno mišljen in koliko je samo manever, ki naj izzove KDK, da predčasno izda svoje načrte, bo pokazala šele bližnja bodočnost. Vsekakor pa so tudi ti glasovi zelo značilni za situacijo, ki je zavladala v Beogradu po odgoditvi Narodne skupščine.
Režimovci so očividno računali s tem, da bo smrt Stjepana Radiča izzvala na Hrvatskem tako reakcijo, da ji tudi vodstvo KDK ne bo kos, in da bo prišlo do dogodkov, ki bodo nudili dovolj povoda za naj-rigoroznejši nastop proti KDK. Vse to se ni zgodilo. V Beogradu vidijo, da akcija KDK sistematično napreduje, da se njen pokret od dne do dne bolj širi. Hegemoni-sti morajo mirno gledati, kako se dogodki razvijajo proti njim in v prilog KDK.
Tudi izzivanje z nadaljevanjem dela v okrnjeni in okrvavljeni Narodni skupščini in z ratifikacijo nettunskih konvencij ni rodilo onega uspeha, kakor so računali gotovi krogi v Beogradu. Edini pozitivni uspeh tega početja je le še večje ogorčenje proti Koroščevemu režimu, ki dobiva vedno jasnejši izraz celo v vladnih vrstah samih. Vlada g. Korošca ie tako zašla v zagato, iz katere ne ve izhoda. Nič ne pomaga triumfalno pisanje Koroščevih organov. ki ga dogodki sproti demantfrajo Vedno bolj prodira spoznanje, da je država na zgrešeni poti. da je treba kreniti drugam
In tu je. kakor vse kaže. zopet prevzel beograjski tisk nalogo, da »pripravi« teren. Kakor s tipalnicami tipajo na vse strani razni režimski prvaki z dolgimi članki v megli, ki ie zaiiela Koroščev režim, kje bi našli opore za svoje nadaljnje
•——=——----—-r~—■ —--ismm
Beograda. To je ratifikacija Srbije, a ne Jugoslavije.
Vsem političnim krogom je znano, da je Italija razprostrla preko naše države celo mrežo vohunov, vojaških in političnih. Italija troši v te svrhe silen denar in ona je bolje informirana o naših notranjih razmerah, kakor sami vlastodržci v Beogradu. Vešči italijanski diplomaciji nasedajo tako v Beogradu kakor v Zagrebu in menda tudi v Ljubljani. V Beogradu govore: Nam so neprijatelji Hrvati in Slovenci, dočim Srbe spoštujemo kot junake in hočemo z njimi pravi sporazum. V Zagrebu pa šepetajo: Ne bojte se, niti pedi zemlje vam ne bomo vzeli. Saj smo v londonskem paktu dajali Reko Hrvatom. Toda Srbije ne maramo . . .
Če si vse to. predočimo. potem se nam naša beograjska . informacija zdi prokleto logična. Vse se v nas upira, da , ji verjamemo, a kakor se branimo, jo vzeti kot fakt, moramo vendar priznati, da odgovarja duhu in razpoloženju one oligarhije, ki ji je lasten interes vse, državni in narodni pa nič.
načrte. Jasno je Ie toliko, da vsi čutijo, da so nove volitve neizbežne in v tej smeri se giblje tudi vse početje vlade. Napovedane aretacije, izjemni ukrepi itd., vse to je izostalo, ker se režiii;ovci zavedajo, da lahko pride preko noči do preokreta in da bo treba dajati narodu pri volitvah odgovor. Zakoni, ki jih je sprejela okrnjena Narodna skupščina v svojem 14dnevnem zasedanju kar na hiirro roko, so izrazito agitacijskega značaja, ki so mu dali svoj obliž še zemljoradniki s svojimi nujnimi predlogi. -
Ista beograjski tisk, ki je še pred par dnevi pisal o »borbi do istrage«, objavlja sedaj dolge članke pod naslovi: »iščimo pot do sporazuma«, »Razpust skupščine ni samo pogoj in zahteva KDK« itd. V teh člankih pozivajo k pomirjenju in sporazumu. Radikalsko »Vreme« je začelo propagirati celo že sestavo nevtralne vlade, podčrtavajoč, da pod Koroščevim režimom o kakem sporazumu ne more biti govora.
Prepozno ie sicer prišel beograjski tisk do tega spoznanja, a vendar še prezgodaj za g. Korošca in njegove zaveznike. Oni še upajo, da se jim posreči najti solucijo, ki bo vsaj krila njihov umik, če že ne more preprečiti poraza. Baš zato je g. Vukičevič naglo pričel z »reorganizacijo« ra-dikalske stranke, g. Korošec pa se previdno izogiba vsakemu aktu. ki bi pomenil iz-premembo sedanjega stanja in sistema, da se ne zameri svojim zaveznikom in ne izzove svojih nasprotnikov. O kakem pozitivnem delu ni niti govora in vlada g. Korošca le še čaka kdaj ii odbije zadnja ura. Verjetno je. da se bo to stanje vleklo še par tednov, toda prepričanje, da Koroščev režim ne bo prinesel rešitve ne na eno. ne na drugo stran, je danes tudi že v Beogradu vseobče.
Zanimiv detajl izza vladnih kulis
Beograd, 16. avgusta n. Kakor znano sta se oba ministra Hrvata, dr. Angjelinovič in Barič, umaknila glasovanju o nettunskih konvencijah, ki so bile tako sprejete brez hrvatskega glasu. Drugi dan sta oba ministra dala iziave, da nista vedela, da bo glasovanje še isti dan in da sta torej le slučajno bila odsotna. V ostalem pa da sta oba seveda z vlado solidarna.
Kakor se je sedaj izvedelo, sta gg. Angjelinovič in Barič te naknadne iziave morala dati. Oba sta si skušala »umiti roke« po vzorcu Poncija Pilata, a se iima ni obneslo: radikali in demokrati so zahtevali, da se s posebnimi izjavami solidarizirata z vlado in skupščinsko večino ali pa takoi podast? ostavke. Gg. Angielinovič in Barič sta izbrala prvo eventualnost.
Avtobusni orotnef med Zagrebom in Plitvičkimi jezeri
Karlovac, 16. avgusta. 6. Včeraj je bib otvorjena redna avtobusna zvezi družba <Tapred» med Zagrebom in Plitvičkimi jezeri, s fpmer je zelo olajšan poset tega le pega dela naSe domovine.
črn dan za železniško upravo. - Tri grozne nesreče v toku par ur. - Okrog 30 mrtvih, veliko število ranjenih
Beograd, 16. avgusta, p. Današnji dan je bil dan tragičnih železniških nesreč, kakor ga v Jugoslaviji še ni bilo. 2e v prvih popoldanskih urah so pri spele v Beograd prve vesti o treh težkih železniških nesrečah, ki so zahte vale žal tudi večje število človeških . žrtev.
Osebni vlak skočil s tira
Prva nesreča se je pripetila na progi Kumanovo-Vranje. Osebni vlak, ki odpelje okrog poldneva iz Skoplja, je vozil z največjo, na tej progi dopustno brzino, ko je v bližini postaje Preševo skočil iz tira. Vsi vozovi so se prevr nili in skotalili preko precej visokega nasipa. Strojevodja in kurjač sta blia takoj mrtva. Izpod razvalin in razbitih vozov so odmevali obupni klici ranjen cev. Iz bližnjih vasi so na pisk lokomotive. pri kateri se je slučajno pri padcu odprl ventil, prihiteli na pomoč domačini. Nesreča se je pripetila okrog pol 2. popoldne. Do večera so po dosedanjh vesteh potegnili izpod razvalin razbi tega vlaka 20 mrtvih in 30 težko rasue nih. Vlak je bil zelo dobro zaseden in je zato število žrtev izredno visoko. Domneva se, da je pod razvalinami še več mrtvih, nepoškodovan pa ni ostal niti eden potnik.
Na prvo vest so bili iz vseh bližnjih postaj odposlani na hitro roko organizirani rešilni oddelki. Iz Skoplja je okrog 3. popoldne odpeljal pomožni vlaK z zdravniki, sanitetnim osobjem in ma-terijalom. Enako so tudi iz Kutnanova in Vranja poslali na pomoč večje oddelke. Iz Beograda so s posebnim vlakom odpotovali generalni direktor Gjuričič, več višjih uradnikov, 10 zdravnikov in oddelek železniških delavcev z vsem potrebnim orodjem. Zvečer ob 11. odpotuje na kraj nesreče tudi prometni minister dr. Andra Stanič.
Kai je pravi vzrok nesrečo, še ni ugotovljeno. Ker pa so popokale v razdalji nad 100 metrov vse tračnice, ni dvoma, da je pripisovati to katasfio-ialno nesrečo slabemu stanja proge. Proga je brla sicer šele nedavre po pravljena, vendar pa je splošno stanje proge tako, da popravila niso dosti zalegla.
Eksplozija brzovlakove lokomotive
Skoraj istočasno se je pripetila druga, ne dosti manj katastrofama resreča na progi Beograd-Niš. Popoldanski brzovlak, ki vozi iz Beograda v Niš, je po nalogu prometnega ministrstva preizkušal novo vrsto premoga za eventualno žeelzniško uporabo. Na lokomotivi je bila poleg strojevodje Aleksandra Lebedova in kurjača Vladislava Gjorgjeviča še posebna komisija prometnega ministrstva, sestoječa iz inž. Vladislava Milosavljeviča, inšpektorja Koste Gjorgjeviča in kontrolorja Vojislava Drenovca. Vlak je vozil z brzino 60 km.
Malo pred postajo Topaonica je nenadoma počila parna cev s premerom 10 cm. Para, ki je z velikanskim pritiskom bruhnila iz razpokline, je nevarno opekla vse na lokomotivi se nahajajoče osebe. Inšpektor Gjorgjevič je v prvem strahu skočil z lokomotive. Strojevodja je kljub težkim ranam in opeklinam — opečen je imel ves obraz in je takoj oslepel — z občudovanja vredno prisebnostjo potegnil zavoro. Posrečilo se mu je, da je zmanjšal orzi-no na 40 km. Hotel je vlak popolnoma ustaviti, ko je nenadoma sledila b silno detonacijo še druga eksplozija. Razletel se je del kotla in vrela voda je v mogočnih curkih brizgala na vse strani. Vsi na lokomotivi se nahajajoči so bili v hipu onesveščeni in pri živem telesu dobesedno kuhani.
K sreči se je vlak zaradi pomanjkanja pritiska ustavil sam od sebe, .»icer bi bila še večja katastrofa neizbežna. Potniki v vlaku sprva niti niso vedeli, kaj se je pripetilo. Slišali so pač detonacijo, vendar pa so mnogi mislili, da imajo vojaki v bližini strelske vaje. Šele ko se je vlak ustavil in so železničarji pohiteli proti lokomotivi ter so začeli tudi potniki izstopati, so zvedeli, v kak: nevarnosti so bili. Pogled na opariena trupla je bil grozen. Strojevodja Lebe-dev ie bil že mrtev, ostali pa so so zvijali v groznih bolečinah. Neki v vlaku slučajno navzoči zdravnik iim !e nudil prvo pomoč, nakar so jih na drezini odpeljali v niško bolnico. Med orevozom sti kontrolor Drenovec ln kurjač Gjorgjevič podlegla poškodbam, inženjer Milošavljevič pa se bori š smrtjo
Sele nato so začeli Iskati inšpektorja Kosto Gjorgjeviča, ki je skočil z lokomotive. Našli so ga s prebito lobanjo mrtvega ob progi. Pri skoku z drvečega vlaka je padel tako nesrečno, da je zadel ob kllometerski kamen In si razbil lobanjo. Po ugotovitvi zdravnika je bil takoj mrtev in je bila vsaka pomoč zaman.
Ponesrecna orožniska patrulja
Ni se še poleglo vznemirjenje, ki jo je v Beogradu vzbudila vest o tej nesreči, je že dospela vest o novi, ta dan že tretji veliki železniški nesreči. Oiož-ništvo v Južni Srbiji se pri obhodu svojega področja poslužuje mestoma tudi železniških drezin. Tako je danes popoldne orožniška patrulja iz Skopija pod vodstvom podporočnika Miana Acimoviča, ki ga je spremljalo ti oje orožnikov, kontrolirala železniško progo Veles-Skoplje. Nedaleč od postaje Dračevo je napadla drezino večja skupina napol pobesnelih psov. Orožniki so se branili s puškami in postrelili nekaj psov, nakar so drugi psi zl>ežaii. Le eden je še enkrat od spredaj naskočil drezino. Dobro pomerjen strel mu je upihnil življenje in mrtev pes je padel na tir. Baš to pa je postalo katastrofalno. Drezina zavozila na psa, skoči'a iz tira in se prevrnila. Pokopaia je pod seboj cek) posadko, sestoječo iz oficitja, treh orožnikov, šoferja in ene-ga železniškega uslužbenca. Vsi so bili v brezupnem stanju prepeljani v bolnico v Skoplje, kjer se bore s smrtjo. Po zadnjih vesteh, ki so dospele pozno zvečer v Beograd, so trije že podlegli poškodbam.
Zdravstveno stanje dr. Žerjava
Berlin, 16. avgusta, b. Zdravstveno stanje dr. Žerjava je jako zadovoljivo. Operacijske rane se lepo ceiijo in doktor Žerjav čuti tudi že blagodejne posledice izvršene operacije. Kor.cem tedna bo mogel zapustiti za nekaj ur na dan bolniško posteljo. Rekonvalescenca vidno napreduje in reči se sme že danes, da je operacija v polnem obsegu uspela.
Diplomati v zunanjem ministrstvu
Beograd, 16. avgusta, p. V diplomatskih krogih so danea zelo komentirali posete pri zastopniku zunanjega ministra dr. Sum en« koviču, katerega so tekom današnjega dne poselili odpravnik poslov francoskega po« slandštva ter angleški in italijanski poslanik. Italijanski poslanik je ostal v runa* njem ministrstvu skoraj dve uri. Novinarji so se ponovno obrnili na dr. Sumenkoviča s prošnjo za mformacije o teh razgovorih, vendar pa je bil dr. Šumenkovič zelo re« zerviTan in je odklonil vsak odgovor. Tudi v diplomatskih krogih ni bilo mogoče \t» vedeti nikakih podrobnosti. V političnih krogih so razširjene najrazličnejše verzije. Najbolj verjetna 'e verzija, da so bili ti poseti v zveri z včerajšnjo demarSo Fran« rije in Anglije v Sofiji Zatrjuje se, da so danes obvestili zunanjega ministra o na« menu intervencije v Sofiji. Na drugi strani pa spravljajo te posete v zvezo s skoraj« šnjo proklamacijo Ahmeda bega Zogu za albanskega kneza. Baje forsira Italija to proklamacijo. Da bi Jugoslavija ne delala težkoč, je Italija pristala na to, da zahtevajo velesile od Bolgarije razipust make« donskega komrteta. Vendar pa so vse to le verzije, ki jih doslej ni bilo mogoče kontrolirati.
Bolgarija ugodila demarši
Sofija, 16. avgusta, d. Vlada je na svoji zadnji seji vzela na znanje poročilo runa« njega ministra Burova glede demarše An« glije in Francije ter je odobrila postopanje zunanjega ministra. Posebne odredbe niso bile sklenjene. Pač pa je policija ie priče« la s hiSnimi preiskavami in perlustracjja« mi Makedoncev. Nekaj oseb, ki niso moflle dokazati, da imajo svoj redni poklic v Sofiji, je biio aretiranih ter izgnanih v pokrajino, kjer bodo pod strogim policijskim nadzorstvom. Med njimi sta tudi dve pro» minentni osebnosti, čijih imeni pa se dr« žita še tajno.
častna penzfta za Radičevo vdovo
Zagreb, 16. avgusta, n. Zagrebški obl astri odbor je na svoij dopoldanski seji sklenil, da se vdovi Mariji Radičevi v mak hvaležnosti prizna Častna dosmrtna nerarija v višini prejemkov, ki jih re pokoini Stjepsn ladij dobival kot predsednik oblastnega odbora.
Mesto kraljevine — kneževina!
Rim, 16. avgusta o »Popolo di Roma« napovedale. da bo Albanca v kratkem proglašena za
m
2 =====
«JUTIvOi» št. 152
Po vsej Sloveniji odrejene davčne eksekucije
Koroščeva vlada hoče z novim pritiskom davčnega vijaka napolniti državne kase
Beograd, 16. avgusta p. Finančni minister je brzojavno naročil finančni delegaciji v Ljubljani, da se morejo v Sloveniji brez odloga iztirjati vsi davčni zaostanki ter da se naj v to svrho, kjer Je potrebno, iztirjanje izvrši eksekucij-skim potom.
Vsakih deset dni morajo davčni uradi poročati, koliko so že iztlrjall in koliko je še zaostanka. Finančno ministrstvo opozarja davčne urade na njihovo odgovornost ter jim zablčuje najodloč-nejše postopanje.
Vest, da se je Koroščeva vlada odločila za novi davčni pogrom po Sloveniji, bo gotovo vzbudila v vseh krogih največje ogorčenje. Znano je, da «o davčni zaostanki v Sloveniji itak najmanjši in da so z davkom na dolgu prav za prav le ljudje, ki so gospodarsko tako slabi, da brez propasti svoje eksistence zaostankov plačati ne morejo. Postopanje proti tem »zaostan-karjem« bo uničilo nebroj eksistenc ter prineslo mnogim gospodarski pogin. Slovenija itak poleg Vojvodine plačuje največ in tudi pri davkih, ki so že izenačeni, n. pr. pri davku na poslovni promet in pri davku na ročno delo, je neprimerno hujše piritisnjena nego n. pr. Srbija. Znano je, da so od davka na poslovni promet prošlega leta plačali
prečanski kraji 151 milijonov, Srbija z bogatim Beogradom vred pa le 33 milijonov, davka na ročno delo so plačali prečanski kraji 31.6 milijonov, Beograd in Srbija le 2.3 milijona! Slovenija od teh izenačenih davkov plačuje mnogo več, nego štirikrat tako velika Srbija z velikim in bogatim Beogradom ter gospodarsko lepo situiranimi kraji. Slovenija je, odkar je prišel na krmilo Vu-kičevič-Koroščev režim, še bolj pritis-njena k tlom. Njena davčna obremenitev je lani zopet narasla.
Na to konstatacijo so klerikalci že ponovno cinično in klevetniško odgovarjali, da so temu krivi napredni slovenski uradniki, ki sami navijajo davčni vijak! Kako so »krivic uradniki, kaže najnovejša vladina okrožnica . . .
Koroščeva vlada je očividno pridno na poslu, da prečanom in zlasti Slovencem dokaže, kako velikega pomena je dejstvo, da ima vajeti v rokah »slovenski premijer«. Nikdar se še nI tako brezobzirno postop'alo. kakor sedaj pod vodstvom Slovenca Korošca. Slovensko ljudstvo ima očividno dobiti plačilo, da po svoji večini dovoljuje, da SLS služi politiki beograjskih hegemo-nistov.
Kmalu bodo po Sloveniji glasno oznanjevali Koroščevo slavo — ekse-kutorski bobni . . .
»Prej se bo izsušila Sava, kakor da bi KDK odnehala aii se celo razcepila!"
Svetozar Pribičevič o svojem posetu pri zagrebškem nadškofa, o politični morali Beograda in o smešnih hegemonističnih
računih na razcep KDK
teljev velikih političnih strank in nar.
— Zagreb, 16. avgusta. Svetozar Pribičevič je danes opoldne v spremstvu nar. posl. dr. Shvegla odpotoval z avtomobilom na Bled, kjer ostane nekaj tednov v vili Wilsonia kot gost posl. Shvegla. Pred svojim odhodom je Pribičevič ob 10. sprejel novinarje, ki so hoteli zvedeti od njega, o čem je včeraj konferiral z zagrebškim nadškofom; Pribičevič jim je izjavil:
»Smatral sem za svojo dolžnost, da obiščem nadškofa g. dir. Bauerja. To sem storil včeraj v spremstvu poslanca Inž. Košutiča. Gosp. nadškofa sem obiskal v njegovem letnem dvoru v Brezovici. Nadškof dr. Bauer je bil nekoč član srbohrvatske koalicije in kot tak tudi član delegacije hrvatskega sabora v Budimpešti ter je sodeloval v vseh naših pokretih in borbah. Tekom včerajšnjega sestanka smo govorili seveda tudi o političnem položaju, o Čemur pa vam ne morem podati nobenih izjav. G. nadškofu sem se končno zahvalil za trud in naklonjenost, ki jo je pokazal do KDK in do nas vseh s tem, da je prevzel osebno vodstvo cerkvenih opravil povodom pogrebov Pavla Radiča, Gjura Basarička in mojega prijatelja in predsednika Stjepana Radiča. Nadškof Bauer nama je razkazal svoj letni dvorec in naju končno pri-držal pri večerji.«
Nato se je Pribičevič dotaknil pojava »Jedinstva« in je s trpkimi izrazi obžaloval, da Beograd ni smatral za potrebno, protestirati proti pojavu v listu, ki je javno pozival na umor vodi-
poslancev. Proti »Jedinstvu^ni nastopilo niti eno beograjsko kulturno društvo ali ustanova, ! ki bJ si upala javno povedati svoje mnenje ter obsoditi pojav, ki- je v s^Sjih^ posledicah največ škodil Beogradu samemu in njegovi misiji v naši državi kot prestolici vsega našega naroda. Isto so opustili JM'_vsj. .beograjski Jisti-Jn^Ofiviiiarsk o ' udruženjeT ni smatralo niti za svojo častno' zadevo, da iž syojČ sffeige izloči ljudi, ki so javno pozivali rfa umor. To hujskanje se je nadaljevalo celo po umoru v Narodni skupščini od 20. iu-• nija.^Dogcdilo'^ ic -celo to neverjetno dejstvo, da je uradnik beograjske policije opozoril posli Kosanoviča, na! se odstranf iz Beograda ,ker beograjska policija ne more jamčiti za njegovo varnost,	'
,:»Eno. je gotovo,* je.j&ikjjučil Pribičevič svojo izjavo, »da. ie nade beograjskih. hegemonistov, -fckračunajo na naš razkol, ne bodo uresničile; Preje se bo Velebit pogreznll v Jadransko morje in prej se bo izsjtSHa. $ava. kakor da hI mi odnehali ali se Čelo cepili v borbi za ideje, ki Jih smatfamo za osnovne ideje moderne državne ureditve, za ideje pravega edinstva in ravnopravnostl.«
Pribičevič se je nato poslovil od domačih novinarjev in ostal v daljšem razgovoru s posebnim poročevalcem angleškega časopisja, ki ie prihitel v Zagreb, da se na licu mesta informira o resničnem stanju v naši državi.
Petek !?. vm. 1928
Prijateljski odnošaji med Turčijo, Jugoslavijo io Nemčijo
Važne Izjave turškega zunanjega ministra ▼ Budimpešti
Budimpešta, 16. avgusta, g. Ministrski predsednik grof Bethlen je imel dopoldne v navzočnosti zunanjega ministra Valka, daljši razgovor s turškim zunanjim ministrom Teufik Ruždi begom o aktuailnih političnih vprašanjih. 2e včeraj se je vršil razgovor med Teufik Ruždi begom, zunanjim ministrom Valkom in bolgarskim upravnikom r>o-sk>v v Budimpešti.
Pri banketu, ki ga je sinoCi priredilo turško poslaništvo, je izjavil Teufik Ruždi beg novinarjem, da je edini smoter zunanje politike ohranitev miru. Na
vprašanje, kaj misli o Keliogovem pro-tivojnem paktu, je izjavil turški zunanji minister, da je ta pakt kakor vsak drug poskus za ohranitev miru pravilen in dober. Mnogo bo odvisno od tega, kako ga bodo signatarne države interpretirale. Na vprašanje, kaj misli o prijateljski pogodbi, ki bi se sklenila med Turčijo, Jugoslavijo in Nemčijo, je izjavil Teufik Ruždi beg, da obstojajo med temi tremi državami najboljši odnoša,i. Zaradi tega je lahko mogoče, da bodo te tri države potrdile svoje prijateljska odnošaje s posebnimi pogodbami.
Velika zmaga v boju proti smrtni kazni
v Angliji
Tekom zadnjih pet let prva pomilostitev morilcev, ki so bili
obsojeni na smrt
Brutalno udušene demonstracije v Dalmaciji
Šlbenik, 16. avgusta č. Tukaj ie med delavstvom zlasti pa med otočani. katerih interesi so zaradi ratifikacije nettunskih konvencij resno ogroženi, zavladalo veliko razburjenje. Včeraj zjutraj je priplula v šibe-niško luko italijanska iadernica. prva po evakuaciji italijanske vojske, da bi prodajala v mestu italijansko sadje. Meščanstvo in seljaki iz bližnje in daljne okolice je to zelo ogorčilo in je morala iadernica v kratkem času odpluti, ne da bi mogla kaj prodati V mestu je prišlo tudi do velikih demonstracij proti Italiji. Policija ima naročilo, naj prepreči vsak poizkus demonstracij in je zato aretirala 10 omladincev. samo zaradi vzklikov proti nettunskim konvencijam. Vsi so bili obsojeni na 10 dni zapora.
Split. 16. avgusta n. Snoči ie bilo vse mesto preplavljeno s policijo in orožništvom. V pripravljenosti je bila tudi policija na konjih. Vse to je bilo odrejeno, da bi se že v kali zadušil vsak poskus novih demonstracij proti nettunskim konvencijam. Zaradi ratifikacije teh konvencij je namreč zavladalo po vsej Dalmaciji silno razburjenje. Posebno ogorčenje vlada med delavstvom, ki je sedaj prepuščeno na milost in nemilost italijanskemu kapitalu. Potrjuje se vest, da nameravajo znane tvornice v okolici Splita s 1. septembrom namestiti okoli 100 kvalificiranih delavcev in 30 italijanskih uradnikov, večinoma iz Trsta. Razen tega se pripravljalo italijanske paroplovne družbe k reorganizaciji in razširjenju plovbe ob jugoslovenski obali. Tako namerava Lloyd Trie-stino otvoriti potniško progo dvakrat na teden med Sušakom, Šibenikom. Splitom in Dubrovnikom, razen tega pa tudi dve tovorni progi.
Italijanski protest v Beograda
Rim, 16. avgusta, o. Agenzia Štefani po» roča, da je italijanski poslanik v Beogradu dobil nalog, naj predloži jugoslovenski vla» di formelen protest in naj zahteva zadošče* nje zaradi napada, ki je bil izvršen 14. t. m. zvečer v Splitu na tamošniega italiian« skega konzula.
Tragikomična bilanca panike na Jelačičevem trgu
Zagreb, 16. avgusta n. Policija prejema še vedno mnoge prijave raznih oseb. ki so v nedeljo med pogrebnimi svečanostmi pri paniki na Jelačičevem trgu in v drugih ulicah izgubile razne predmete. Že sedai je na policiji zbranih 16 ženskih ročnih torbic. 1 ženski pleten čevelj, 1 par ženskih lakastih nizkih čevljev. 1 otroška sandala, razne aktovke, 1 ženski zlat poročni prstan, 9 moških klobukov, 7 ženskih klobukov itd. Vse te stvari so našli na ulici. Najbolj prizadeta je dijakinja medicine Marija Paliian. ki ie izgubila ročno torbico z 800 Din vsebine, žensko tula-uro, potni list za Avstrijo in Nemčijo, železniško režijsko legitimacijo, železniško brezplačno karto II. razireda iz Sarajeva do Jesenic in nazaj, polovično že>-lezniško karto od Jesenic do Salzburga. od Salzburga do Berlina in nazai in še nekatere druge listine. Teh stvari doslej še ni nihče vrnil.
Obsojeni splitski demonstranti
Split, 16. avgusta. 6. Izmed oseb, ki so bile pri predvčerajšnjih demonstracijah v Splitu aretirane, se jih nahaja v sodnih zaporih še 34, od katerih so bile obsojene 4 na 30 dni, 8 na 14 dni, 5 na 20 dni, 6 na 8 dni, 5 na 3 dni, 6 na 2 dni zapora; vsi skupaj na preko 400 dni zapora.
Zverinska ženska
Praga 16. avgusta, g. Po vesteh iz Černo« vic je romunska policija te dni aretirala neko Ksenijo Varlen, na čije stanovanju so našli devet parov človeških ušes in razne dr—»e dele človeškega telesa. Pri zasliša« nju je Varlenova priznala, da j« v zadnjih štirih ' tih zvabila v svoje stanovanje de« vet mof ih, ki jih je po seksualnih orgijah umorila ter njihova trupla razTezala na ko» se. Sodni zdravniki izjavljajo, da je Var« lenova tipična sadist..xia, da pa je za svoja ' č " lja popolnoma odgovorna.
Milijonski dohodki olimpijade
Amsterdam, 16. avgusta (pa.) Dohodki oJim-pičade so znašali 15 milijonov frankov.	'
Zadušnica za Stjepanom Radičem na Dunaju
Dana), 16. avgusti 6. Danes ob 11. dopoldne se je vršila v cerkvi Sv. Petra na Grabnu maša zadušnica za pok. Stjepanom Radičem. Prisostvovalo II ie nad 3000 ljudi, med njimi veliko število dam v črnem ter uglednih prvakov Jugoslovenske kolonije na Dunaju. Zadušnice se ie udeležil tudi poslanec dr. Ivan Pernar, ki je došel na Dunaj v spremstvu svoje soproge v svrho zdravljenja in je bil predmet splošne pozornosti. Zadušnlco ie priredilo hrvatsko društvo »Prosveta.«
Preiskava o zločinu Puniše Račiča
Zagreb, 16. avgusta č. Kakor smo že svo-ječasno poročali, je svetnik zagrebškega sodišča dr. Janko Gogolja dobil nalogo, da v Zagrebu zasliši osebe, ki moreio kaj povedati o morilcu Punišu Račiču in njegovem zločinu. Zaslišal je že Stjepana Radiča po njegovem povratku iz Beograda: Radič mu je tudi navedel gotove osebe, katere bi lahko izpovedale važna dejstva v zadevi atentata v Narodni skupščini. Nekatere teh oseb so bile nato že zaslišane v Beogradu, sedaj pa se ponovno zaslišujejo že enkrat zaslišane priče. Tako sta bila med drugim zaslišana poslanca Adam Pribičevič in dr. Sekula Drlievič. Prvemu, ki živi staino v Vučitmu v bližini Kosovske Mitrovice. je mnogo znanega iz preteklosti Puniše Račiča in prav tako ie tudi dr. Sekula Drlievič kot Črnogorec dal sodišču dragocene podatke o Pirniši Račiču.
Mostar dobi klerikalnega velikega župana?
Mostar, 16. avgusta č. Ker je v zadnjem času v Hercegovini pričelo močno nazadovati število pristašev HPS. namerava notranji minister in predsednik vlade zamenjati dosedanjega velikega župana dr. Avdo Hasanbegoviča. ki bo odšel za velikega župana v Dubrovnik, dočim bi na njegovo mesto prišel Žarko Vlahov, urednik »Narodne Slobode« glasila HPS v Hercegovini. Vlahov se ie mudil dalie časa v Beogradu. kieT mu je bilo ponudeno mesto načelnika v notranjem ministrstvu, kar Da ie odklonil in zahteval mesto velikega župana v Mostar-Ju, pod pretvezo, da se tamkaj KDK zelo širi in da močno pada število pristašev hrvatske klerikalne stranke.
Zagonetna pot posl. Krnjeviča v Berlin
Beograd 16. avgusta č. »Novosti« poročajo, da je dospel v Beograd narodni poslanec in tajnik HSS dr. Juraj Krnjevič, ki je bil izvoljen za člana naše parlamentarne delegacije na konferenci Interparlamentarne unije v Berlinu. Po poročilu tega lista je dr. Krnjevič izjavil, da hoče v soboto odpotovati z delegacijo vred v Berlin. Ta namera dr. Krnjeviča ie vzbudila v političnih krogih nemalo senzacijo in živahne komentarje. Politični krogi jo tolmačijo kot znak popuščanja in nagibanja KDK k sporazumu, drugi zopet pa se boie, da hoče dr. Krnjevič v Berlinu izkoristiti ta mednarodni forum, da* bi obtožil beograjsko vlado zaradi zločina 20. junija. List poroča nadalje, da je dr. Krnjevič sporočil, da ne bo aktivno sodeloval v delu Interparlamentarne unije, temveč da ji bo prisostvoval samo kot opazovalec.
Antonin Sova f
Praga. 16. avgusta, h. Danes ponof! je umrl v Pacovu na tuberkulozi hrbtenice eden najznamenite^ih čeških pesnikov Antonin Sova Bil je star 64 let.
čičerinovo zdravstveno stanje poslabšano
London, 16. avgusta, (be.) Kakor poro« čajo, se je zdravstveno stanje sovjetskega komisarja za zunanje zadeve čičerina, ki trpi na sladkorni bolezni, zelo poslabšalo.
Sled za Amundsenom?
Pariz, 16. avgusta, g. Holandski parnik je v bližini Rottuna našel steklenico, v ka» teri je bil listek, ki ga je baje napisal Amundsen. Steklenica z listkom je bila ta» ko: izročena norveškemu konzulu. Na list« ku j» napisano: «1. VII. 1928., 34 stopinj, 83 minut vzhodno. Amundsen.*
Norveški konzul je ugotovil, da gre res za pisav» Amundsena Listek je bil odpo« slan Amundsenovi ženi.
Poljska zunanja politika
Varšava, 16. avgusta, g. Maršal Pilsudski je dane« sprejel zunanjega ministra Zale-skega, ki se je vrnil z dopusta iz Francije. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da sta Pilsudski in Zaleski razpravljala o podpisu Kellogovega pakta. V imenu poljske vlade bo zunanji minister Zaleski podpisal pakt Dalje sta razipravljala o vprašanjih, ki so v zvezi z jesenskim zasedanjem Društva narodov. Poljska bo na letošnjem zasedanju v Ženevi predvsem skušala doseči definitivno rešitev poljsko - litovskega spora. Po vesteh iz Kovna namerava ministrski predsednik Voldemaras na kmečkem kongresu imeti velik govor, kot odgovor na zadnje izjave maršala Pilsudskega v Vilnu.
Nov svetovni rekord v plavanju
G dansko, 16. avgusta, h. Nemški plavač Kemmerich je v torek ob 8. zjutraj startal v Pilau v Vzhodni Prusiji ter je plaval do Zopota na Holandskem, kamer je dospel v sredo ob 22.25. Kemmerich je torej v 43 urah preplaval 80 km ter s tem postavil nov svetovni rekord. S seboj, je vzel samo en kompas, eno žepno uro, aparat za rakete, termos - steklenico in čokolado. V Zopotu ga je pričakovala velika množica, ki mu je priredila viharne ovacije. Drzni plavač je dobil za svoj uspeh 10.000 zlatih gdanskih goldinarjev.
Mussolini nadzoruje manevre vojne mornarice
Rim, 16. avgusta, o. Ministrski predsed« ! nik Mussolini se je včeraj zjutraj odpeljal v avtomobilu, katerega je sam vodil, v Ci« vitta Vecchia. kier se je vkrcal na jahto A irora. Odpeljal sa je na Tirensko morje in prisostvoval danes vajam vojne m orna« j rice, ki se bodo nadaljevale jutri	t
London, 16. avgusta d. Notranji minister, ki je že pet let na svojem mestu, ni dosedaj niti ene osebe, ki je bila zaradi umora obsojena na smrt, predlagal v pomilostitev. Pred kratkim so našli v Drightonu umorjenega nekega trafikanta Zaradi tega umora je bil denunciran 25 letni delavec in njegova prijatelja, ki še nista bila stara 18 let. Na podlagi zelo pomanjkljivih indicijskih dokazov so bili vsi trije obsojeni na smrt. Kljub temu. da razprava ni dokazala, kdaj in kdo je izvršil umor, je notranji minister odklonil pomilostitev.
Konservativni poslanec Rawson se je eneT gično zavzel za pomilostitev obsojencev.
Notranji minister pa h pomilostitev ponovno odklonil. Nato Je poslanec Rawson odšel s spisi razprave h kralju ter je bil pooblaščen v to, da notranji minister prekine svoj dopust in da še enkrat prouči vso zadevo. Dočim so se že v dveh londonskih Jetnišni-cah izvršile vse priprave za JustifikaciJo, ki bi se morala izvršiti davi ob sedmih, je Rawson snoči pripeljal notranjega ministra v London in zvečer so uradne dopisne agenture objavile, da je notranji minister po ponovni proučitvi zadeve predlagal kralju pomilostiev vseh treh obsojencev v dosmrtno prisilno delo, kar pomeni v Angliji 18 do 20 let.
Za Srbijance groš, za prečane knof!
Za staroupokojene srbijanske oficirje je dr. Korošec čez noS našel 7 milijonov, slovenski staroupokojenci pa naj stradajo še naprej! — Vsepovsod dvojna mera tudi pod Koroščevo vlado
Beograd, 14. avgusta.
Včerajšnja seja Narodne skupščine je biia za naše upokojence dvakrat zanimiva. Dr. Koroščeva srbijansko-kleri-kalna večina je sprejela novelo k zakonu o narodnem priznanju osebam, zaslužnim za domovino. Ta zakon je iz 1. 1925. in govori predvsem o posmrtnem počaščenju srbskih državnikov in vojskovodij ter o zgradnji spominskega panteona. Včeraj pa je bila k temu zakonu sprejeta novela. Javnost je pričakovala, da se bo ta novela nanašala na fet zakon v doslovnem smislu besede f# da- bo izpopolnjevala n. pr. odredbe glede zgradnje panteona. Kaj še! Ta zakon je služil samo za okvir in plašč, pod katerim so si Srbijanci.ustvarili in uzakonili Še eno predpravico pred prečani; še enkrat zapostavili prebivalstvo dveh dobrih tretjin naše države. Pod krinko, da je treba nagraditi nacijonalno zaslužne osebe, je sedanja večina odobrila starim srbijan-skim ofipirjefn, ki so že pred svetovno vojno in večinoma četo pred balkanskimi vojnami stopili v pokoj, nove pokojnine po novem zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice od !. 1923. Minister ver Dragiša Cvetkovič je na seji ored glasovanjem obrazložil novelo s .em, da je vlada že odobrila kritje novele, za kar bo potrebno približno 7 milijonov 2Q0; tisoč dinarjev.
O Kofošec seve te številke ni dal poročati *SIovencu». List ponat;skuje le izjavo ministra vojske in mornarice, da se bo na isti način skušalo urediti tudi vprašanje pokojnin bivših avstroogrskih oficirjev in da se že zbirajo potrebni podatki. Srbijancem torej kar celih 7 milijonov, prečanskim oficirjem pa obljube! Tako zna zastopati prečanske interese in idejo ravnopravnosti g. Korošec kot predsednik vlade.
Kot rečeno gre pri teh upokojencih za stare srbijanske oficirje, ki deloma sploh niso sodelovali v nobeni vojni in so bili pač poklicni oficirji, kakor oficirji av-stro-ogrske armade z naših krajev. Vlada g. Korošca pozablja, da so tudi prečanski oficirji bili sinovi srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda in da je zato ločitev na srbijanske »narodno-zaslužne» in na prečanske več kot de-plasirana.
Lani ot> tem času je bila sprejeta prevedbena uredba. Na podlagi te uredbe se je končno po desetih letih brezmejnega trpljenja in zapostavljanja vendarle našim kronskim upokojencem izenačila njihova pokojnina z dinarskimi. A kako! Mnoge skupine kot orožniki, učitelji, profesorji, finančni stražniki i. dr. še danes niso prejeli prevedene pokojnine, čeprav je uredba že 'eto dni zakon in sploh ne obstoja noben spor glede tolmačenja ali upoTabe. Srbiian-sko uradništvo jim noče priznati dinarske pokojnine in njihovi prejemki po tej uredbi so ves čas do 1. aprila 1.1. že zapadli pod lansko partijo 55.
Po tej uredbi so bili tudi oficirji prevedeni na dinarske pokojnine. Ta procedura se ie izvršila na ta način, da so kronske oficirske upokojence najprvo prevedli na odgovarjajoče čine predvojnega starosrbskega vojaškega zakona in jim po tem zakonu odmerili novo dinarsko pokojnino. Cim to zgodilo. so se oglasili srbijanski upok. oficirji in protestirali proti premalim pokojninam. Tn res so kar preko noči dosesrli povišanje pokojnin. Ni jim bilo treba čakati deset let, kakor penzijonisti iz prečanskih krajev, čeprav so oni že vseh deset let uživali dinarske pokojnike. H so iih dosegli n-rečani šele sedai. Dr. Korošec je oosVrbpl kar za 7 milijonov dinarjev in srbijanske upokojence
po starem srbijanskem zakonu prevedel na novi vojaški zakon iz 1. 1923. Naši upokojenci pa bodo prejemali pokojnine po starem srbijanskem vojaškem zakonu, ki bo sedaj v veljavi tako rekoč samo za naše ljudi...
Dr. Korošec ima dovelj milijonov na razpolago za srbijanske upokojence, pred dobrim tednom je poklonil uredništvu svojega notranjega resora kar 2 milijona «reprezentančnih» doklad, a nima srca za naše orožniške upokojence. katerim je finančno ministrstvo odreklo izplačilo novih draginskih doklad, čeprav so ti orožniki gnali svojo pravico do državnega sveta in tu svojo pravično pravdo na celi črti dobili. Doktor Korošec nima toliko ljubezni o vo-jih najožjih rojakov, da bi kot predsednik vlade pozval finančne uradnike, naj izvrše rešitve državnega sveta ;n izplačajo zakonite draginjske ^oklade orožniškim upokojencem. Na drugi strani pa pribavlja srbijanskim upokojencem in srbijanskemu mradništvu notranjega ministrstva cele milijone doklad in novih pokojnin.
Torej vsepovsod dvojna mera, ena, obilna za Srbijance, druga, pičla za prečane! Povsod državljani dveh vrst!
«Kakšna čast in sreča sta doletela slovenski narod z imenovanjem dr Ko-rošča za ministrskega predsednika!« To je bil večen refren «Slovenč3'»'ih» uvodnikov. To srečo in čast lahko sedaj občutijo naši upokojenci vseh vrst precej nazorno na lastni koži...
Pred novo vladno krizo v Nemčiji
Berlin, 16. avgusta, s. Vladin sklep, da »e bo za staro križarko <Preussen» zgradila nadomestna križarka, ki bi zasedaj nosila Ie črko «A», je povzročil v kabinetu težak konflikt. Socijalnodemokratski ministri f-o s ostalimi glasovali za grraditev te križarke, za kar jih pa lastni pristaši ostro napadajo. Kakor se izve, bo socijalnodemokratska stranka pri glasovanju v parlamentu prlaso-vala proti lastnim ministrom. Z ozirom na to stališče socijalnodemokratske frakcije je usoda kabineta trenutno nekoliko neeotova.
Lavina zasula šest rudarjev
Rim, 16. avgusta, g. Lavina je v Valtelinu v dolini Aosta zasula šest rudarjev, ki so bili na izletu. Našli so jih šele nekaj ur kasneje. En rudar je bil že mrtev, ostali so pa težko ranjeni.
Kje je Trockij?
Berlin, 16. avgusta, g. Napram vestem la Pariza, da se mudi Trockij z dovoljenjem svoje vlade v Berlinu, sporoča tukajšnje sovjetsko poslaništvo, da Trockega ni v Berlinu, temveč da j|e še vedno v pregnanstvu v Sibiriji.
Turnir v Kissingenu
Ktssingen, 16. avgusta. V četrti rundi te« hovskega turnirja v Kissingenu je vzbujala največ interesa partija Bogoljubov»RčtL Le«ta je imel že dobljeno pozicijo, a ni znal pravilno nadaljevati in je naposled izgubil. Španska partija Tartakover»Yate9 se je končala remis, Mieses pa je izgubil napram Niemcoviču. Partija MairshalbEu« we je bila po dolgem boju prekinjena v boljši poziciji za Američana — Stanje po četrtem kolu: Bogoljubov 3, Capa, Rubin, Niemoovič 2 in pol, Marshall 2 (1), Tar* raseh, Tarta 2, Euwe 1 in pol (1), "Sates, Spielman 1 in pol, Mieses, Reti 1. (Iz sta* nja je razvidno, da so se morale v drugem kofai prekinjena partija Tarta*Spielmann, kakor tudi partiji Ga-pa/Tarrasch in Rubm« stein»Spielmann, ld jih naš poročevalec ne omenja, končati remis. Op. ur.)
Tudi Grčija gradi vojne ladje
Atene, 16. avgusta Obe.) NajviSji pomorski svet je sklenil gradnjo štirih rušilcev ia dveb totpedavk.
•JUTRO* I!. 192	■■	■	■ ■	8 -	PeteK 17. ym. T928
Bajna dedsčina stražarja v Glavnjači
Nfkola Dronjak. doma lz Zrmanje y Lfkl.
stražar v beograjski Glavnjači. je nedavno iutro doživel neverjetno presenečenje. Ko je ravno nastopil službo in odklepal zapore, da odvede jetnike na sprehod po dvorišču, so ga tovariši pozvali, naj pohiti v pisarno, da prevzame neko debelo priporočeno pismo. Nikola Dronjak je pismo prevzel, za odprl in ga začel počasi citati. Okamenel je od strmenja Bil je to obširen akt njegove domače občine, kd ga obvešča, da ie iz Oregona v Severni Ameriki prispel testament njegovega nedavno umrlega strica Nikole Prodanoviča. V aktu je navedeno, da vsa dedsčina pokojnega strica, industrijalca, znaša bajno vsoto 25.000.000 dolarjev, ali v naši valuti domala poldrugo milijardo Din To ogromno premoženje do nadaljnjega čuva ameriška Narodna banka. Vso dedščino ie po-kojni Prodanovič v testamentu namenil svoji sestri in n/ienim otrokom, med katerimi ie Nikola najstarejši.
Nikola ie akt čital in čital ln ni mogel verjeti. Nikomur ni hotel izdati tajnosti, boječ se. da ne bi kako zlobno naključje, kakor se to tako rado zgodi v življenju, prevrnilo vso njegovo srečo v vodo Končno se ie vendar moral odpraviti v domačo občino in ie torei svoio tajnost razodel starejšemu tovarišu naredniku, da ga priporoči za dopust. Kakor bi vnel slamo, se ie novica bliskovito raznesla po vsej Glavnjači.
—	Nikola Droniak ie postal milijarder! je šlo od ust do ust.
Poveljnik straže, ki ie imel podpisati dovoljenje za dopust, ie pozval Dronjaka k sebi in Nikola mu ie potrdil resnico. Pred dobrimi 20. leti ie njegov stric Nikola Prodanovič kot neznaten trgovec odpotoval v Ameriko, kjer je v družbi z nekim Mileti-čem zače! trgovati in si gromaditi bogastvo. Zgradil ie več tovarn, živel imenitno, a evo, zdai le umrl in zapustil premoženje svojim edinim sorodnikom.
—	Pa dobro. Nikola, a kaj boS počel s tolikim denarjem? ie uradnik vprašal srečnega dediča.
—	Še sam ne vem! ie mirno odvrnil Nikola in skomignil z rameni
—	Daj, človeče. daruj kakih 20 milijonov dinarjev, da zgradijo novo Glavnjačo. pa se bo na novi palači blestel napis :»Za-dolžbina Nikole Dronjaka« . . .
A novi bogataš Dronjak, po čigar priimku (dronjak-capin) se da sklepati, da njegovi predniki niso bili ravno petični, se je zopet nasmehnil in se odpravil na dopust v domačo občino, da uredi vse potrebno za prevzem dedščine.
* Meščanska šola
Nekai misli pred oričetkom šolskega leta.
Ne more biti človek tak s\ etnik, da ne bi imel poleg prijateljev tudi nasprotnikov, pa tudi ne tolik razbojnik, da ne bi našel poleg sovražnikov tudi.prijateliev.Jsto ,ve* lia tudi za druge stvari.
Naša meščanska .šola si je po svojih uspehih pridobila vztrajne zagovornike. Da so oa tu in 'tam tudi nasprotniki, je končno nekaj povsem naravnega. Nepoznanje bistva in pomena te šole ie krivo, da se tu pa tam oglasi kdo, ki se protivi ustanovitvi meščanske šole v kraju, kjer jo drugi žele imeti. Pomen te šole je prišel do veljave tudi že v Beogradu, zaito je ministrstvo prosvete izdalo letos poziv vsem večjim krajem, naj ustanove meščanske šole. (Prosvetni glasnik št. 4.) V kratkem je tu pojasnjena tudi razlika med srednjo in meščansko šolo. Absolventi srednje šole čakajo na državno službo, v kolikor ne nadaljujejo študij na visokih šolah, dočim ima meščanska šola namen in nalogo, da vzga-ia širše plasti naroda direktno za življenje i ;n ne za pisarniško službo, kakor si misli j orotivnik. ki meščanske šole ne pozna.
Res imamo za meščanske šole enoten učni program, toda ta še vedno omogoča krajevne posebnosti za vsako meščansko šolo posebej. Meščanske šole v mestih in obrtnih krajih kažejo izrazit obrtno-trgovski značaj, dočim ravno tako lahko dobi meščanska šola s kmetijskim okolišem izrazit poljedelski značaj, ne da bi se zaradi tega od učnega programa oddaljila toliko, da ne bi učenec zbog eventualne preselitve mogel nadaljevati študij na drugi meščanski šoli.
Smoter želje prosvetne uprave more torej biti le ta, da se ustanove meščanske šole v vseh večjih krajih, da bo vsaka ustrezala značaju in potrebam svojega okoliša. Obenem pa se na ta način razbremene prenapolnjene meščanske šole. ki poleg vsega it&k ne morejo ustrezati vsem okolišem. Meščanska šola nima namena odtujiti učencev kakršnemu koli delu. Nasprotno! Njena naloga je. da vzgoji naraščaj, ki bo zavestno opravljal vsako delo z veseljem, I ker delo ohranjuje in krepi naše telo
Izplačilo razlik rodbinam umrlih uradnikov in upokojencem
Delegacija ministrstva financ za Slovenijo razglaša uradno: Na podlagi rešenja ministrskega sveta *DRbr. 61.000 z dne 24. julija t. 1. (Uradni list št. 274/76 z dne 13. t. m.) se bo tudi letos nadaljevalo z izplačevanjem neporavnanih razlik v prejemkih državnim uradnikom in ostalim uslužbencem, prevedenim in obdržanim v, službi po uradniškem zakonu z dne 31. VII. 1923.. za čas od 1. oktobra 1923 do 1. maja 1924. V državnem proračunu za 1. 1928'29 je pod partijo 62. v ta namen odobren za vso državo kredit v znesku 10 milijonov dinarjev.
Vzporedno s slufžiteljl in zvaničniki pridejo letos do izplačila razlik deloma tudi oni prevedeni uradniki, ki so si na tej pod-stavi pridobili pravico do razlike, pa so umrli, ter upokojenci, ki so bili prevedeni in upokojeni s polnimi službenimi leti ali ■po dovršenem 65. letu starosti. Svojci umrlih uradnikov (izvzeti so svojci zvanični-kov in služiteljev) in navedeni upokojenci se pozivajo, da najkasneje do vštetega 1. septembra t. 1 predlože direktno računovodstvu delegacije ministrstva financ za Slovenijo (Krekov trg) pismene prijave po obrazcu, natisnjenem v citiranem »Uradnem listu«, ter zahtevane podatke podkre-pe s potrdili o razvrstitvi in upokojitvi, ki jih morajo prijavam priložiti v izvirniku in v prepisu. Izvirnike jim bo računovodstvo po vpogledu vrnilo.
Oni upravičenci do razlik, ki bodisi zase ^upokojenci) ali za umrlega uradnika s potrebnimi dokumenti iz kakršnegakoli razloga ne razpolagajo, naj se obrnejo takoj na ona oblastva, ki so svoječasno ta dokazila izstavila s prošnjo, da jim izstavijo rove dokumente.
Vsa oblastva so naprošena, blagajni finančne delegacile, davčni administraciji, vsem davčnim okrajnim oblastvom in vsem davčnim uradom pa je naročeno, da gredo opravičencem do razlik pri izpolnjevanju prijav z vso uslužnostjo in vsestransko na roko.
OpoBor+tl Je končno treba, da zaradi nezadostnega kredita že na podlagi same prijave ne more zahtevati Izplačila razlike prav vsak interesent, ker bo generalna direkcija državnega računovodstva otvorila kredit vzporedno in v alikvotnih tangentah tako za aktivne služitelje in zvaničnike kakor za svojce umrlih uradnikov in za upokojence. __
Drobtine z jadranske obale
Sušak, 15. avgusta Jedva je val tujcev s sokolskih praznikov pojenjal, že so pričeli prihajati na Sušak gostje in romarji iz najrazličnejših krajev Hrvatske kakor tudi iz Slovenije z namenom, da se poklonijo trsatski Materi božji. Na današnji praznik je tu namreč velika božja pot. Doslej je bil na Veliki šmaren olajšan prehod iz Italije na našo stran in obratno. Sušak nima lastne cerkve in se vrši del svečanosti na naši, de.1 na laški strani. Za tri dni je tudi letos dovoljen prestop preko meje z navadnim listkom, ki ga izdajo obmejna oblastva, vendar se čuje, da povzročajo Italijani bož-jepotnikom ovire.
Narodna žalost za pokojnim voditeljem hrvatskega naroda bo trajala glasom sklepa poslovnega odbora KDK na Sušaku do 22. t. m Do tedaj bo ostal ves Sušak in vse Primorje zavito v črnino. Na Sušaku je prijetno odjeknila vest, da so vsa hrvatska mesta z veseljem sprejela sklep su-šaškega mestnega sveta, da se postavi pokojnemu Stjepami Radiču velik spomenik. Mesto Zagreb ie votiralo v ta namen večjo vsoto. Vprašanje, kje bo stal spomenik, je še odprto. Naravno je, da žele tukajšnji krogi, naj bi spomenik stal na Sušaku, ki je prvi sprožil to idejo. V ostalem pa se je tudi v Splitu sprožila enaka akcija. Te dni se zaključi pri nas velika propa-
Sandna izložba slik in narodnega veziva, a razstavi so zastopani tudi nekateri slovenski slikarji. Za čipke iz Slovenije je med jadranskimi gosti veliko zanimanje.
V Karlovcu se vrše priprave za novo gledališko sezono. Drama jo bo otvorila s slovenskim komadom »Hlapec Jernej in njegova pravica«, ki jo je po Skrbinškovi dramatizaciji prevel Tepavac, član Narodnega gledališča v Zagrebu, ki bo kreiral tudi naslovno vlogo.
Na Rabu, ki so ga v ponedeljek posetlli naši »Jutrovčki«, se vrše manevri naše mornarice. Sodeluje naša največja kri&ar-ka »Dalmacija«, posebno zanimanje gostov pa vzbujajo vojne ladjice, ki se odlikujejo z veliko brzino. Manever vodi amdi-ral Priča.
Med primorskimi davidovičevd se pojavlja razkol. Mnogo uglednih domačinov je prestopilo v KDK. Na Sušaku davido-
vičevcev kmalu več ne bo, Ker prestopajo v KDK nele uglednejši meščani, marveč tudi delavci in ribarji.
Na Sušaku so se začel« priprave za kongres Saveza za propagando. Na kongres so pozvani reklamni zavodi, uprave časopisov in druge podobne stroke. Namen Saveza je, da se sistematično širi moderna reklama. Savez bo pristopil v pariško »Union Continemale de la Publicitč«, v kateri je že včlanjenih 15 državnih zvez. Pričakuje se velika udeležba propagandnih strokovnjakov tudi iz inozemstva.
Lepe prireditve na Bledu
Prihod kralja.
Bled, 16. avgusta
Sezona je na višku in gostje, ki so se letos na Bledu prav udomačili, so polni hvale o lepih dnevih, ki jih preživljajo, in posebno še o številnih prireditvah, ki letos nudijo marsikaj novega. Vzbujajo pa vsi ti prvovrstni aranžmani posebno zanimanje, ker se običajno vrše pod pokroviteljstvom kraljice Marije.
Mednarodnemu teniškemu turnirju je včeraj, na praznik, sledil nov velezanimiv moderni viteški turnir: I. concours hippi-que, ki ga je priredila turnirska sekcija zagrebškega Jockey-kluba. Navzlic temu. da se ie prireditev pričela že popoldne ob 3., ob največji pripeki solnca, je bila udeležba občinstva prav številna. Bila je to pravcata modna revija na Bledu. Osebno je turnirju prisostvovala kraljica Marija s spremstvom v svoji lepo okrašeni loži. Posebno mnogo ie biio Zagrebčanov, a pretežno so prevladovali Nemci, ki letos tvorijo gros letoviščarjev na Bledu in se naj-živahneje zanimajo za vse prireditve. Prispeli pa so tudi nekateri novinski poročevalci iz inozemstva. Tekmovalci so bili večinoma konjeniški častniki, ki so odnesli glavne nagrade v skupni vsoti 25.000 Din V kategoriji P (lahka) je bilo 18 tekmovalcev, med njimi 1 dama. v kategoriji S (srednjetežka) 20 in v kategoriji T (težka) 11. Posebno lepo je uspelo skakanje v parih in enako zaključna točka sporeda: jen de barre.
Na predvečer praznika smo Imeli že tradicionalno beneško noč na jezeru, ki je zopet nudila mnogo slikovitosti in romantičnosti. Drevi pa se bo vršil veliki slavnostni koncert v dvorani Zdraviliškega doma.
Krali Aleksander le z dvornim vlakom prispel dfines zjutraj ob 8.40 na Bled. Popoldne sta se kralj in kraljica z avtomobilom podala v Bohinj na obisk k princesi Olgi. Dočim je kralj ves popoldne qstal v Bohinju, se je kraljica ob 17. vrnila proti Bledu, da se udeleži dobrodelnega koncerta, za katerega vlada izredno zanimanje.
ustvarja resnično zadovoljstvo edino !e nov, močno in izbrano parfimiran nadvse fini Elida Puder.
Nikakor. tj,e more biti res, da so te šole potrebne ie aržavi. saj državo tvori narod Zahteva, naj vsa bremena nosi le erar. ni umestna, kajti državni proračun tega ne bi zmogel ter bi razvoj šolstva bolj oviral kakor pospeševal:-Vsak okoliš naj se z ljubeznijo zavzame za svojo šolo. pa bodo vse prav lepo uspevale v veselje, ponos in zadovoljnost prebivalstva. Gotovo pa le potrebno, da šolska uprava n Dr na šolo s kmetijskim smotrom pošlie učiteljstvo. ki j se bo kmetijstva lotilo z veseliem Čim več odziva b<5 našel apel ministrstva prosvete. tem lepši' Sodo uspehi in tem večjo vse-! stransko korist bo imel narod od meščanskih šeiiSinzs	Joslo Gorišek.
za vedno ta ne vrneš se več v i-aše vste. Podlegla si zavratni bolezni 'n premirula daleč od nas, da te nismo mogle spremlati na tvo poslednji poti k več.isnu počitku. Izgubile smo v tebi neumorno telovadkinjo-naratščajničo Sokola I. ha Taboru, kier te bomo nenadomestljivo pogrešali. B.la si vzor navdušene Sokolice. vsem n^m si prednjačila s svojo idealno delavnostjo. Kruta usoda te je odtrgala od nas. a s poj. in na tebe ostane v naših srcih neminljiv! —» Žalujoče naraščainice Sokola I.
zaradi nesrečne ljubezni lizol
Kandija, 16. avgusta
Brhka Albina, ki šteje šele 20 pomladi, je služila v neki tukajšnji gostilni. V gostilno so prihajali krepčat se številni okoliški fantje med njimi tudi Lojze iz Bro-da. Tako sta se podjetni Lojze in brhka Albina seznanila in med njima se je razvila goreča ljubezen.
Roža ljubezni pa nJ cvetela dolgo časa brez motenj. Med obema zaljubljencema so se pred nekaj dnevi začeli hudi prepiri, ki so dovedli do velike zamere in ki so temperamentni Albini šli tako do srca. da je sklenila zapustiti ta svet
V petek si je kupila v lekarnd g. Berg-mana za 4 dinarje lizola, katerega je vzela v dveh porcijah, da bi tem sigurneje učinkoval. Šele druga porcija, ki jo je izpila v soboto okrog poldneva, jo je spravila v nezavest. V takem stanju jo ie našla rnje-na gospodarici. Z značilnimi lisami na obrazu in težko hropečo samomorilno kandi-datinjo so nemudoma prepeljali v žensko bolnico, kjer so ji izprali želodec in jo rešili sigurne smrti.
Ko je Albina v bolnici zopet prišla k sebi, je dejala, da si ne bo nikdar več skušala vzeti življenja, češ, da je življenje na svetu vendarle tudi lepo, čeprav je prepir z ljubljenim fantom hudo neprijetna zadeva, ki seže prav do srca. »Najhuje me peče to.« je menila Albina«, »ker mi mati očita, da sem s tem dejanjem zatajila Boga.«
Gdč. Majdica Treo
(ASK Primorje)
najuspešnejša plavalka pri letošnjem tekmovanju za prvenstvo Slovenije. Dosegla Je prva mesta v hrbtnem plavanju Juniork na 100 m, 400 m prsno seniork, 100 m prosto senlork in 100 m prsno Juniork. Poleg tega Je kot finallstinja v štafeti 4X100 m seniork prispela kot prva na cilj
kem. v mestecu Krossen in njegovo nemirno življenje je bilo polno hrepenenja po nečem lepšem, kakor se nam nudi v vsakdanjem življenju ob slehernem koraku.
Bezručeve »Slezke pesmi« v nkrajin-sčini. »šlezke pesmic Petra Bezruča so izšle naposled tudi v ukrajinščini. Prevel jih je M. Obidnij. Bezruč je pospremil ta prevod s posebnim pismom, kateremu je dodal novo pesem »Kalina«, žalostinko, pojoč o delitvi tešinskega ozemlja.
Lisztove svečanosti v Budimpešti. Za poletje prihodnjega leta pripravljajo v Budimpešti Lisztove svečanosti, ki bodo obsegale predvidoma te-le skladbe: Kristusov oratorij, Legendo o sv. Elizabeti in panto-minske plese na motive Lisztovih Madžarskih rapsodij. Prireditev se bo vršila v takem času, da ne bo kolidirala z običajnimi bayreuthskimi in vsakoletnimi salcburški-mi svečanostmi.
Višek letošnjih svečanosti v Salzbiirjrn je bil dosežen prošli teden z uprizoritvijo Šchillerjievih »Razbojnikov« v režiji Maksa Reinhardta.
Slovenska književnost v tnjinl. V letošnjem »Jahrbuch fiir Kultur und Geschichte der Slaven« (Breslava) beleži O. Forst-Ba-taglia članek, ki ga je spisal Vojeslav Mole v >Przeglad wspolczesny< o Otonu Zupančiču in pristavlja: »Majhen portret slovenskega pesnika, ki Je po kratkem življenju umrl 1. 1918. v starosti 41 let.« Brez komentarja!
Kozje, 15. avgusta
V	nedeljo 5. t m. je bil pri znani romarski cerkvi Mariji Zagorski običajen cerkveni shod (romanje). 2e v soboto je prišel v Zagorje 271etni rudar Ivan Omerzo na obisk k svoji zaročenki Šitefki. V gostilni je pravil, da je zato prišel v Zagorje, da bo napravil nekoga hladnega. Grozil je navzočim fantom z velikim odprtim nožem v obliki stileta. V nedeljo se je napil in ogrožal z nožem posestniškega sina Zalokarja, za katerim je trikrat tekel okrog cerkve. Šele ko je zagledal orož-niško patruljo je odnehal.
V	Zagorje je prišel tudi posestniški sta Martin Grobin iz Bistrice, ki je bil na Omerza jezen zaradi njegove ljubezni do Štefke. Ob pol 8 ie Grobim prišel do dvoriščne ograje pri Ivačičevl hiši in začel tresti ograjo in izzivati. Klical ie IvaSča na korajžo z besedami: »Auf biks, pridi dol, če imaš korajžo, pa naj pride tudi pro-kleti Koprivčan!«
Omerzo le tekel Iz hiše, pobral debel smrekov kol ta udaril Grobin a po glavi s tako silo, da se le fant takoi nezavesten zgrudil na tla. Gostilničar Anton Bračun ie spravil Grobina v svojo hišo, kjer ga ie skušal obuditi k zavesti. Zdravnik ie odredil. da so Grobina prepeljali v celjsko javno bolnico, toda ranjenec je že naslednjega dne ob 10. zvečer umri Omerza so orožniki takoj zaprli
Tragična smrt mlade Sokolice
Kruta smrt je preteklo soboto v Sarajevu ugonobila mlado življenje ljubke ljubljanske Sokolice, učiteljice Eme Smersu. Po lepo zaključenem tretjem letniku učiteliišča se je 18-letna Ema s skupino učiteljišč.iikov dne 1. julija podala na izlet po Srbiji in Makedoniji in Črni gori ter se preko Duhovnika vračala domov. V Sarajevu pa ie nepričakovano morala izstopiti in se podati v bolnico, kjer je obolela na legarju. Dočim so se vsi njeni tovariši in tovariši« tt dni srečno vrniii domov, je Emica v -obeto v sarajevski bolnici podlegla zavra'ni bolezni in so jo pretekli torek pokopJi na lamo-šnjem pokopališču.
Žalostna vest o smrti te si<no.it!5ne In nadebudne mladenke je v Ljubljani vzbudila splošno sočustvovanje. Posebio 'e pctrla naraščajnice Sokola L, katerim ie s svojo marljivostjo in požrtvovalnostjo večno nudila lep vzgled. Z nenavadno krepko veljo je med njimi vedno pridopiv.? a prva Tista, kaT jo je še bolj navduševalo ta sokolske ideaie.
Sestra Bmteal Nenadoma ti na« zapustila
Domače vesti
*	Akcija za spomenik Stjepana Radiču.
V vsej Hrvatski Je navdušeno odjeknila vest, ki jej je prvo dalo izraza mesto Suša k, naj se ustanovi fond za postavitev veličastnega spomenika Stjepanu Radiču Tamkajšnja mestna občina je obenem izjavila, da je pripravljena dovoliti v to svrho znaten prispevek. Zagrebška mestna uprava Je Iskreno pozdravila to zamisel ter že ventilira vprašanje, kako bi se čimprej realizirala ta ideja. Ni dvoma, da bodo tudi ostala hrvatska mesta osvojila to idejo
*	Urednik Hiavaček v Beogradu. V Beograd je prispel g. Franta Hiavaček, generalni tajnik Češke narodno • demokratske stranke rn urednik znanega praškega lista »Narodni listy«. V ZagTebu se je udeležil pogreba Stjepana Radiča ter vodil razgovore s tamkajšnjimi politiki Tudi v Beogradu je poseti! nekoliko političnih prvakov
*	Dr. Pernar Ima še kroglo v prsih. Narodni poslanec dr. Pernar je '>dpo:,»val s svojo soprogo na Dunaj, kjer se bo posvetoval z zdravnikom špecijalistom. ali bi kazalo operativnim potom odstraniti kroglo, ki Jo ima v prsih od atentata v Narodni skupščini.
*	Naši avljatlkl so se vrnili Iz Prage. V
sredo opoldne Je prispelo v Zagreb pet vojaških aeroplanov Iz Prage. To so bili major Radovič, kapetana Gradišnik in Rup-čič, poročnik Zupančič in narednik Jaklič. Sodelovali so. kakor znano, pri aeroplanski tekmi Male antante in Poljske, kjer so iz-vojevali častna mesta kljub temu. da so naši aeroplani imeli znatno slabše motorje kakor Cehi in Poljaki. Po kratkem odmoru v Zagrebu so ob 16. odleteli v Novi Sad.
*	Nove legitimacije za trgovske potnike. Službeno se objavlja naredba ministra za trgovino in industrijo o legitimiranju trgovcev, industriicev, obrtnikov in njihovih potnikov, kadar nabirajo naročila. Naredba bo stopila v veljavo 20. t. m. Od omenjenega dneva dalje morajo vsi trgovci, ki pošiljajo svoje trgovske potnike po notranjosti države v svrho nabiranja naročil, preskrbeti si nove legitimacije, ki bodo veljavne leto dni.
*	Novi predpisi 0 orožnih listih. Po
§ 49. pravilnika za izvrševanje novega zakona o posesti in nošenju orožja se morajo za leto 1928 izdani orožni listi v roku 3 mesecev vrniti pristojnemu oblastvu, da jih zamenja z novimi orožnimi listi. V.si posestniki orožnih listov morajo v ta namen tekom enega meseca izročiti orožne liste pristojnemu županstvu, v LJubljani pa policijskemu ravnateljstvu,-'Županstvo odnosno policijsko ravnateljstvo izda za Izročene orožne liste začasno potrdilo Kdor bi do 10. septembra ne oddal orožnega lista, mora potem« »■■posebns prošnjo-p»09»4i~ za *a-» menjavo orožnega lista. Oni, ki imajo za leto 192« veljavni orožni list, ne plačajo--za novega nobene takse.
*	Junkersov avljon v Beograda. V sredo opoldne je prispel na zemunskl aerodron neki Junkersov avijon, ki je na potu iz Berlina v Carigrad. S tem avijonom potuje več potnikov, ki jih je tvrdka Junkers poslala, da pregledajo linijo zaradi uposta-vitve stalnega prometa. To je popolnoma nov tip potniškega avijona. Aeroplan vrši sedaj istodobno poskusni in propagandistični polet.
*	Konferenca upravnikov hlgijenskih zavodov. Na Cetinju se bodo 30. t. m. sestali upravniki vseh higijenskih zavodov v naši državi na skupno konferenco. Te konference se bo v imenu ministrstva za narodno zdravje udeležil načelnik higijenskega oddelka dr. štampar. Dnevni red bo obsegal vsa vprašanja, ki se nanašajo na delovanje teh institucij. Pri tej priliki bo svečano otvorjen sanatorij na Lovčenu.
*	Novi moderni hoteli na dalmatinski ri-▼IJerL Nedavno Je bila pod imenom »Dubro-vačka rivijera« ustanovljena v Dubrovniku gradbena hotelska družba, ki bo v kratkem pričela z obsežnimi deli, ki bodo pomenila novo dobo v razvoju Dubrovnika, te atrakcijske točke našega primorja. Razen gradbe modernega zdravilišča na Pilah namerava družba zgraditi velik luksuzni hotel na Pločah, te dni pa je bilo nakup-ljeno na Dančah, najlepši točki Dubrovnika, primerno zemljišče za gradbo nove atrakcije za posetnike dalmatinske rivijere. Naš mladi turizem bo dobil s tem nov polet in nov impulz za nadaljnji razvoj.
*	Poroka. Na praznik Velike gospojnlce sta se poročila v Veržeju pri Ljutomeru znani slovenski skladatelj, profesor ljubljanskega konservatorija g. Slavko O s t e r c, in pijanistka gdč. Marta V a 1J a 1 o v a iz Ljubljane. Za priči pri poroki sta fungtrala gg. Ivan Ašič, notar v Mariboru, ln pisatelj dt. Anton Novafan. Mlademu paru iskTene čestitke!
*	Vpisovanje t meščanske Sofo. Minister prosvete Je odredil, naj se vpis učencev ln učenk v vse razrede meščanskih šol izvrši v dneh 30. tn 31. t. m. Vpis, Izvršen koncem junija, se smatra za začasen. V izjemnih in opravičenih primerih sme učiteljski zbor dovoliti vpis še do 5. septembra, oblastni prosvetni InspektOT pa do 15. septembra.
*	Držama dvorazredna trgovska lola t
Ljubljani. Šolsko leto 1928/29 se bo pričelo v četrtek 6. septembra s sv. mašo ob 9. v križevniški cerkvi. Po službi božji se bodo zbrali učenci In učenke v svojih razredih. Vpisovanje za I. ln U. letnik bo 1. in 3. septembra od 8. do 12. Prinesti Je treba s seboj zadnje šolsko Izpričevalo in vpisnino 100 Din. Priglašenci(ke) za I. letnik morajo prinesti rojstni list. Popravljalni izpiti se bodo vršili za I. letnik 27. tn 28. t.m., za II. letnik pa 29. In 30, t. m. Začetek vselej ob 8. uri. Prošnje za popravljalne izipite Je treba nasloviti na ravnateljstvo šole, kol-kovati po 10 Din za vsak predmet ln jih iziočiti ravnateljstvu najkasneje do 25. t. m. Končni izpiti v septemberskem terminu se bodo pričeli 3. septembra ob 8. Kdor še ni yložil grožnje, jo mora vložiti najkasneje
do 31. L m. Prošnje morajo biti kolkovane s 5 Din Istočasno pridejo k izpitu tisti, ki so bili v junijskem terminu odklonjeni za tri mesece. Sprejemni pogoji za I. letnik: dovršena meščanska šola z završnim izpitom ali IV. razred srednje šole. Starost od 14 do 18 tet.
* Natečaj za učence obrtne železniške šole v SuboticL Obrtna železniška šola v su-botiški delavnici sprejme za šolsko leto 1928/29 v prvi- razred trideset učencev (va-loncev) za izučevanje v ključavničarski, strugarski, kovaški, livarski, kleparski, mizarski, barvarski in tapetniški obrti Pouk v šoli za praktično in teoretično izobrazbo traja tri leta Pogoji za sprejem so razvidni iz tozadevnega razpisa v 76. številki »Uradnega lista<.
FOTO
in potrebščine kupite ugodno v drogeriji 4 KANC SINOVA, Mu bi] a o a, Židovska ulica I in drogeriji M WOLFRAM nasled M. KANC Maribor Gosposka ui- 33. 301
*	Vodovod na otoku Krku. Zagrebški univerzitetni profesor dr. Ferdo Koch se Je te dni na povabilo velikega župana primorsko - krajiške oblasti podal na otok Krk v svrho raziskovanja terena in najdbe vode za zgradbo vodovoda zlasti za kraje Aleksandrovo, Krk in Malinsko. V njegovem spremstvu se nahaja tudi inženjer Rac iz hidrotehničnega oddelka na Sušaku.
*	Vprašanje telefonskih kablov rešeno. Iz Beograda poročajo, da je vprašanje polaganja kablov v svrho telefonske zveze z inozemstvom končno rešeno. Minister pošte in brzojava je vladi predložil, naj še polaganje kablov od madžarske meje preko Beograda do Niša izroči tvrdki Wester, a od avstrijske meje do Beograda tvrdki Siemens. Grčija in Bolgarija sta zahtevali 25 linij. Polaganje kablov od Ni§a dalje se bo razpisalo na jesen.
*	Ida Kravanja reklamira pasto za zobe. Naši dve filmski zvezdi Ida Kr^vania ln Štefica Vidačič se iavljata po jfustriranih listih v reklamne svrhe. S svojimi bleste-fiimi zobmi hvali gospodična Kravanja v berlinskih listih neko novo past$?za zobe, ki jo >je spravil v promet znanji-berlinski insrituf. iza lepoto.	,
*	tqdf Slovencem |e potreben i^umorlsti-čen Časopis! Uprava »Skovirja« f|Ljub!Jani je prejela od naročnika naslednje pismo: »Prav umestno je, da ste se lotili izdajanja humorističriega časopisa »Skovirja«. Tudi Slovenci inwjmo.,šaie pisane v svoiem jeziku! Visoko civiliziran narod smo in bilo bi sramotnoj če ne bi zmogli takega lista Reči moram vsekakor, da je »Skovir« glede na naše male razmere že precej na višku. Vem, če bo število naročnikov raslo, se bo »SkoviT« še izpopolnil Jaz že sedaj ž njim zelo zadovoljen Pozdiživlja Vas in Vam iejl mnogo naročnik^ j>rof V. iz M.<" — 'V soboto 11. t. "m. Tfra naslovni strani je tiskovna pomota in stoji 11. julija namesto 11. avgusta, kar si Je vsak čitatelj itak znal sam popraviti) je izšla, nova številka »Skovirja«. na kar opozarjamo ljubitelje humorja in satire.	1461
*	Imejte usmiljenje z živalmi! CitatelJ nam piše: Ni namen mojemu dopisu, da škodujem ugledu posameznika, pač pa me je do teh vrstic prisililo usmiljenje do trpečih živali. Človeka zgrabi jeza. ko vidi, da v tej »pasji« vročini ubogi, privezani kuža zaman čaka, da se ga kdo spomni in mu prinese vode. Obiskovalci divnega reteške-ga kopališča smo že ponovno opazovali v neki gostilni, da kužek v naiboli žgočih in žejnih dneh cele dneve ne dobi niti kaplje vode. Ko smo mu jo mi prinesli, ie pil. pil. pil Popil jo ie za svojo velikost neverjetne množine. Menda se je hotel odško-dovati za vse dni neznosne žeje, ki jo ie že pretrpel in ki jo bo moral najbrže še trpeti. Ko smo proti temu protestirali, smo dobili gorostasen odgovor, da pes ne potrebuje vode. Od kod to bedasto prepričanje med podeželskim prebivalstvom? Na deželi naletite neštetokrat na ta pojav Brez dvoma izvira mnogo primerov pasje stekline od nezaslišane žeje, ki jo morajo trpeti privezani psi. Posledica so pasji kon-tumaci, pri katerih ne trpijo potem samo drugi psi, ampak tudi njihovi gospodarji, ker morajo nabavljati nagobčnike in pse privezovati.
Za solnčenje najboljša ,9Solan creme" v tubah. Dobi se v drogeriji 4. Kane sinova, židovska ul.
*	Ponarejeni 10-dolarskl bankovci. Kakor javlja časopisje, so se pojavili v'prometu novi falzifikati 10-dolarskih bankovcev, ki so zelo dobro ponarejeni. Falzifikat je fotografska reprodukcija in je tiskan na papirju brez imitacije svilenih niti.
*	Kolesarska nesreča.. Iz Naklega nam pišejo: Pod tako zvanim Peraškim klancem se je zgodila na praznik popoldne velika nesreča. Delavec Ivan Konjar, ki se je komaj naučil voziti s kolesom, se je peljal v polnem dim po imenovanem klancu. Namesto, da bi zavil na levo čez most, se fe zaletel čez škarpo in padel s kolesom vred skoro v vodo. Izposojeno kolo se Je popolnoma pokvarilo, a drznega vozača so z rešilnim avtom prepeljali nezavestnega v ljubljansko bolnico. Konjar, ki Je star 24 let, je doma s Cegelnice pri Naklem.
*	Smrtna nesreča na vojaškem strellSča t Bjellnl. Dne 8. t. m. Je Imela 6. četa 6. pehotnega polka kralja Aleksandra I. na strelišču na Bjelini strelne vaje. Streljalo se Je z mitraljesko puško. Ena krogla se je odbila ob obrambnem zidu tako nesrečno, da Je zadela redova Stjepana Ivana Odorčida z Like v desno sence in ga usmrtila,
Popolnoma novo! — Prvič v Ljubljani!
Prva burja v zakonu
Prekrasna slika dveh mladoporočencev. — V glavni vlogi
NORMA TALMADGE
Predstave ob 4., V2 8. in M 10 Znižane letne cene!
KINO IDEAL
*	Deklica umorila očima in polsestro
Nedavno se je zgodil v Kifinom selu pri Nevesinju strašen zločin, ki je ostal dolgo časa nepojasnjen. Našli so namreč umorje-neiga seljaka Alijo Moro in njegovo hčerkico Fatimo Kmalu nato so oblasti prijele pastorko Morovo, 161etno Munto Baj-govičevo, ki je priznala, da je ona izvršila umor iz maščevanja, ker jo je očim pognal po svetu s trebuhom za kruhom, dasi je sicer Mora bogatin Kljub priznanju pa so oblastva začela sumiti, da bi mala Munta mogla izvršiti umor sama Munta je po dolgotrajnem prigovarjanju končno priznala, da je soudeležen pri umoru tudi eden sosedov ubitega More. Soseda so aretirali.
*	Seljaki napadli avtomobilista pri Tes-
liču. Šofer in lastnik avtotaksa Dane Bru-jič Iz Doboja je vozil goste iz kopališča Vručica proti Tesliču. Sredi poti je naletel na prazen kmečki voz, v katerega sta bila vprežena dva vola in ki se je peljal v Isti smeri. Ob vozu so stopali trije se-ijaki, ki na vse pozive, naj se umaknejo z vozom, niso nič reagirali. Zaradi tega je 'rišlo med šoferjem in seljaki do prepira, ki se je razvil v pretep. Seljaki so začeli metati kamenje v avto, a šofer je ustrelil z revolverjem proti nJim. V tem sta se vola splašila in se umaknila, nakar ie šofer odhite) dalje. Na prvi orožniški postaji Je šofer prijavil dogodek in se z orožniki vrnil nazaj ,na mesto prepira. Tam so našli enega seljaka nevarno ranjenega v trebuh in ga prepeljal' v državno bolnico v Tuzlo. Šofer se izgovarja, da ni nameraval streljati v seljake, nego jih je hotel samo s streli preplašiti. Zadeva je izrečena sodišču.
V TUliNI
na potovanju in pri hrani, ki je nismo va eni, predstavlja „OVOM AlTINE" -italnost, m jč in zdravje, ako se redno jemlie /.a zaj rk m južmo.
STENIC© L
najboljše sredstvo proti stenicam dobite v drogeriji. KANC, LJubljana, Židovska ulica.
*	Strel v prsi zavoljo Kemal-paše. Bogataš Sahib Mehimed in njegov prijatelj Ešref Mehmed v Skoplju sta se v torek zvečer nakresala vina. Ko sta pozno poči zapustila kavarno, sta se na ulici začela prepirati zaradi Kemalovih reform v Turčiji Dočim je Ešref ognjevito zagovarjal potrebo Kemalovih reform, je Sahib odločno pobijal vse njegove argumente, češ, da je bo'je v Jugoslaviji kakor v Turčiji, ker je naša država dala muslimanom popolno versko svobodo. »Tako, torej ti nisi kemalist in republikanec?« Je ogorčen vzkliknil Ešref, »E, čakaj, da ti ponudim cigaro!« Segel je v žep, potegnil samokres in ustrelil v Sahiba. Zadet tik pod srcem se Je Sahib zgrudil v krvi, a Ešref je pobegnil K sreči je ranjenca kmalu našla policija in ga še pravočasno spravila v bolnico, kjer bo menda okreval Ešrefa pa Je proti jutru lataknila policija v neki mračni ulici in ga vtaknila pod ključ.
*	Smrt v reki Tisi * Kakor poročalo h Sente, je predvčerajšnjim pri kopanju v reki Tisi utonila gospa Lola Helerjeva soproga Nikole Helerja, dopisnika zagrebške Jugoštampe. Gospa je bila v Senti na 'etovišču.
*	Oče zelo nevarno obstrelil svojega sina.
Iz šabca poročajo, da je v Gornji Vranski v noči od torka na sredo prišlo do krvavega rodbinskega spopada. Po izjavi težko ranjenega Mirka Trifunoviča je njegov oče Srečko, notoričen pijanec, teroriziral vso rodbino, ki je težko prenašala njegove vsakodnevne ekscese. Srečko je zlasti sovražil svojega sina Mirka. Ko se je v torek ponoči pijan vrnil domov, je začel z revolverjem streljati na svojega sina. Zadel ga je v prsa in ga smrtnonevarno poškodoval Rabijantni oče je bil aretiran.
*	Požar na Lancovem. Na praznik zjutraj okrog 4. je opazila dekla posestnika in župana Valentina Dežmana na Lancovem neposredno ob radovljiškem mostu švigati ognjene zublje iz strehe sosednje kovačnice. Ko ie klicala na pomoč, je ogenj .že objel
vse kovaško poslopje. Obstojala Je velika iievamost, da se vnamejo tudi Dežimanova niša in pa velike skladnice desk lesne Industrije Valentina Muleja ter bližnje žage. K sreči vreme ni bilo vetrovno. Na. pomoč so prihiteli gasilci Iz Radovljice, ki so tekom pol ure ogenj udušili. Kovačnica je popolnoma uničena. Dežman trpi škode za okroglih 20.000 Din. Kako je ogenj nastal, doslej še ni ugotovljeno.
*	Dr. Srečko Puhar zopet redno ordlnira.
1443
*	Klub ljubiteljev športnih psov poziva lastnike čistokrvnih psov, da se udeleže smotre, ki bo na Bledu 26. t. m. Prijave naj se naslove na Jugoslovenski kinološki savez do všV.tga 22 t. m.	1445
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos Reich.
*	Dr. Milan Perko zopet redno ordlnira.
1444
k Ljubljane
u
o
naj trajnejše, zato najcenejše!
n— Svetozar Pribičevič v Ljubljani. Včeraj je dopotova! v spremstvu narodnega poslanca dr. Shvegla iz Zagreba v Ljubljano predsednik KDK g. Svetozar Pribičevič. Po kratkem postanku in razgovoru s prijatelji je g. Pribičevič nadaljeval pot na Bled, kJeT bo ostal kot gost dr Shvegla še nekaj časa.
u— Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes film »Gigolo« V glavni vlogi nastopa kot plačani plesalec Rod la Rocque, ki ga poznate iz velefilma »Vstajenje«. Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri.
u— Sokol Šiška vabi vse brate, ki Imajo veselje do orkestra, na sestanek, ki se bo vršil v ponedeljek 20. t. m. ob 8. uri zvečer v Čitalnici. Več na sestanku.	1442 u— Identificirano truplo. V torek smo poročali, *da so potegnili iz Save pri Sevnici truplo srednje starega moškega. Utopljenec ie imel pri sebi pismo, naslovljeno na Ime kuharice Aličeve lz Zagreba. Na podlagi tega pisma so oblastva dognala, da gre za 461etnega Ferdinanda Oprčkala, kuharja v kavarni »Zvezdi« v Ljubljani, ki Je izginil neznano kam že 7. t. m. Oprčkal, ki Je doma nekje iz okolice Celja, je bil že dalje časa živčno močno bolan ter je bi tudi duševno zelo razrvan. Ko Je bil še v službi, je večkrat naglašal, da se počuti nesrečnega in da si bo končal življenje, kar je končno res storil. Njegovo truplo so pokopali fta: sevniškem pokopališču.
u— Drobna policijska kronika. Od srede na četrtfetf so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina šala, 1 tatvina zračne sesalke, T prestopek prekoračenja policijske ure, 4 prestopki hoje po železnici, 16 prestopkov avtomobilskih predpisov in 12 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bite izvršene 3 in sicer: 1 zaradi neprevidne vožnje in upiranja, 1 zaradi poneverbe denarja in 1 zaradi pijanosti.
u— Dve tatvini. Leopold šlemic Je prijavil, da mu je z njegovega kolesa, ki ga je imel v sredo popoldne v veži policijske, direkcije, ukradel neznan tat 45 dinarjev vredno acetilenko. Tatovi so brezprimerno drzni in oprezujejo, kakor priča ta primer, celo v notranjosti hiše, kier se nahaja varnostno oblastvo. Neprijeten obisk Je doživela predvčerajšnjim tudi posestijica Fani Cenčičev* v Vodmatu št. 158. V njeno stanovanje se je v njeni odsotnosti vtihotapil neznan tat ter jI odnesel 150 Din vreden •rn, volnen šal.
a— Okraden kopalec. Iz kopališča v Kole zi ji je neznan tat ukradel pred par dnevi nekemu kopalcu iz zaklenjene kabine listnico z vsebino 390 Din. Storilec je imel pri sebi bržkone vitrihe, da Je mogel vdreti v kabino Policija je letos zaprla že več tatov, ki oprezujejo za prilikami v raznih kopališčih ln je upati, da bo izsledila tudi tega dolgoprstnika.
Iz Celja
e— Občinski zastop ▼ občini Prekopa pri Vranskem še vedno nI konstituiran. "Proti >bčinskim volitvam, pri katerih so dobili združeni naprednjaki večino, so namreč vložili klerikalci ugovor Dasi Je od volitev poteklo že nekaj mesecev, ugovor še do da-les ni rešen. Velikega župana mariborske iblasti vprašamo, zakaj se akt ne reši, da bi občina prišla do rednega gospodarstva. Ugovor je brez vsake stvarne podlage in ma le namen zavlačevati redno občinsko lospodarstvo.
e— Cesta na hrib sv. Jožefa se bo vendar naredila. Včeraj je bil komisijski ogled, iterega so se udeležili zastopniki mesta in okoliških občin ter interesenti.
e— Letalo nad Celjem. Včeraj okrog 9. uTe dopoldne ie krožilo v svrho reklame za edeljski miting nad Celjem in Savinjsko dolino vojaško letalo, ki Je vrglo nad 100 letakov. Za nedeljski miting vlada v Celju in okolici veliko zanimanje.
e— Hmeljska kampanja. Te dni začno v Savinjski dolini obirati hmelj. Z vsakim vlakom prihaja v Celje veliko število bmeljsldh obiralcev. Kakor se zatTjuje, bo letošnja letina hmelja v Savinjski dolini kakovostno prav dobra.
I? W**nbora
a— Kredit za popravo vojašnice Kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Mariboru. Inženjerskemu oddelku dravske divizijflke oblasti v Ljubljani je odobren kredit ▼ vi* šini 524.334 Din za popravo vojaSnice Kralja Petra Velikega Osvoboditelja ▼ Mari* boru.
a— Nalezljive bolezni. Po Izkazu mestnega fizikata v Mariboru je bilo v minulih 7 dneh 7 primerov nalezljivih bolezni, In sicer: 5 primerov ošpic ter po 1 Tegarja In davice. Ena oseba Je pretekli teden tudi umrla za nalezljivo boleznijo.
a— Smrtna nesreča pri kopanju. Na praznik popoldne, ko je bilo na Dravi v*e polno kopalcev. Je utonil mladi krojaški pomočnik Franc Voda. Kopal se le pri starem mestnem kopališču in ko Je plaval proti sredini reke. ga Je zgrabil krč, da se nI mogel več vzdržati na površju, in Je utonil. DrugI kopalci so sicer hiteli na pomoč, a je bilo že prepozno. Malo pozneje bi pa blizu tam skoro utonil neki mladenič, ki ga je v zadnjem trenutku rešil g. Rudolf Smole ter privlekel oa breg.
ar— Predrzna tatvin*. Sooči je nekemu trgovskemu potniku nekdo na predrzen način v pravem pomenu besede izpred nosa ukradel kolo. Lastnik kolesa se je mudil v Sibeniftki kleti aa oglu Mlinske ulice ter je stal v lokalu le par korakov odda* Ijen od odprtih vrat, ob katera je bil pri* slonil svoje kolo. Na kolo je ves čas pa* zil, ker je bilo novo m vredno 2300 Din. Nenadoma pa je zagledal, da se kolo pre« mika Ko je skočil ven, se je tat že odpe* ljaJ navzdol po ulici. Tekel in vpil je za njim, a ga seveda ni mogel dohiteti. Ker se v Mariboru dogaja toliko tatvin koles in se le redko dobi kako kolo nazaj, je očividno, da so tatovi pravi strokovnjaki, ki ukradena kolesa prepleskajo ter tako preurede, da ga človek niti ne spozna, če se po ulici pripelje mimo njega.
a— Krvavo zegnanje. V sredo na praznik je bilo žegnanje pri Mariji na Brezju niže Maribora. Na rem žegnanju se skoro vsako leto stepejo in tako je bilo tudi letos. Tepli so se kmečki fantje in neki vojak. Najhuje je ranjen 26 letni posestniški sin Štefan Miki Iz DogoŠa. V sporu zaradi dekleta ga je neki vojak parkrat zabodel v pleča in v roko. Rešilna postaja je ranjenca odpeljala v bolnico.
Stalne namestitve učiteljev
Glasom razporeda ministrstva prosvete so postavljeni sa stalne učitelje(ice)
v mariborski oblasti:
v Braslovčah Maks Tamažič, v Frankolo-vem Vida Štrukelj, v Onžafa Ana Kogog in Silva Zupančič v Petrovčab Stanislav Kodrič, na Polzeli Adolf Polanc, v Zgornji Ponikvi za stal Soi. upravitelja Oskar tJre-gant. v Štorah za stalno otroško vrtnarico Gabrijela Globočnik, v Mali Poljani za stalnega šol. upravitelja Ivan Horvat, v Ne-deiicl za staL šol. upravitelja in za učiteljico Marica Puppis. pri Sv. Antonu na Pohorju za stal. šol. upravitelja Dragoun Zolgaj. v Črni Josipina Krivograd-Lašič, v Dravogradu Danilo Nebergoj. v Preva-ljah Ožbalt Lodrant in Marija Kastelic, v Ribnici na Pohorju Kristina Papst, v Tr-bojah Marija Šetina-Kandus. v Bočni Ivan Cesar, na Gorici (srez Gornjigrad) Franc Petrač in Bogdan Puiko. v Ljubnem Anton Ermenc, v Mozirju Marija Rosenstein, v Solčavi Marjeta Cepič-Lubec, v šmartnem ob Paki Oskar Hudales in Jadviga Huda-les, v Konjicah (dekl osn. šola) Bogdan Ruprih, pri Sv. Duhu na Stari gori Matilda Martinčič, pri Sv. Križu (srez Ljutomer) Angela Herzog, v Lokavcu za stal šol. upravitelja Mirko Cuinik, v Negovi Ana Peni, pri Sv Križu Otilija Cepe, pri Sv. Kungoti Stanislava Makuc, pri Zg. Sv. Kun-goti Ivana Rečnik, v Selnici ob Dravi Janko Kikl, v Svečini Angela Hauptman. pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah Josip Golob, v Kančovcih za stal šoi upravitelja Franc Horvat, v Puconcih Elza Lokay, v Serdici Vilibald Beloglavec, v Tišini Pavla Kosi. pri Sv Andražu v Slovenskih goricah Drago Predan in za učiteljico Lea Horvat, na Humu pri Ptuju Ana LavTenčič, v Središču Angela Porekar pri Sv. Urbanu Avgusta Kirbisch pri Sv. Vidu (srez Ptuj) Hinko Cermelj. pri Sv. IIju pod Turjakom Ivana Dolenec, v Št Janžu pri Dravogradu Angela Stani, v Podgorju Slava Vovk-Rauter. v Selah-Vrhih Štefanija Vrhnjak, v Slovenjgradcu Alojzij Mrovlje in Rajko Iglar, v Cezanjevcih Amalija Golobič, v Framu Angela Valenčič, v Hočah Milan Apih in Marija Crnovšek-Tomažič, v Ma-kolah Hilda Klun, v Zgornji Polskavi Ivan Vokač, v Puščavi za stal šol. upravitelja Avgust Medic in za učiteljico Štefanija Me-dic-Lešnik v Studencih pri Mariboru Štefan Blažič. pri Sv Antonu v Slovenskih goricah Angela Srnec-Vogrinc. pri Sv Jakobu v Slovenskih goricah za stalnega šol. upravitelja Vekoslav Kegl in za učiteljico Antonija Kegl-Miklavčič, v Jarenini za stal. šol upravitelja Janko Droč. v Kamilici Ivan Šajn. v Šmartnem pri Slovenjgradcu Janko Moder, v Šoštanju Franc Burdian v Zavodmju nad Šoštanjem za stal šol upravitelja Maks Twrdy v Bučah Ana Kos-Vimpolšek na Donački gori Ana Vodušek in Pavla Potočnik, pri Sv. Flo-rijanu (srez Šmarje) Srečko Sekimik, v Lembergu za stal. šol. upravitelja Milovan Zidar, pri Sv Petru pod Sv. gorami Stanislav Dominik, v Podčetrtku Olga Dvorsky, v Ponikvi Josip Kincl. v Pristavi Mihaela Rožič, v št. Vidu pri Grobetaem Franc Bcvc.
V ljubljanski oblasti:
Na Bizeljskem Marija Iglič in RozaUJa Iglic, v Blanci Terezija Pirnat, v Dobovi Gizela Planine, v Kapelah Janko Knapič, v Sevnica Franc Zomer, v Sromljah za stal. šol. upravitelja Srečko Gostinčar ln za učiteljico Vida Gostinčar-Khm. v Vidmu Gojmir Aparnik, v Tribučah za stal. šol. upravitelja Vaclav Požar, v Vinici Berta Lovšin, na Brdu Slavko Schott, v Komendi Leopold Junc, v Moravčah Ana Prestor, v Mevljah za stal. šol. upravitelja Peter Horn, v Motniku Vida Hribavšek, v Pečah za šol upraviteljico Marija Lešnjak. v Kočevju Vilibald Koutny, Leopoldina Mera-la in Pavla Stolfa, v Loškem potoku Nada Vozel, v Mozlju Ana Kren, v Dupljah za stalnega šol. upravitelja Alojzij Neči-mer. v Selcih Marija Rupar. v Kranju za stal. suplenta Franc Košec, v Sorl Herma Osana-Dietz. v Sorici za stal. šol. upravitelja Martin 2eleznik. v Škofji Loki Janko Sičherl, v Trbojah Gabrijela Zupančič, v Bučki za šol. upravitelja Ivan Resman ln za učiteljico Mihaela Resman, v Bušeči vasi Vida Podreberšek in Gabrijela Mozetič, v Št. Jerneju Roza Ambrožič, v Kostanjevici LJudevit Burja, v Mokronogu Andrej Zupančič, v šmarjeti Julijana Kar-lovšek, v Laškem Ernest Mayer, v Tr-bovljah-Vodah Avgust Šuligoj, v Zidanem mostu Mara Schiffrer-Dietz, na Krki Fra-nia Kokalj. v Polšniku Angela Kunstler. v Prežganju Ana Urbinc, v Št. Vidu pri Stični Josip Plišič v Zagorju ob Savi Ivan Kopriva. v Blatni Brezovici Vida Goslar-Šav-nik. v Kopanju Doroteja Skublc. v Preser-ju Franc Remškar, v šmartnem pod šmarno goro Celestina Perkavec. v Tomišlju Nataša Suhadolc-Sartori. pri sreskem poglavarju (šol. nadzorniku) za ljubljansko okolico za stalnega suplenta Stane Svete, v Ambrusu za stalnega šolskega upravitelja Janko Jankovič in za učiteljico Pavla Perpar. v Birčni vasi Valerija Zurc. v Št. Lovrencu Danica Potokar. v Mirni za stalnega šolskega upravitelja Cezar Sancin, v Mirni peči Marija Gale. v Dol."Nemški vasi Ana Kozjek. v Št. Petru Joripina Be-ljam-Rukli. v Toplicah Marija Rozman, v Radovljici za stalnega suplenta Franc Rus, aa Bledu Albin Cebulai. „
« JUTRO® 5t. 192
5
Petek 17. VIII. 1928
Iz Novega mesta
o— Tukajšnje gasilno društvo je imelo ▼ nodeljo 12. t m. svojo tradicijonalno let« no veselioo v Bršljinu na Miillerjevem vr« tu. Obisk je bil za novomeške razmere ogromen; samo na veseličnem prostoru se je gnetlo okrog poldrugi tisoč ljudi.
n— Prt gradbi judskošolskega poslopja »o prevzele posamezna dela še naslednje tvrdke: kleparska dela A. Agnitsch, tesar« ska m krovska dela Hočevar & Medved, pečarska dela keramična tvornica A. Kie» menčič. Tehnično vodstvo gradbe je odda> la mestna občina na seji 13. t m. stavbeni« ku Battoliniju v Ljubljani Vrhovno nad« zorstvo pa je oddano tukajšnjemu inž. g. Alfredu.
n— Požar v Selih pri Beli cerkvi, ki je upepelil gospodarsko poslopje z žitom po« sestniku Janezu Moharju, je napravil škode za 35.000 Din, dočim je bil posestnik za> varovan le za 2000 Din.
n— Napad iz zasede. V nedeljo 12. t. m. popoldne sta šla 251etni Lojze P. iz Broda in M. V. fz Skrjanc proti Birčni vasi Proti večeru sta obiskala Zagarjevo gostilno, kjer je prišlo med njima do nesoglasja in je dekle odšlo samo proti domu. Lojze je ostal še v gostilni in se je ob po! 11. pono« či napotil proti domu sam. Na Škrjance je prispel okrog pol 12. Nekaj korakov pred hišama posestnikov Jakšeta in Vesela se nahaja nizko grmičevje, izza katerega je nenadoma planil proti Lojzetu neznan mo« ški, segel v zadnji hlačni žep ter z veliko naglico pomeril proti njemu. Ta je imel še toliko prisotnosti duha, da je neznanca zgrabil za rok in mu hotel izbiti revolver. V tistem trenutku pa je počil strel ter za« del Lojzeta v levo roko in mu obstrelil tri prste. Lojze je zakričal na pomoč ter se nezavesten zgrudil na tla, neznani napada* lec pa je pobegnil v temno noč. Lojzeta so domačini obvezali in ga napotili v kandij« sko bolnico. Zagonetni napad raziskuje orožništvo.
Iz Kočevja
k— Občinska seja. V torek 14. t m. se
Je vršila plenarna seja občinskega odbora, ki jo je po nekaterih predlogih občinskih odbornikov proglasil g. župan za tajno. Obravnavale so se zadeve Mestne hranil« niče in posojilnice.
k— Imenik mož, sposobnih zc. porotnike za leto 1929., je javno razpoložen v pisar« ni mestne občine na vpogled. Ugovore pro« ti vpisu, oziroma izbrisu, je vložiti v času do 18. t. m. med uradnimi urami v pisarni mestne občine.
k— Praznik kočevskih narodnih noš. V nedeljo se je zbralo v Kočevju do 1500 lju« di. posebno iz okolice, da bi prisostvovali veliki paradi kočevskih noš. Iz oddaljenej« ših krajev pa je bilo manj gostov, kakor se je napovedovalo. Tudi sprevod, ki je bil na programu za dopoldne, se ni vršil žara« di Radičevega pogreba. Šele popoldne se je formiral sprevod, v katerem je bilo okroglo 50 narodnih noš. skozi mesto k Laknerju v Dolgo vas. Pozornost so vzbu« jale zlasti moške noše z visokimi, cilindrom pjdobnimi klobuki. Pri Laknerju «so nato odigrali kmečko svatbo, nakar se je otvo« rila veselica, ki je trajala v veselem raz* položenju pozno v noč.
Šport
Ljubljana s Maribor
Medmestna tekma Ljubljana : Maribor, s« odigra v nedeljo 19. t. m. ob 17.30 na prostoru SK Ilirije v Ljubljani, je re« Vanžna tekma na gostovanje ljubljanskega teama v Mariboru preteklo jesen.. To sre« čanje obeh nogometnih reprezentanc je odločil Maribor sigurneje in bolj zasluže« no v svojo korist, kot kaže rezultat 4 : 3. Temu uspehu Maribora so se pridružili kasneje še nadaljnji uspehi proti klubskim moštvom prvih tukajšnjih klubov. V spo« minu je še, da so se Mariborčani popol« noma afirmirali tudi v preteklih prvenstve« nih tekmah.
Z ozirom na to danes pač ni podlage za kako podcenjevanje mariborskega no« gometa. Ljubljanski team ima dovolj po« Voda, da se vestno pripravi na tekmo z mariborsko enajstorico kot na težko sre» čanje s prvorazrednim nasprotnikom.
Nedeljska tekma bo obenem odločilne važnosti za sestavo reprezentance LNPa, ki bo 26. t. m. igrala s subotiškim podsa« vezom za prehodni pokal JNSa.
Trening podsavezne reprezentance. — Na igrišču SK Ilirije se vrši danes, v pe« tek ob 18. trening«tekma dveh podsavez« nih moštev. Vstopnina minimalna.
SK *Slavija». — Sestanek se bo vršil v petek 17. t. m. ob 19.30 v lokalu «Po« dobnik®. Pozivajo se vsi redni in podpor« ni člani, da se udeleže tega sestanka, ker je st^ar zelo nujna. Pozivajo se tudi gg. odborniki. Polnoštevilno in točno! — Tajnik II.
Službena objava LNP. Pozivam ' na« slednje igrače, da se udeleže treninga, ki se bo vršril v petek ob 6. na prostoru SK Ilirije: Jančigaj, Pleš, Verovšek, Zemljak, Dekleva, Košenina, Jug, Šiška, Zalokar, Er« man Ad., Uršič, Kreč, Svetic (Prim.), Semec Slamič, Pišek, Volkar Rihard, Svetic Vili, Vrhovnik, Skrajnar, Doberlet, Boncelj, Privšek ln Čamernik. Vsd navedeni igrači •a morajo javiti ob zgoraj navedenem ča» su in na določenem prostoru podsaveznemu kapetanu. Trening je zelo važen zaradi postave proti Mariboru. Igrač, ki se ne od« rove pozivu, se brezpogojno preda kazen«
sik emu odboru. Klubi nommiranih igračev so odgovorni za točen nastop svojih igračev. Vsak igrač mora prinesti s seboj izven vrhnje drese (sweater) vso opremo. — Podsavezni kapetan.
Kolesarsko in motocikllstiino društvo Sava priredi 2. septembra t. L velike med« klubske kolesarske dirke na športnem pro« štoru SK Ilirije pri šišenskem kolodvoru z bogatim sporedom dirk naraščaja, inva« lidskih, damskih, seniorskih, novincev in glavne dirke. Po končanih dirkah se vrši srečkanje za lepe dobitke.
Nov jugoslovenski plavalni rekord. Jugoslovenski plivački podsavez je verifi« ciral kot nov jugoslovenski rekord čas 1 : 24.4 na 50 m za dame, ki ga je dosegla gdč. Olga Roje (Jadran, Split) na II. Slo« vanskem plavalnem prvenstvu v Pragi.
Tretja hazenska tekma Ilirije. Revanž* na tekma med hazensko družino Ilirije in beograjsko reprezentanco, ki se je vršila v torek, je s 3 : 3 ostala neodločena.
Sokol
t
Sokolski dan v Kamniku
V nedeljo je kamniški Sokol polagal javnosti obračun svojega telesno - vzgojnega dela. Skozi mesto, zavito v globoko žalovanje, jje od kolodvora sem korakala sokoiska povorka k telovadišču v smodnišnici. V povorki smo videli zavedne Sokole - goste iz Moravč, Domžal, Mengša, Radomelj in Je-žice, dočim smo znova ugotovili, da ljubljansko sokolstvo prireditev po deželi več ae poseča.
Precej zakasnela telovadba je celotno razmeroma zelo dobro uspela. Ženska deca (19) v rdečih čeveljčkih in z nageljni okiče-na je pod vodstvom s. Bavdkove vse tri vaje odvežbala skladno in dobro. Nastop moške dece (15) je bil prav dober. Pod vodstvom br. Ž i t k a je prožno vkorakalo na telovadišče 24 naraščajnikov, samih krasnih, zagorelih fantov. Njih vežbe so bile res lepe. Ali pri vseh mladinskih oddelkih se je opazilo, da so se iste vaje učile pri vsakem društvu drugače. Krivda za to zadene najprej okrožno vodstvo, ki pa v se-danjji nemogoči, v zraku viseči svoji organizaciji kaj drugega dati ne morel Ta primer in še ostreje slučaj okrožnega zleta ra Ježici nujno zahtevata, da se « reelno or-
ganizacijo okrožij v naši župi veS ne odlašal Člane (20) bi moral br. Hribar razvrstiti po velikosti. Skopljanske vaje so nepričakovano dobro podali. Pri tem je pohvalno omeniti kamniško godbo 1 S s. R o-s t a n o v o je prispelo 16 narašča jnic. Njih raje s kiji so zadovoljile. Na nastopu mofc-no zastopane Domžale so s posebno točko, cšestorioo> naraščaipikov, posvedočile, da zopet in pridno vežbajo. Orodna telovadba je bila preobširna. Naraščaj in deca sta pokazala znanje v preskokih konja, mize in prostih skokih. Želimo si lepih vaj in ne samo vaji Z vrsto članov za drog in brad-lj,o je vkorakala vrsta naraščaja iz Domžal in Jezice h krogom. Pri slednji smo videli dobre in mnogoobetajoče telovadce, a naročen aplavz naj se s sokolskih telovadile le umakne! Zadnja je v pretežkih kombinacijah nastopila še na bradlji in drogu vrsta (6) domžalskega naraščaja. Ko se bo izdatno izboljšala, bo šele mogla kot posebna <vzorna vrsta» nastopati hkrati na vseh treh glavnih orodjih! Domžale pa smejo biti ponosne na svoje telovadce!
Dooisi
TOPLICE PRI NOVEM MESTU. Sokol-sko društvo v Toplicah pri Novem mestu bo priredilo v nedeljo, 19. t. m svoj javen telovadni nastoo. združen z veliko ljudsko veselico. Prireditev bo v lepem, senčnatem, malem parku za kopališko resitavTa-cijo. Pri prireditvi bo svirala godba God-benega društva iz Novega mesta. 1446
ŠTEPANJA VAS. Sokolsko društvo v Štepanji vasi bo imelo v soboto, dne 18. t. m. izredm občni zbor v društveni sobi v Štepanji vasi zaradi osnovanja gradbenega odseka Začetek eb 8. uri. Članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi. Zdravo! Odbor.
VELENJE. Tridesetletnica prostovoljnega gasilskega društva v Velenjiu. V nedeljo 19. t. m. bo velenjsko gasilsko društvo proslavilo svoio ŠOletnico. Na večer pred proslavo bo bakljada z godbo, v nedeljo zjutraj budnica, ob pol 11. dopoldne sv. maša na trgu in blagoslovitev nove motorne brizgal-ne. Kumica nove brizgalne bo ga. Žižkova, soproga rudniškega zdravnik« v Velenju. Popoldne bo velika ljudska veselica. Istega dne bo tudi izlet gasilskega okrožja šo-štanjskega v Velenje.
Gospodarstvo
Zaključni računi monopolske uprave
Beograjski listi prinašajo v zadnjem času statistične podatke o zaključnih računih monopolske uprave, po katerih so se. čisti dohodki monopolske uprave v zadnjih letih znatno dvignili. Dohodki in izdatki monopolov so se v zadnjih letih gibali naslednje (v milijonih Din):
dohodki izdatki čirii doh.
1924./25.	2936.1 1026.4 1909.fi
1925./26-	. 8085.2.., 1019.8 2085.4
1926./27.	3119.6 897.7 2221.9
Po tej statistiki izgleda, da se pri mono-
polski upravi prav dobro gospodari, kajti čisti dohodek se je od 1. 1924./25. povečal za preko 3<Y> milijonov Din na 2221.9 milijona Din, dočim so izdatki padli od 1026.4 na 897.7 milijona Din. y ,"f
Če pa te številke podvržemo ostrejši kritiki, vidimo, da je uspeh le navidezen. Najprej moramo ugotoviti, da so izkazani čisti dohodki monopolske uprave same dejansko znatno manjši, kakor pa so v gornji stati stiki navedeni. Kakor znano, so bili l.oni objavljeni zaključni računi za 1. 1924. /25 iz katerih posnemamo, da so skupni mo-nonolski dohodki v tem let'i znašali le 2363.3 milijona Din (ne pa 2936.1 milijona Dint, izdatki pa 954.4 milijona Din. tako da dobimo čisti dohodek v višini 1409 mili jonov Din in ne 1909.6 milijona Din, kakor je to navedeno v gornji statistiki. Tudi iz izkazov o državnih dohodkih, ki se več pl; manj redno objavljajo v ^Službenih Novi nah>, vidimo, da so znašali monopolski dohodki v 1. 1925. /26. Ie 2498.5, v 1. 1926. /27 pa le 2522.4 milijona Din. Kakor ie iz na vedenih podatkov razvidno, ne vsebuje objavljena statistika dohodkov monopolske uprave samo čiste monopolske dohodke, temveč tudi nekatere državne davčne dohodke, ki jih upravlja monopol ska uprava Zato iz povečanja skupnega dogodka še ne moremo sklepati, da se v monopolski upravi dobro gospodari.
Tudi nazadovanje skupnih izdatkov nam ne pove prav nič. Znano je namreč, da je monopolska uprava v zadnjih letih ogromno znižala odkupne cene za tobak. S tem je zlasti v Hercegovini in Bosni zmatno oškodovala producente ter v mnogih krajih, kjer živi prebivalstvo skoro izključno od produkcije tobaka, naravnost povzročila glad. S takim načinom zmanjšanja izdatkov se monopolska uprava nikakor ne more ponašati Naj monopolska uprava raje dokaže, koliko ie znižala administrativne, upravne in esta le režijske stroške. Znano je namreč, da se v nobenem državnem gospodarskem podjetju ne gospodari tako slabo, kakor baš pri monopolski upravi, kar nam dokazujejo kritike, ki se v vedno ostrejši obliki iznašajo proti monopolski upravi. Z iznašanjem takih statističnih podatkov, kakor so uvodoma navedeni, pa se vsa vprašanja, ki se tičejo slabega gospodarstva pri monopolski upravi, ne dajo odpraviti. Tu gre za stomi-lijonske vsote, ki jih vsako leto država iz-
gubi, zaradi neracijonelnega gospodarstva pri monopolih, katerih čisti dohodek bi bil lahko znatno večji, kakor j,e to v drugih državah.
Vremensko ooročiio
Meteorologi eavnrt v »„,<.„. avgu«ta 1928.	Vilttns barometra 1088 m
opazovanja
Ljubljana Maribor « » . Zagreb . »• . Beograd • , . Skopi Je * • • . Sntit . . , , . Sarajevo . * . Dubrovnik . .
	8	T C
i	a S	7*
03		v * a
>0*	cO	ol
60 7	22	
605	21	63
< 59 8	29	46
7o2 5	2<	43
't-0'ci	27	57
Smer vetru in brzina f metrih
NE 4 ■mirno NE S N 1 ■urno ENE 5
co
3J
O
U 0 0 C
o o
Padavine
* mm do f ar*
Solnce vzhaja ob 5.1, zahaja ob 19.6, luna vzhaja ob 5.27. zahaja ob 20.9. Na i v ia ter- -serarur* danes » Liubiiani 31.0 C, najnižja 17.0 C.
Dnnajska vremenska napoved »a petek: Nekoliko hladneje, menjajoče se oblačno. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z raznih strani; nebo večinoma oblačno, dež; temperatura od 23 do 28 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
Kongres srednjeevropskih hmeljarjev v Novem Sadu
V sredo dopoldne ie bil v Novem Sadu ob številni navzočnosti delegatov iz Francije. Nemčije. Češkoslovaške, Polivke, Avstrije in Madžarske otvorjen kongres srednjeevropskih hmeljarjev, Kongres jie otvo-ril novosadski- župan g. dr. Porota, ki je pozdravil načelnikgfkmelijskega ministrstva' g. Gjuriča in Udeležence kongresa. Nato je v imenu kmetijskega ministra pozdravil zborovalce g. Gjurič, ki je poudarjal, da kmetijsko ministrstvo podpira razvoj hmeljarstva tako v strokovnem, administrativnem in agrarno političnem oziru. Stremljenja mednarodnega hmeljarskega urada in kmetiiskega ministrstva se strinjaiio zlasti v pogledu selekcije rastline za proizvajanje kvalitativnega blaga in zaščite producentov. Ministrstvo želi, da potom hmeljarskih zadrug usposobi naše producente ra raciional-no in kvalitativno produkeiio. Po govoru načelnika g. Gjuriča je bila poslana po-7<lravna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Pri raznravi o staniu hmeli-irstva Jn izgledih za letošnjo letino ie bila na podlagi ooročil iz posameznih držav sestavljena cenitev letošnje letine k«Vovostne?a hmelja. Po tei cenitvi bo znašal letošnji pridelek v srodnii Evroni. izvzemši Belgiio in Rnsi-io, 521.000 do 550.000 stotov n« 50 kg); na-nram lani bo znašal pri»"ap'kliai okrog 120 tisoč stotov. Za Češkoslovaško se ceni le-toSma letina na 160 000 do 176.000 stotov, dočim je lani znašala 217.000 stotov. Tudi v Nemčiji bo letošnji pridplek znatno manjši ter se računa na 152.000 — 156.000 stotov napram 205.000 stolom v preteklem letu. Pridelek v Jugoslaviji na bo letos večji kakor l?»ni V Vojvodini bo rna-šal okrog 70.000 do 75.000 stotov (lani 60 tisoč stotov). v Sloveniji pa okrog 50.000 '.totov (lani 48.000 stotov).
Pri razpravi o vprašanju, kakšna bo cena novemu hmelju, je češkoslovaški delegat g. TCišer izrazil mnenje, da bo cena ista kakor lani. G. Leschmann. češkoslovaški poslanec, na je izrazil prepričanje, da cena novemu hmelju vsekakor ne bo nižja kakor je tre-notna cena staremu hmelju. Predsednik ju-goslovenskega saveza g. Gerih je končno razpravljal o potrebi zmanjšanja površine hmeljskih kultur. Jugoslavija je v polnem obsegu upoštevala tozadevni sklep lanskoletnega kongresa. Apeliral je, da vse države spoštujejo sklene kongresa glede 7.manišania površine hmel^kih kultur, ker drugače lahko pride v enem "-'hodnjih let, če bo letina obilna, do katastrofe.
= Dobava telefonskih kablov naposled
oddana. Kakor zatrjiujeio listi, bo vprašanje polaganja in dobave telefonskih kablov vendarle rešeno. Poštni minister je predložil vladi, naj se polaganje kablov od madžarske meje preko Beograda do Niša odda tvrdki Standard Electric Co. (London), od avstrijske meje preko Zagreba do Beograda pa tvrdki Siemens & Halske (Berlin). Kakor znano, sta bila pooblaščena predstavnika obeh tvrdk poklicana v Beograd zaradi končnih pogajanj glede zboljšanja plačilnih pogojev. Obema zastopnikoma je bil po daljših pogajanjih stavljen končni rok, ki je potekel v torek. Izgleda, da sta obe firmi pristali na gotove olajšave glede pogojev za posojilo, iz katerega se bodo financirala ta dela.
= Narodna šumska industrija, d. d., povišuje delniško glavnico. Iz Zagreba poročajo, da bo Narodna šumska industrija, d. d., povišala delniško glavnico od 6 na 12 milijonov Din potom izdaje 120.000 delnic po 50 Din nominala. Subskripcija traja od 17. do 24. t. m.
= Zaposlenost italijanske industrije se tudi v zadnjem času ni bistveno zboljšala. Po podatkih italijanske zveze industrijcev ie v juniju 2096 industrijskih obratov zmanjšalo število zaposlenih delavcev (v maj«
Žepa H&ce$ovinka
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča-

1880); tudi število zaposlenih delavcev je nazadovalo. Na drugi strani pa je število začasno ustavljenih obratov v juniju nazadovalo na 945 napram 1132 v maju, število industrijskih obratov s skrajšnaim delovnim časom pa od 1426 na 1066.
= Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. L m. ponudbe glede dobave 1 <Gar-vens» - črpalke; do 24 t m. pa glede dobave gradla za zastore. usnja, sirkovih n:e-telj, raznih čopičev, platna itd. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 23. L m. ponudbe glede dobave bakra v drogih ter glede dobave raznih zakovic. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave hrastovega parketa. Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe gl^de naprave novega vodnjaka na postaji Raj^enburg (pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
Borze
16. avgusta.
Na ljubljanski borzi jp bil danes devizni promet prilično velik, zlasti v devizah na Curih, London, Berlin in Prago. Potrebo v devizah na Trst in Newyork je krila privatna ponudba, ostalo potrebo pa Narodna banka. V zvezi z mednarodno slabostjo angleškega funta je deviza na London ponovno za malenkost popustila ter je dosegla izredno nizek tečaj 276.32. Tudi deviza na Dunaj je nekoliko popustila.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda danes pri slabem prometu obdržala tečaje od torka. Promptna se je trgovala po 423 — 424, za december pa po 441. Večji promet je bil v investicijskem posojilu, ki se je nekoliko okremlo ter trgovalo po 86, 86.25. 86.5 in ob zaključku borznega sestanka po 86.75. Zasebne vrednote so bile precej zanemarjene. Praštediona, ki je v torek popustila, se je danes trgovala po 940. Dalje so bili zaključki v Hipotekami r>o 59. v Jugobanki po 88.5 in v Obrtni po 38. Med industrijskimi vrednotami je Gutmann popustil na 200 in 198 (zaključki). Trboveljska je notirala 450 — 470 brez zaključka. Devize in valute. Ljubljana: Amsterdam 0—22.8275, Berlin 13.55—13.58 (13.565), Bruselj 0-7.9179, Budimpešta 0—9.9277, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6), Dunaj 8.015—8.045 (3.03), London 275.92-276.72 (276.32), Newyork 56.84 _ 57.04 (56.94), Pariz 0-222.36, Praga 168.32 —169.12 (168.72), Stockholm 1523—1527 (1525), Trst 296.5-298.5 (297.5).
Zagreb. Amsterdam 22.7975 — 22.8576, Dunaj 8.015 — 8.045, Bruselj 7.9029—7.9329, Budimpešta 9.9127 — 9.9427, Milan 296.42 do 298 42, London 275.92—276 72, Newyork 56.93 — 57.03, Praga 168.32 — 169.12, Curih 1094.1 — 1097.1.
Dnnaj. Beograd 12.4425 — 12.4825, Berlin 168.75 — 169.25, London 34.38375 do
34.48375, Milan 37.05 — 37.15, Newyork 708.15 — 710.65, Pariz 27-6550 — 27.7550, Praga 20.97875 — 21.05875, Curih 136.27 do 136.77; dinarji 12.39 — 12.45.
Curih. Beograd 9.1290, Berlin 123.80, Newyork 519.5625. London 25.21125, Pariz 20.285, Milan 27.165, Praga 15.395, Budimpešta 90.59, Bukarešta 3.16, Sofija 3.75, Varšava 58.225, Dunaj 73.235.
Deviza Beoarrad na ostalih borzah; v Pragi 59.04, v Berlinu 7.368.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158—0, Ljublj. kredit. 128—0, Kreditni zavod 170—175, Vevče 105 —0, Ruše 265—285, Stavbna 56—0, Sešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna 4koda 423 — 424, kasa 423 — 423.5, za september 427 — 429, za december 439 — 441, investicijsko 86.5 — 86.75, agrarne 53 — 0; bančne vrednote: Poljo, stara emisija 17.5 — 0, novn emisiia 0 — 17, Kreditna 85 — 0, Hipo 59 - 59.5, Jugo 88 — 88.5, Ljublianska kreditna 126 — 130, Narodna 0—6700, Praštediona 940 — 942.5, Srpska 145 — 147, Obrtna 88 — 89, Zemaljska Sarajevo 131 — 150; industrijske vrednote: Narodna šumska 29 — 30, Gutmann 195 do 198, Slaveks 102 — 105, Slavonija 0 — 10, Šečerana Osijek 475 — 485, Tvornica vagonov 80 — 94. Union Osijek 240 — 0, Vevče 105—110, Isis 30 — 32, Dubrovačka 470—0, Trbovlje 450 — 470.
Beograd. Vojna škoda 422.5 — 423.5, investicijsko 85 — 86.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza. (16. t. m.). Les: Tendenca čvrsta. Zaključenih je bilo 5 vagonov smrekovih hlodov od 25 cm premera naprej, fco. vag. nakl. post. po 220. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 8 vagonov, in sicer 6 vagonov moke in 2 vagona pšenjVe. Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška promptna, 79/80 kg po 290—295. za avgU3t po 297.5—300, za september po 302.5—307.5; turSčica : baška, navadna tarifa, plač. 30 dni, po 350 —352.5; oves: baški za avgust po 265— 270; ječmen: baški. 70/71 kg, nov. re-šetan, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 325—3275; moka : »Og<, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga, stara po 520 —525, nova po 455—465.
Nevosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca mirna. Cene pšenici in turščici so se za malenkost dvignile. Promet: 12 vagonov pšenice, 2 vagona ovsa. 20 vagonov turščice 21J4 vagona moke. Pšenica: baška. 79/80 kg 242.5 — 247.5: baška potij-ska 247.5 — 2525; banaška 235 — 2375; sremska 237.5—242.5. Oves: baški, sremski in slavonski 215 — 220. Turščica: baška in sremska 304 — 306; banaška 302.5 do 305. Moka: baška <0g> in «0gg» 370 do 380; <2> 350 — 360; «5» 330 — 340; <6> 295 — 306; c7> 255 — 265. Otrobi; baški in sremski v jutastih vrečah 180—158.
Priroda Vas pozivi je,
da provedete svoj dopust v gozdu ali na polju, na gorah ali ob morju, da se oduševijeni z ondotnim bivanjem čim bolj okrepčate.
V svojem navdušenju pa medtem ne pozabite na najvaž nejše, «da pripravite in zagotovite bagodejno delovanje bivanja v prirodi s krepko hrano, ki iači telo, a da ga ne utruja z nepotrebnim balastom ;n ki ne veže telo na stalne dnevne obroke.
Popijte ziutraj za zajtrk še 'z svoje termosteklenice, in isto tako na potovanju ali na izletih, skodelico
C
r
mm\
ki ima zelo prijeten okus, se lahko prebavi in predstavlja koncentrirano hrano, iz najboljših naravnih jedi. Ovomaltine se naglo pretvarja v zdravo kri, ki ustvarja telesno energijo, okrepčujočo telesno fn duševno delavnost
Dobi se povsod t
- tzrežite in pošljite nam: -
P. n.
Dr. A. WANDER d. d. Zagreb
Jrosim Vas, pošljite mi franko brezplačen vzorec .OVOMALTINE*
Ime in predime ______
Stanovanje: __
Kraj:__
Ogromen požar v Vtfilhelmsburgu
in ogljikov okis — v dva smrtonosna plina. Z uničenjem zadnje o^moe v blu-mauskem skladišču so vse nevarnosti odstranjene. Čudno je samo to, čemu je bilo potrebno čakati s tem uničenjem celih 10 let po koncu vojne.
Ob kanalski cesti iz Wilhelmsbur« ga proti Hamburgu se je vnelo 150 m dolgo in 15 m visoko skladišče Žitno* skladiščne družbe, v katerem je bilo shranjeno samo gorljivo in nevarno blago kakor kisik ter amonijak v bombah, smola, olje, volna, klor, krma in žveplo. V kratkem času je gorela vsa lopa, a plameni so posegli na sosedno, istotako veliko lopo in preko prekopa na neko leseno skladišče. V prekopu je zgorelo polno čolnov in majhnih ja«
Jugoslovenska razstava na VI. mednarod. kongresu za risanje
Naša država, ki Jo ie na kongresu zastopal rektor zagrebške akademije dr. Branko Šenoa, ie bila na razstavi zelo dobro zastopana. Napolnila ni samo ves dodeljeni ]i prostor v obsegu približno 300 m , temveč je prijetno iznenadila s svoio sistematičnostjo In solidnostjo, kar češka kritika (Pečirka, Patočka in dr.) izrecno naglaša. Razstavljenih risb ie bilo največ- te LJubljane (prof. Koželj), Iz Sarajeva (ravnatelj Vucak). Iz Splita, lz Beograda ln lz Zagreba. žŽtJltT* zagrebška akademija daje jugoslovenskemu oddelku najlepši značaj. Razstavo ie uredil itf Organiziral Momčilo Miloševič kot zastopnik ministrstva prosvete.
Pošastno krdelo nad nočnim Londonom
Sedemdeset letal napada London ponoči, prav toliko aeropla-nov brani mesto pred napadalci. — Če bi šlo zares, bi bil London danes v razvalinah . . ,
pred strupenimi plini lahko zatekli ljudje.
*
Istočasno prihaja iz Amerike sporo* čilo, da je chikaški kemik dr. Egloff objavil v ondotnih listih zanimiv ko« mentar k bodoči kemični vojni. Egloff pravi: V bodoči vojni bodo napadalci lahko raztrosili med sovražnike toli« ko strupenih plinov kakor bodo hoteli. Ti plini pa v resnici ne bodo smrto* nosni, ampak bodo samo omamili lju« di. Mesto razstreljenih hribov, razde« janih vasi in opustošenih pokrajin, bo našel napadalec cela ozemlja v prijet« nem smrčanju in spanju. Tako jih bo lahko brez odpora zasedel. Ko bo uči« nek prenehal, se bodo ljudje sarai od sebe zopet zbudili in bodo živi in zdra« vi kakor pred okupacijo. In še ta se jim ne bo videla strašna, ker jim bodo ostale od spanja krasne sanjske slike, s katerimi se bodo lahko tešili in opa« iali. Kaj se torej bojite vojne, kaj se brigate za razoroževanie? — zaklju« čuje kemik, ter pristavlja: Spite in ne skrbite, kaj prinese jutrišnji dan!
Doslej neznana predpotop-na zver
Iz Pekinga poročajo, da je ameriška ekspedicija v Mongolijo pod vodstvom raziskovalcev Rova, Chapmana in Andrewsa odkrila okostje predpotopne-ga zmaja, ki je bil učenjakom doslej popolnoma neznan. Andrews je izjavil, da je sama glava tega živega nestvora tehtala 180 kg.
Še vedno fosgemke zaloge
Z Dunaja poročajo, da so v avstrijskem vojnem skladišču v Blumau uničili velikanske zaloge najbolj strupenih vojnih plinov. Šlo je za 6345 bomb ali 128.000 kg klorovega fosgena in za 1291 bomb ali 20.000 kg čistega fosgena. Te zaloge so dajale povod za divja vznemirjenja med prebivalstvom in to je čisto umevno, saj bi eventualna eksplozija navedene množine klorovega fosgena lahko usmrtila 2 milijona ljudi! Klorov f os gen je zelo občutljiv za ultra-vijoletne žarke in se rad razkroji v klor
V	noči od ponedeljka na torek so 6e odigravali nad Londonom prizori, ki so nudili vsaj majhno sliko napada in obrambe Londona pri navalu sovražni* ka v zraku. Po navodilih angleškega ministrstva za zrakoplovbo in vojnega ministrstva so se vršili nad angleško prestolnico manevri angleškega zrač« nega brodovja, da se preizkusi in do« žene, je«li London pred sovražnim zračnim brodovjem dovolj zavarovan ali ne.
Trinajst letalskih skupin se je dvig« nilo v zrak in napadlo London... Na? pad se je izvršil z morske strani, de« loma pa tudi od juga. Vzdolž cele oba« le pa so bili razpostavljeni aparati, ki so dajali signale obrambnemu brodov« ju v pogledu brzine in smeri napadal« cev.
V	manevrih je branilo London nič manj ko 200 vojaških skupin, ki so bi« le v kritju na različnih mestih. Čim se je znočilo, se je izvršil prvi napad. Ob sedmih zvečer se je posrečilo trem skupinam «sovražnikov» z bombami prodreti obrambne črte in pozneje so prišla za njimi še štiri krdela. Takoj so se dvignila obrambna letala, ki so začela preganjati nasprotnike. In za« čela se je bitka — s fotografskimi apa« rati. Očividci pripovedujejo, da je bi« la silno zanimiva. Kadar je začela ragljati strojnica, je odgrnil fotograf na sovražnikovem letalu svojo lečo in izvršil posnetek. Na podlagi teh po« snetkov so pozneje v generalnem šta« bu preračunali, kakšen učinek bi imeli streli in kam bi lahko priletele bombe.
Ministrstvo za zračno brambo je iz« dalo komunike, v katerem javlja ob« činstvu. da je bil London napaden po 70 letalih in da se je dvignilo zaradi obrambe v zrak 72 letal. Fingirane bit« ke so bile izredno težke in če bi se boj izvršil zares, bi bil London danes unU cen.
Komunike angleškega ministrstva pravi na koncu, da bi sovražno zračno brodovje močno kakor je n. pr. fran« cosko, v primeru sovražnosti in vojne prav lahko razdejalo London Angle« ška admiraliteta je izjavila, da bi imel bombni napad na London lahko za no« sledico popolno razdejanje mesta, ker ni nikjer varnega kraja, kamor bi se
„Ne nagibaj se ven!"
Kaj vse lahko doživiš na
Železniške uprave vedo menda prav dobro, čemu izdajajo svoje predpise in opozorila, kako naj se vedejo potniki med vožnjo po železnici. Tudi zapoved, naj se ne nagibajo skozi okna, ima svoje tehtne razloge. Samo zakaj se uradni organi sami ne držijo svojih predpisov, ko dobro vedo, čemu koristijo, to je vprašanje, ki nanj ni lahko odgovoriti, posebno če slišiš o takšni nenavadni nesreči, kakor se je pripetila te dni na Madžarskem. Skozji okno se je nagibal mrtev aparat, ponesrečila se je seveda cela vrsta ljudi.
Iz Salgo Tarjanyja so odpremili proti Hatvanyju tovorni vlak, ki je vozil med drugim tudi kompliciran aparat za merjenje tonske vsebine tovornih voz. Ker je takšna merilna garnitura zelo široka, je molela iz vagona čez njegovo širino. Pred postajo Kistere-nye se je tovorni vlak srečal z nekim osebnim vlakom. Bilo je vroče navzlic pozni nočni uri in mnogi potniki so se na tem vlaku nagibali skozi okna in se
Lowensteinova smrt - kriminalen slučaj?
Poročali smo že na kratko med br« zojavnimi vestmi, da je zdravnik Paul iz Pariza, ki je v Boulogneu sur Mer raztelesil Ldwensteinovo truplo, ugo« tovil, da je umrl Lowenstein na posle« dicah zastrupljenja. Kakšne narave je bilo to zastrupljenje, je sedaj dogna« no. Znano je, da je milijonar trpel na leni prebavi in je zaradi tega jemal velike doze odvajalnih sredstev, ki so mu organizem popolnoma razjedla. Negativno delovanje teh preparatov je sedaj zdravniško potrjeno in dogna« no. Vendar pa ni mogoče misliti, da bi L6wenstein umrl samo na posledicah tega zastrupljenja. Dr. Paul sodi, da mu je moral tudi nekdo zavdati, in da je baš zaradi tega nastopila smrt.
Če bi bila resnična zadnja verzija,
železnici, če nisi previden
I hladili. Ko sta vlaka privozila drug I mimo drugega, se je hipoma dvignil i silen krik. Merilna garnitura je zadela ob osebni vlak in ranila dva potnika smrtnonevarno po glavi, pet oseb je bilo težko ranjenih, dve pa sta odnesli lažje poškodbe. Vlaka sta se ustavila, a ta čas je bilo že prepozno.
Oblasti so uvedle ostro preiskavo, da izsledijo zločinske nerodneže, ki so z napačno postavitvijo aparata v tovorni voz zakrivili takšno nesrečo. Ta nesreča je v ostalem podobna neki drugi, ki se je zgodila svoj čas na cestni železnici v Berlinu. Bilo je zvečer in tramvaji so bili tako napolnjeni, da so se ljudje drenjali po stopnicah. Neki delavec je nosil železen drog, ki je molel daleč ven iz voza. Mimo je pri-dirjal isto tako napolnjeni tramvaj s priklopnimi vozovi. Drog je posnel na tem tramvaju vse osebe, ki so stale na stopnicah, bilo je mnogo mrtvih in ranjenih.
je verjetna domneva, da je bankirjeva smrt skrivnostne kriminalne narave. Milijonarjeva družina sumi, da je bil Lowenstein vržen iz letala in zahteva, da se slučaj natančno preišče ter se dožene pravi vzrok njegovega konca.
Na čem umirajo na Dunaju
Nekoliko kasna sicer, a še vedno zanimiva je statistika o smrtih v lanskem letu, ki so jo zdaj objavili na Dunaju. V letu 1927. je tam umrlo 26.379 oseb. Najpogostejši vzrok smrti so bila obolenja na srcu in žilju, na teh je umrlo 5447 ljudi; 3818 jih je umrlo zaradi tuberkuloze, a 3447 zara* di raka. 880 oseb je izvršilo samomor, nekaj več nego 1. 1926., ko jih je bilo 875. Nad samomorilci je bilo 548 mo« ških in 322 žensk. Zaradi bede se je usmrtilo 134 oseb, zaradi nesrečne lju« bežni 73.
Nekaj vzorcev poletnih toalet
drenic, ki so bile natovorjene s ter« pentinom, oljem in smolo. Vse to se je v gorečem stanju razširilo po vodi In tvorilo silno nevarnost za vse wil* helmsburško in hamburško pristanišče.
Kjer je gorelo, so imeli gasilci malo kaj opraviti, ker ni gašenje zaleglo nič. Neki pasant je bil ranjen od drob« cev bombe z amonijakom. Zdi se, da je bil ogenj podtaknjen. Škoda tega po« žara znaša več milijonov nemških mark.
Mister Al Smith,
newyoršk) guverner, kandidat demokratov za predsedniške volitve, kandidat »mokrih« antl-prohiblcijonistov, v času oddiha pri svo)! najljubši zabavi: v morskih valovih ob obali Long Islanda.
Povodne vile na olimpijadi
Zgoraj Američanka miss Garatti, ki ]e preplavala 100 m v času I minute in 144/s, sekunde. Spodaj miss Poynton, najmlajša med olimpijskimi plavalkami.
„Z nogami" preko Oceana
Dva stara hamburška mornarja, Hirschberg in Hader, sta tudi menila, da bi bilo dobro prepotovati na kakšen originalen način «veiiko lužo». Vzela sta star čoln, ga utrdila z aluminijasto pločevino, odstranila jambor in jadro, a namesto tega sta vanj montirala «motor na pogon z nogami«, ki sta ga odvzela biciklu in ga zvezala z vijakom. V gonilnem poslu se bosta trudila izmenoma na stolu, ki sta ga postavila nad pedala. Čoln je dolg skoraj 7 m, širok skoraj 2 m. Stara korenjaka mislita Ocean iz Hamburga v Newyork prebroditi v 50 dneh in bosta «brzela» s povprečno hitrostjo navadnega pešca.

K mednarodnemu dijaškemu kongresu
V Parizu se Je vršil te dni mednarodni kongres dijaških organizacij. Zgoraj skupina švicarskih delegatinj. Spodaj Antebi, predsednik Splošne dijaške zveze.
Izgubljena v ledeni puščavi
Usoda Nobilove ekspedicije nas je spomnila na neštete prejšnje žrtve bele smrti. Med temi žrtvami so he» rojska imena, kakor kapitan Franklin inženjer Andree in kapitan Scott, ki bo o njih govorila zgodovina vseh ča* sov. A neprecenjeno je število onih junakov, o katerih ne bomo nikoli zvedeli, ker jih je ledena puščava sprejela vase kot neznance in zabri« sala za njimi sleherno sled.
Švicarski pesnik Hermana Holtbrun-ner je izdal knjigo »Poletje na Špic-bergih«, ki ji je dodal prevod slučajno najdenega dnevnika. Na njegovih straneh je g preprosto besedo opisana pretresljiva
Zgodba dveh neznancev, dveh polarnih lovcev, Simonsena in Moklebyja, ki sta se izgubila v stra* hotnem ledovju Arktide in propala po dolgomesečni borbi. Zadnje strani, ki jih piše Simonsen, poročajo takole:
»21. maja 1922. ob 11. dop. so prešli trije meseci, od kar sva zapustila ,Quade Huk z namenom- da bi ponesla pomoč človeku, o katerem smo mislili, da stoje slabo ž njimi. Toda danes ni gotovo nobenega človeka več, ki bi verjel, da sva z Mokleby*
iem še vedno živa in da se še vedno ioriva za življenje
v sečnem upanju na rešitev. To je za naju velika uganka, da ni* sva opazila ob obali nobenih znamenj, da naju iščejo. Saj bi bilo tako lahko opremiti rešilno ekspedicijo, da bi našla vsaj kakšno sled za nama; pa če sio naju iskali ali ne, rezultat se doslej ni pokazal. Za ljudi sva že davno mrtva, a sama ne veva, kako dolgo še bova vztrajala. Sedaj ni na* ma nič preveč dobro radi tega straš* nega mraza in pomanjkanja hrane. Da bi naju vsaj že rešili! Upala sva na pomlad, pa je še polna zima.
Že so priromale ptice.
Včeraj sem začul prvikrat severno raco, ki je dala znamenje za leganje jajc. A sneg leži še predebelo in mraz pritiska prehudo. Danes sva skuhala
zadnjo kavo.
A že prej sva si prihranila goščo, da bi imela še do konca meseca sled nje* nega okusa. Soli nama je tudi zmanj* k<au; mešava morsko vodo s snegom, to nama nadomestuje sol. Hraniva se še vedno » pol ptice na dan in upava, da se bova s tem pretolkla. M6kleby je izurjen strelec, tako da nama do danes ni zmanjkalo ptic in s tem, kar imava, prebijeva do 30. maja. Zdaj je nama njegov
samokres zadnji izhod.
Ne veva še, če bova našla kaj jajc, kar je nama vendar zadnja nada. To je tudi zadnja možnost, ki bi naju ohranila »norda do srede junija, ko bi priplula kakšna ladja mimo.
30. maja sva opazila dve jadrnici pluti proti severu, a sta bili predaleč in ju nisva mogla priklicati. 4. junija sva opazila spet eno v vožnji proti jugu, morda je bila pobrala lovce na severu. Danes je ponedeljek 12. junija in zaključujem svoj dnevnik, ker sem tako onemogel, da ne morem več pi* sati. Leživa in sva si kuhala od 4. ju* nija štirikrat juho iz ptičjih kož, ki sva si jih shranila. Danes kuhava po* slednjič. Morda bo mogel Mokleby z zadnjo močjo še kaj skuhati. V tem trenutku plove spet neka ladja proti severu, a daleč zunaj. Danes lahko rečeva, da sva prvič občutila poletno toploto...»
Tukaj končuje dnevnik. V tistih dneh je šla neka rešilna ekspedicija dvakrat mimo kraja, kjer sta oba ne* srečneža umirala in ni opazila njunih signalov...
Naši onstran grame
p— Tržič proti Trstu. Dr. Bruno Cocea*
ni (Kocjančič), podeštat v Tržiču, je po» vedal v «Giornale d' Italia», da ne more biti govora o priklopitvi Tržiča k Trstu, kakor to zahtevajo oni, ki hočejo imeti skupno industrijsko cono za Trst,' Tržič in Milje. Tržič ima s Trstom slabe zveze po kopnem in po morju. 50 minut traja že« lezniška vožnja iz Trsta v Tržič z direkt* nim vlakom, po morju traja vožnja pol« drugo uro. V Tržiču se je po vojni dvig* nilo prebivalstvo na 25.000. Tržič ima svo* jo industrijo in vse pogoje za dalhji usneš« ni razvoj Zato ni nobenega povoda, da bi se ogreval za pridružitev k Trstu, marveč ' hoče obdržati svojo avtonomijo. 35 km je Tržič bližje Italiji kakor Trst in industrij* sko usodo njegovo označujejo: ladjedelni* ca, Adria Soda in tvornice olja, ki štejejo nad 8000 delavcev, to je tretjino industrij« skih zaposlencev v tržaški pokrajini. Tr* žič hoče živeti svoje, od Trsta neodvisno življenje. Tržič raste in Trst že sedaj čuti njegovo konkurenco.	• > i ■
p— Italijanizacija priimkov v Trstu: Križaj Crociati, Doležal Dolcetti, Drobinc D' Urbino. Dudič Farnesi, Elender Elleni, Gabrovec Gabrielli, Gerzabek Galmonte, Holuška Colussi, Lederer Ledieri, Lust Li* eti, Kosmač Cosma Maurer Muratori, Medved Orsini, Morgenstern Morganti, Muller Molinari, Prelec Prezzi, Sedmak Settimo, Tončič Tomasi. Holevič Colle. Slovenski Levstik se je izpremenil v Alle* gri, kakor da"bi Levstik pomenil-Lustig!
p— Roparski napadi Pri Opčinah je bil izvršen nov roparski napad. 29-letni G. Greati se je vračal s semnja v Sežani, kjer ie prodal svoje mavčarske izdelke. Pri obelisku sta ga prijela dva človeka in mu pobrala ves denar. Potem sta izginila. Blizu Kobarida je bil napaden Josip Kurinčič, ki oa ni imel s seboj nič-»denarja. Nanadalci so govorili neko severno laško narečje.
p— Odpuščeni. S priključitvijo občin Li-bušnje, Drežnica, Idrsko, Kred in Livek h Kobaridu so bili vsi občinski tajniki teh razpuščenib občin nameščeni še nadalje v kobariškem osrednjem občinskem uradu. S prvim avgustom pa so bili odpuščeni iz službe tajniki iz Drežnice, Libušnjega ter kobariški mnogoletni tajnik AutOD škiiin. Ne dobijo nič, ne pokojnine in ne odpravnine, marveč so kratkomnlo vrženi na cesto s svojimi družinami vred.
P— V bližini Buzeta priredi »Lega« velifco veselico. Cisti dobiček se porabi za zgradbo novih azilov v okolici. Naj prvo se postava taka raz-narodovalnica v Sv Martinu.
kr— S Koroškega. V dneh od 12. do 14. t. m. se je vršil v St. Janžu počitniški se* stanek slovenskega koroškega dijaštva. Se* Stanku sledi občni zbor kluba koroških slo* venskih akademikov na Dunaju. — Ob Hodiškem jezeru je na počitnicah okoli 500 otrok velikonemškega Jugendbunda. Napravili so izlet v Celovec, kjer so jih slovesno pozdravili. Zvečer je bila po me* stu povorka s plamenicami. Z otroki so priredili manifestacijo za priklopitev Av* strije k Nemčiji!
k— Izzivajoča gasilska slavnost v Pliber* ku. Dne 5 t. m. je bila v Pliberku gasil* ska slavnost izzivajoče nacijonalnega zna* čaja. Hoteli so menda pokazati, da je vsa Koroška popolnoma nemška. Vse v zasta* vah, s Sorgendorfske pivovarne so se vile dolge frankfurtarice, prireditev je bila v rokah nemških in nemčurskih zagrizencev. Čudno, da je prišlo toliko gasilcev v kro» jih iz Jugoslavije! Kako to, da izdajajo ju« goslovenske oblasti dovoljenja za prehod čez granico k nemškim prireditvam, na ka* terih se ogrevajo za nemško Avstrijo in Nemčijo in na katerih se nesramno blati Jugoslavijo?! _
Poslanec dr. Wil!an pri podprefektu. Tržaškega podprefekta Venditellija je pose-tll poslanec dr. Wilfan ter mu izrazil imenom svojih volilcev sožalje povodom velike nesreče, ki je zadela mornarico s potopitvijo podmornice <F 14». Dr. Wilfan se je nadalje pogovarjal s podprefektom o dogodkih v Divači in Štorjab ter o dosedanjih oblastvenih ukrepih.
p— Slovenski evetnlk sa srednje šole je izdala Lukežičeva tiskarna v Gorici. Sestavil ga je dr. A. Budal po izpitnih načrtih za p— Tri tisoč lir za Cerkvenikovo družino. Mussolini je nakazal tri tisoč lir za družino pri Divači ustreljenega fašista Jos. Cerkve-nika. Tržaški >Popolo< spremlja to vest z velikim poklonom Duceju in z Topotanjem proti Slovencem. »Cerkvenika so usmrtili na italijanski zemlja balkanski zavratni morilci« ...
p— Vzposobljenostni izpit i« italijanščine bo napravili v Trstu: učitelj Avgust Wehren-fennig in učiteljice Maksa Gross, Marija Kos - Stegu, Zofija Okoren in Avgusta Troha.
p— Na razpolago «Legl» tn *Italii Re* denti» je dalo tržaško šolsko skrbništvo po 15 učiteljic izmed pokrajinskega uči« teljstva. Poučevale bodo v azilih in v po* šolskih institucijah.
p— Na Katinari, v Trebčah tn v Sv. Kri* iu zgradijo poslopja za učitelje, da ne bo* do po šolskem pouku več hodili v Trst, marveč da bodo ostajali med ljudstvom in pospeševali tudi izven šole potujčeva* nje slovenskega življa v tržaški okolici.
p— V Miljah sta se igrali dve punčki Loredanove družine z vžigalicami. Bili sta trenotno sami v hiši v drugem nad« stropju. Nastal je požar, ki se je razširil tako hitro, da ni bilo več mogoče rešiti deklici. Stavba je zgorela in zvečer so po« tegnili izpod razvalin strašno ožgani tru* pelci nesrečnih deklic.
p— Solnčarica je zadela v Pisi sloven* skega železničarja Frana Božiglava, doma z Gorenjega pri Divači. Pripeljali so ga domov in pokopali v domači zemlji.
p— Kongres narodnih manjšin je skli* can na dan 30. t. m. v Ženevo. Ker se bo razpravljalo o zopetnem vstopu narodnih manjšin iz Nemčije v zvezo evropskih na» rodnih manjšin, iz katere so lani izstopile, vlada za letošnji kongres v vseL političnih krogih izredno zanimanje. Fašistični tisk smeši že naprej ženevsko manjšinsko zbo* rovanje. Gotovo je, da bo rešitev manj* šinskega vprašanja v Nemčiji v veliki me* ri določevala rešitev drugod.
p— Lepo sinekuro je dobil Dalmatinec on. Dudan Mussolini mu je dal predsed* niško mesto v upravnem svetu državnega poligratičnega zavoda v Rimu. Tako je mož dobro plačan za svoje kričanje po Dalmaciji. To imenovanje se med Dalma* tinci v Julijski Krajini ostro komentira. Kričač Dudan se j vsedel na mehko, dru* gi Dalmatinci, katerim so obljubili v Ita* liji dobv-r sprejem in zaslužek, pa stradajo, zmerjajo jih s «ščavi» in pehajo iz enega kota v drugegj. kot nadležne tuje ljudi. Dudan je s fašističnimi lirami v žepu po* polnoma odmaknjen od njih.
p— Nahujskani otroci. Nekaj otrok s Krka je poslala fašistična zveza v inozem* stvu v dolino d* Aosta v Italijo na počit* niče, Tam ob zapadni meji so bili v pla« ninah •>• učitelji, ki so jih učili, da so Ita* •lijani in da morajo ostati Italijani in da tudi Krk pride pod Italijo. Peli so fašistič* ne hi ne. Ko so se otroci vračali, so jih ostentativno pogostili na Reki ob navzoč« nosti zastopnikov vseh oblasti, predno so se odpeljali domov na Krk. Kaj bi storile italijanske oi 1? ti, ako bi hodili slovenski otroci iz Julijske Krajine ia letovišča v Slovenijo?!

Naznanilo.
Tvrdka IVAN PAKIZ, Lubljana
trgovina z uram', zlatnino in srebrnlno
se je preselila iztl^f Pred škofijo 15
Prodaja vse predmete z 25% popustom.
Vreče
aov* m rabljem* v»eh vrst te?
tuto za embalažo
m« * « <l o o • ulo?
Mirko Mlakar
luMiana Onitiihnv* i
tiujxr6ila, ui* ara dopis*. Ucočtrj* naiiX ogLcuoo, podob* m, OgLasrurod tUUk JuJtti,' LuM/culo, Pr%Jtr%oua, 4.- Tu. it. ifgi

JLalL <rglaurv. h^/Lu tujo u parrvAovaln* tsv roaifaL i	<Lopot<nsxxn+a. uu oglctf*
«* kuum obiuuioa.. usaka t*s*da, ^opar'. —J**" "L '------— "----
ntanjJL zsi+rak Vi* Pristojbina, za,
t/u
^atauA«__
cr^op/as*«*
7 • r ir — ttfmr» ljntyaMa>j£ nlf*.
tn. roajaL I	<Lopurovan^a. uu opUu* 6your*U0ct, aU
"fT^' I rtUa+Atga tAgčapvi vsaka bmdasDi* - Ma}. /t/rolUjs t *uuyA zjustk Vut, to^ VrijtojUna, ta ttfro Jti+J*

'i IT rtV.
Mojstra za žlčnike
ki it reši tod* tadaloTuj« lebte u Serij« la tecfca-ektert, (prejmemo Ukoj. Ponudbe pod »P 1107» m Interreklaun d. d., Zagreb, M&rovsk» 28.	25956
šteparko
*• boljSa dela, pridno k dobro iSTeibtno, ki bi ▼ prostem (un pomag&U tudi gospodinji pri hiinih delih, iprojmera takoj proti dobri pia6i, t vso oskrbo ▼ bili Ponudbe na naslov: Leopoldina Tadl, fievljar-•tvo, Trii« 8.	25876
Deklico
Haro 14 ali 15 let, poŠte, nih staršev, iščem k dvema otrokoma. Zglaei naj se pri R., Selo št. 25, Moste.	25986
Brivskega
pomočnika
perfektneg* v striženju na
bubi sprejme er. takoj proti dobri plaJi Peter Ursu-leacu, gosposki in da.ms.ki frizer, Murska Sobota*.
Spretna pletilja
IU« aae«U. Naetop tako)
Ponudbe na ogl. odd Jutra pod iifro »Pletilja 20».
26018
Prodajalka
mefaae strok«,	loti primerne »Inlbe v	bližini mesta takoj pod	iifro »Poltena mo8/2Ž».	KOS!
Starejše dekle
iell spremeniti sluibo kot samostojna gospodinja ali kuharica k manjši družini. Nastop s 15. septembrom. — Cenjene ponudbe poelati na ogl odd. »Jutra* pod iifro »Samostojna gospodinja/86*.	26028
Oleandre
lepe, cvetoie, bele in roia, naprodaj Naslov v ogli odd. »Jutra*.	25977
Šivilje
ta moiko perilo sprejme r industriji perila Jos. Boji-na, Aleksandrova eesta 3.
25992
Elektromonterja
u hišne instalacije ičfiem za takoj. Ponudbe pod «Elektromonter> na osla« odd. »Jutra*.	26005
Vajenca
• predpisano šolsko izobrazbo sprejmem takoj specerijsko trgovino v Ljubljani Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	26007
čevljar, vajenca
sprejme takoj. A. Šinkovec, Pod TranCo 1. 26012
Dobro kuharico
80—85 let, s letnimi priporočili prvovrstnih hiš, ročno kuhi 80 oseb, varčno in vestno, sprejmem v stalno službo Istotako sprejmem
snažno hišno
k 4 osebam in 8 sobe, pod istimi pogoji kot zgoraj. — Naelov v ogl. odd. »Jutra*.	26018
Slaščičarskega
pomočnika
starejiega, popolnoma iz-vežbanega v biskvitih, de-sertih in keksih, išče za takoj tovarna Ponudbe je poslati na upravo »Jutra» pod »Izvežban S6». 26036
Pomočnike
ln pomočnice
sprejme domska krojačnica Rado Jerin, Rožna dolina.
26043
Kontoristko
začetnico takoj sprejmem. Ponudbe Ljubljana, poštni predal 128.	26041
Provizij, potnika
za razpečavanje alkoholnih pijač, v vsej Sloveniji že vpeljan, f dobrimi spričevali in lepim nastopom, ki je zmožen položiti kavcijo, sprejmem takoj Pismene ponudbe na oglas odd. Jutra pod »Spreten potnik« 25997
Potnike (ce)
sprejmem za prodajo hranilnih hišic na debeio in drobno Pismene ponudbe — ali osebno — na Drago Cernjava, Selo 25 (pri Kemični tovarni), Moste pri Ljubljani.	25995
Potnik
ki potuje v Srbijo, leH kaj primernega razprodajati. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Potnik-Srbija*.
25970
Fabrlkantom
in grosistom
Sprejmem prvovrstno hišno zastopstvo za Bosno, Dalmacijo. Hrvatsko, vseh vrst: manufakture, čevljev, nogavic, siploh pletenin kot tudi galanterijskega blaga in drobnjave. — Naslov v ogl. odi »Jutra*.
25994

Pletilja
zmožna v vseb delih, posebno pletenja nogavic, želi premeniti službo v okolico Celja ali Ljubljane — Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro »Stalna služba 100».	25930
Mlekar
izvežban v mlekarstvu in airarstvii. išče službe, eveo-tuelno vzame tudi mlekarno v najem Naslov v ogl. odd. »Jutra*.	25983
Šteparlca
išče oziroma želi premeniti službo. Gre tudi izven Ljubljane Naslov v oglas, odd. »Jutra*.	26023
JUG0V1CEV0 SALVATOR
sirlšče
daje v 6 minutah sladek str 6 Din Barve «a surovo maslo in sir B Din Praiek za pripravo maslacs f patra) 5 Din Iščem preprodajalce Razpošilja lekarna Jueovid Novi«ad Zahtevajte vzorce in pošljite 10 Din t pismu 28941
Starejše dekle
* deiele. vajena kmečkega
in priprostejšepi meščanskega gospodinjstva, s dobrim spričevalom gospodinjske šole, želi službe pri dobrih ljudeh Ponudbe na ogl odd Jutra pod »stalna služba 976».	25976

Sezija
sa nai promet «e Je ravnokar pričelal Iščemo sposobne ln zanesljive zastopnike za prodajo lukrativnih — predmetov proti fiksni plača in proviziji Sigurna ekslstenra! Kavcija nepotrebna! Zumbulovič, Ljubljana, Aleksandrova c. — 26003
Francoščino
uspešno poučuje francoski akademik ter daje konver-zacijo po 10 Din od ure Pismene ponudbe na oglas odelek »Jutra* pod šifro »Parfait*	25553
Za italijanščino
ličem izobraženega učitelja za nekoliko ur samo. Ponudbe pod »Toskanščina* na ogl. odd. »Jutra*. 25968
Moško kolo
prodam. Vpraša se pri hišniku, Gledališka al. 8
Moško in žensko kolo
dobro ohranjeni, prodam.
Poizve se v oglas oddelku »Jutra*.	26017
Motorno kolo
v najboljšem stanju poceni prodam. Krekov trg 2, Celje.	25963
lit Stn	^i'
Ročni voziček
(dvokolico) in gugalnega kenja prodam Cena nizka Naslov v ogl. odd. Jutra
26033
Pohištvo
želim prevzetj v komisijo, proti stalnim procentom — v kraju kjer ni nobenega skladišča pohištva Interesenti naj se obrnejo na naslov: Pavao Santruček, ta-petar i dekorater — Sisak 25883
Jedilnico
hrastovo temnorujavo ln hrastovo spalnico, vse po-litirano, prodam Ivan Novak, Vižmarje 65 poleg postaje.	25981
Nogavice
kupi ▼ Tovarniški zalogi nogavic in pletenin- Ljubljana, Miklošičeva e 14 -nasproti hotela »Union*.
177
KupUrt*
Maline kupuje
Lovro Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica.	26013
Kompl. kolesa
s transmisijo
za 8 para kamnov ln za 2
valjarja 850—400 mm ter nekaj jermenov kupi Mihael Ivanuša. Brebrovnik. pošta Sv MikUvž prj Ormožu
25855
Biskvit forme
raznovrstne, kupim takoj. Adolf Kern, Kranj. 26033
Pšenico
la	vrst« bto bi ku-
povali za Bila ali veiutr-vino. — Slane 1 drug, 25756
rovino. Osijek.
Gostilno
/sma t najem na
na prometnem kraja, kjer
bi ial ka vo-11 tuua sodar-sko obrt. Samo oa Štajerskem. Naslov pove podružnica »Jutra* C«l>. 26967
Finega vina
(rizling) lastnega pridelka, večjo množino, proda Franc Sel al, Novo mesto. 26029

Udeležim se
v solidnem podjetju s večjim zneskom. Ponudbe pod iifro »Zs«. nradnik« na — oglasni odd. »Jutra«. 26000
IX
Vile, posestva, hiše
restavracijo prodaja Realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva 14.	26042

Dvoje vrat
■a delavnico se proda za vsako ceno prt Mlikotu, Zgornja Šiška.	25984
Brivnico
dobe« idočo, prodam radi boloant Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 25899
Gostilno
* vaem inventarjem la pohištvom, oddam takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra> pod iifro »Gostilna 25928*.
Lepi lokali
v Kranju
io sposob-proetoru, se oddajo v
prt L. Rebolj 25969
• , m *< ' M fcurpfl V ^JbViMriJL Pilite
na agenturo Hlušlčlca. Ko-
tor, Boka Kotoisk*. 25971
Majhno trgovino—fl'
dobro vpeljano, na prometnem kraju Ljubljane, prodam Letna najemnina 1200 Din. Pismene ponudbe pod »Najvišja ponudba* na oglasni oddelek »Jutra«.	26004
Gostilno na račun
oddam takoj f ženskama, s kavcijo ali brez — Anton Maver, Ahacljeva eesta 5.
25951
V Kranju
na glavnem trgu (najpro metnejia točka, industrijsko mesto) oddam v najem
6 večjih in manjših skladišč
prtpravnin za vsako obrt Interesentje naj se Javijo pri lastniku Francu Majdiču
25656
Vinsko klet
ki M bila primerna za «bra-t o vanj« kot to&llnioa sa stoječ« goste ta ko« laloft-na klet za trgovino na debelo, vzamem v najem. Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra* pod Iifro »K. D.».
25978
Zajtrkovalnico
oddam na račun osebi, katera je Mučena ie v deli-kateei, proti kavciji. Naslov ▼ ogL odd. »Jutra*.
26024
Tovarno
ta Sajno pecivo, s popolnoma najnovejšimi stroji, v
mestu, dam takoj v najem. Ponudbe je poslati na upravo »Jutra* pod »Tovarna*.
26037
Špecerijsko
trgovino
le 90 let staro, dobro idočo, oddam v najem z vso zalogo, proti nizki najemnini. Pctreben kapital Din 50.000. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod »Prometna točka*/32. 26032
<i /J
Opremljeno sobo
lepo, • posebnim vhodom oddam takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
25904
Sobo
s hrano in celo oskrbo pri boljši družini išče osmoio-lec. Soba mora biti zračna z elektriko. Naslov v ogl. odd. «Jutra*.	26040
Prazno sobo
oddam poročenemu paru ali upokojencema z uporabo kuhinje. Naslov v ogl. odd. »Jutra«,	25999
Kot sostanovalca
sprejmem gospoda. Naslov v ogl. odd. »Jutra». 25958
Sobo
lepo opremljeno, z elektr. raiafv.,"" solnčna lepa. v I. nadstr., taikoj oddam le mirnemu gospodu. Naslov pove oglas. odd. »Jutra*.
25975
Sobo
elegantno opremljeno, posebni vhod, elektr. razsvetljava, s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu Naslov. v oglas, odd. »Jutra*.	25990
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, električno razsvetljavo, v bližini glavne pošte, išče boljši gospod s 1. septembrom. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra* pod »Boljši gospod*.	25991
Opremljeno sobico
oz. kabinet v centru mesti iščem za takoj. Ponudbe pod »Snažno/258» na ogl. odd. »Jutra*.	26025
Prazno sobico
Aroma«, s posetafaa ris-
dom (podstraij«). 1H« i«
4an odsotna ftvflja — P<v nnHU* na uglasili oddelek »Jutra« pod iUr» 180 Din« 88001
2 opremljeni hi 1 prazno sobo
oddaš bolJMm osebam,
pripravno tudi aa pisarno. Naslov t ogl. odd. «J». tra*.	86061
Mesečno sobo
meblovano, • posebnim vhodom, riektr. razsvetljavo, v eentru mesta, oddam samo solidnemu gospodu. Naslov por* oglasni odd. »Jutra*. 26016
Sobo
intno opremljena, od-blizu »Evrope* boljie-
elegantoo
dam
mu gospodu ali dami. Naslov v oglas. odd. »Jutra*.	96031
ali
OpremBeoo sobo
(«Vii4oas par«. Flo-
rijan^kk 1«.
96046
Sobo
pocsal um di
gospodoma. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra*. 86044
Dispift
Katera gospodična
mlada in zdrava, ss leM odpo&itl ▼ gorskih krajih i gospodom, naj polije takoj svoj nasiov na: Drago Vesanlč, Zagreb, posters-stants glavna poŠta. Za vs« preskrbljeno. 29876
Gospodična
T ln| progasti obleki, ki J« tafla na praznik 16. t. m. v družbi 2 gospodov hi •as gospodične na vrt« restavracije v Rožni dolini, se naprola, da evesttualno pošlje svoj naslov v ogi. odd. «Jutra* pod značko M. 15/464*.	86038
Gospodinje
katere imajo dijake, m vabijo na sestanek v petek 17. t. m. ob 8. url k »Aniič*, Poljanska e. 88.
Dve dijakinji
sprejme uKteljlea v oskrbo na Kongresnem trgu 6/n desno.	85978
Tri dijake (-htje)
ali uradnice sprejme uradniška družina na vestno oskrbo na Taboru. Zdravo stanovanje ln dobra hrana. Naslov v ogl. odd. Jutra.
26034
fUmevanfa
Krasno stanovanje
v sredini mesta, obstoječe it 4 sob in pritiklin, električna ln plinska napeljava, oddam s septembrom druži, ni brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Krasno stanovanje 1400*.
25935
Več stanovanj
odda Realitetna pisarna Ljubljana, Miklošičeva e. 14.	25996
Stanovanje
8 sobe, kuhinja ln prlt&li ne, se odda talko], even-tuelno tudi celo hišo c zs-lenjadnim vrtom v najem za več let. Naslov v ogl. odd. «Jutra*.	25982
Stanovanje
2 sob, kabineta, kuhinje ln
pritiklin na razpolago tistemu, ki plača eno leto naprej 8000 Din. Vodovod, elektrika. Naslov v oglas, odd. »Jutra*.	26014
Stanovanje
z 8 ali 8 sobami ln kuhinjo iščem blizu Kongresnega trga. Naslov v ogl odd »Jutra*.	26010
Suho stanovanje
(soba, kuhinja, vrt), zamenjam s stanovanjem 5 sob. Ponudbe pod »takojšnja zamenjava 100* na ogl. odd. »Jutra*. 26011
odd doteka
Izvirna pravljica s slikami za deco.
Soi»als tetks Metka.
64.
Po zaroki je Skok položil na tla cvetni listič, ki mu ga je bila dala kraljica vil. Listič se je izpremenil v zrakoplov, Jokica, njen Princ, bratca Skok in Cmok in vrli Modroglav so stopili vanj in so se odpeljali v deveto šumo k Dobromi-lovemu očetu. Kralj palčkov jih je presrečen sprejel ter naročil svojim ministrom, da so pripravili sijajno svatbo. Tudi jaz sem bila na njej, jedla in pila sem nič koliko in sam Bog si ga vedi, kako sem našla domov.
Dva Inteligenta
telita dopisovati z dvema l&nama. Pisma ■ sli-M. Konstantinov!4, to-8t. Pavel pri Prebold«.	-----
gospodlč
Inteligentna gdč.
srednje starosti s premo, ženjem Din 60.000.— v gotovini in s popolno opremo 2 sob in kuhinje, se iell vsled pomanjkanja znanja v svrho takojšnje že-nitve seznaniti z gospodom državnim uradnikom ali trgovcem. Le resne ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod »Zenitov 143*.	25972
Mlad gospod
trg. aaobražen, želi znanja z gospodično 18—24 let ne-oimadeževane preteklosti, z primernim kapitalom v svrho ženitve in ustanovitve lastne trgovine. Cenj. dopis« s sliko je vpoelati na oglas. odd. »Jutra* pod šifro »Idealna ljubezen* /27. Diskretnost Kastno zajamčena.	26027
Dobarmančke
čistokrvne mladič«, ljubiteljem živali v dobre roke ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra*.
2600»

13/8 jermen
motorja sa iaganje drv, se
je izgubil. Pošteni najdite!] se naproša, da ga odda na policijskem ravnateljstvu, ker je izgubitelj revež in mora sam trpeti vso škodo.	25974
Passeport
izgubljen od Boh. Bistriee dne 15. 8. e šofersko izkaznico, izdano v Zagrebu. Prosim poštenega najditelja, da se javi proti nagradi na P. čuk, Cankarjevo
nabr. 5.
259S5
Radi pomanjkanja prostora
prodam: 1 pLot.ilai stroj H. 16/26, 1 pletilni stroj št. 8/30, 1 pletilni stroj št. 8J32, 2 pletdlna stroja it. 8/60, 1 električni motor 220 V 1.2 K. S. 1450 Okr., 2 pulta za prodajalno in 8 izložbeni oikni. Ceinj. ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra* pod »Pletilni stroja» 25989
Parni kotel
stoje«, od 16—20 m« kurit ne ploskve in tri atmosfere pritiska, iščemo Ponudbe na naslov: J. MagušaT — Vrhnika 9.	25939
Lokomobilo
18-84 HP, taikoj kupim. — Ponudbe pod »Lokomobil« na ogl. odd. »Jutra«. — 25987
Fotografu
pomočniku, ki M želel postati samostojen — nu<iim ugodno priliko Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kapital nepotreben*.
28947
KUPIMO
večjo množino mehkih
hlodov
Ponudbe z navedbo cene na .SLOORAD«, Ljubjana VII.
člane
»Ljudske i.msrcmsi.
sprejema porerlenlk Oolefe, Ljubljana, Start trg 88. m.
2enog
Pekarna Pire
Sv. Peter, aaj javi r«( naslov pod Šifro »Natus-čen naslov*.
Stanley Weyman:	94
Rdeča kokarda
Roman.
»Kaj se godi?t sem vprašal.
»Godi se to,« je živahno odvrnil kovač, »da so se včeraj v Avignonu uprli pristaši gospoda Fromenta. Prenaglili so se. Bili so razbiti in so utrpeli težke izgube. Pravkar nam je došlo sporo-Člo. To utegne pospešiti stvari, da se bodo hitreje razvijale.«
»Po ulicah sem videl vojnike,« sem dejal.
»Kalvinisti so res prosili zaščite. A ti vojniki in njihove patrulje so le burka,« se je z mrkim nasmeškom oglasil baron de Gčol. »Guyennski polk je domoljuben in bi nam rad priskočil na pomoč, toda oficirji ga zadržujejo v kasarnah; Župan in mestni svet sta rdeča — naj se zgodi karkoli, vojske gotovo ne bosta klicala. Katoliške beznice so polne oboroženih ljudi; če se Fromentu posreči, da dobi mesto v svojo oblast in ga drži le tri dni, pride iz Montpellierja tamkajšnji guverner, njegova svetlost vojvoda Ar-toiški in . . .«
»In?«
»In to, kar bo od kraja samo pobuna, se izpremenl v vstajo,« je z zvenečim glasom nadaljeval baron. »Toda od čaŠe do ustnic je dolga pot in v Cevennskih gorah ne žive samo krotke ovčice!«
Ko je izrekel te besede, je stopil v izbo neznan človek, pogledal naju dva in mignil baronu.
»Oprostite,« je hlastno rekel gospod de Geol.
V tihem pomenku je odvel prišleca iz sobe. Buton Je odšel za njima. Ostal sem sam.
Meneč, da se morajo kmalu vrniti, sem jih nestrpno pričakoval; toda nekaj minut je prešlo, ne da bi se bil kdo pokazal. Naveličan čakanja sem stopil naposled na gostilniško dvorišče in odtod na ulico. Ne duha ne sluha ni bilo o njih; a videl sem skupino služabnikov in drugih domačih, ki so se bili zbrali pred vrati. Vsi so molčali in vlekli na ušesa; ko sem se približal, me je eden izmed njih zlovoljno pogledal, češ, naj mirujem.
Izpraševati ga nisem utegnil: v daljavi je počil strel, za njim drugi in tretji. Nato se je vzdignil zamolkel hrup, morda kričanje množice, morda drdranje težkega voza; temu je sledila nova vrsta razločnih, ostro odsekanih strelov. Mi smo še vedno prisluškovali. In tedaj — poslednji rdeči žarek zahajajočega solnca je ugašal na robovih streh — je z naglimi, neučakanimi udarci zaklenkal zvon. Iz bližnje ulice je pritekel človek, ki mu nisem mogel razločiti obraza.
Toda gostilničar ni čakal njegovih novic.
»Brž vsi noter!« je zaklical svojim ljudem. »Ti, Pierre, zapahni oknice. In vi, gospod,« se je naglo obrnil k meni, »vrnite se z nami v hišo. Mesto se buni, za tujca ni dobro, da bi zdaj postajal po cestah.«
Toda jaz sem bil že krenil po ulici. Prehitel sem begunca, ki mi je mimogrede zaklical, da se uporniki bližajo. Srečal sem konja brez jezdeca, ponorelega od strahu, ki je v skok drevil po cesti. Ne
meneč se ne za to ne za ono, sem hitel dalje. Dve sto korakov pred seboj sem zagledal oblak prahu in dima, skozi katerega je bilo razločiti hrbte vojnikov, počasi odstopajočih pred strnjeno množico, ki je pritiskala nanje, še trenutek in so izginili v njej, kakor zgine tramovje jeza pod hudournimi valovi
Videč, da se nikakor ne morem preriti skozi to množico, sem zavil v stransko uličico; bila je tesna in vsa mračna od štrlečih slemen, ki so zaslanjala bledo večerno nebo. Po njej sem dospel v majhno ulico, polno žensk, ki so s prestrašenimi obrazi prisluškovale hrumenju. V naglici sem jih minil; in tedaj je zazijala pred menoj druga tesna uličica, ki se mi je zdela, da vodi proti stanovanju abbeja Benoita. Na srečo se je zgrinjala množica samo v večje prometne žile, med tem ko so bile stranske ulice razmeroma zapuščene; tako sem neovirano prišel na mali trg nedaleč od njegovih vrat.
Tu ali vsaj nekje v bližini je bila menda vojska začela napadati, zakaj na tlaku je ležala prelomljena mušketa in bledi obrazi so gledali za menoj skozi okna zgornjih nadstropij, ko sem šel preko trga. Ne da bi bil koga srečal, sem naposled dospel do hiše, v kateri je stanoval abbe Benoit. Jadrno sem jo ubral po stopnicah na vrh.
Zunaj je bilo še nekaj svetlobe, toda v notranjosti se je že mračilo; nisem še utegnil prestopiti prvih dveh pragov, ko sem se spodtaknil in pal z glavo na predmet, ki mi je zapiral pot. Padec je bil hud, stokaje sem se pobral na noge; toda stokanje mi je prešlo in dih mi je zastal, ko sem v somraku razbral predmet, na katerega sem bil telebnil. Ta predmet je bilo človeško truplo.
Lovske puške
flobert puške, brownlnge, pištole za strašenje psov, samokrese, topiče, zaloga lovskih ln ribiških potrebščin ter umetalni
ogenj.
F. K. KAISER, puškar, LJubljana, Selenburgova ulica št. 6
***** Speeljalna EnittiU troovina vozičkov In koles
V zalogi kolesne opreme le Igrače ze otroke Renofiranje koles, vozičkov la sinih strele«
ZEMELROK OTON
Lastna tovarna: Triaika caata • GUac«. Prodajalna: Ljubljana, Marifta trf M. t.
fe najboljša in najbolj zdrava pi;
ohlajeni
-t*	v	1	'.T* ■«•'
Radenski
i- ■ • sni
CT)

Dobi se ga v vseh boii&lh trgovinah,. .< restavracijah in gostilnah.

} '4
>CDUCDMCDM0UC=>MCDUCDU0m0mCDU0mCDUCDmCDaCD
D _	0
Razglas-
o ■
o
Županstvo občine Dobrniče razpisuje javno q
■	licitacijo za	■ 0 0 g pop ra vo ž upnf Š6a9 g
■	ki se vrši 2fj. avgusta ob i0. uri-, dopoldne v J
■	občinski pisarni. Oddajo se zidarska, tesarska, ■ 0 mizarska, kleparska, ključavničarska, slikarska, 0
0 ■
0 ■
o ■
o
0	pleskarska in steklarska de a.
q	Vsi pripomočki in pojasnila se dobe od
■	15. avgusta dalje pri podpisanem uradu.
q	Županstvo občine Dobrniče
J	dne 15. avgusta 1928
H80-
0
OIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
i 815
Dražba starih avtomobilov.
Anto - Komanda IV. Armfsfce Oblasti
(liica br. 207) održače licitaciju za prodaju starih automobila na dan 13. septembra t. g Pozivajo se interesanti, da uzmu učešča na ovoj lic taci;i.
Uslovi i sve ostalo mogu se videti svaki dan u Auto - Komandi.
Iz Mriji Anio-Kamaode II. Mke M
u Zagrebu broj 3i84 od 13. VIK t. g.
a Ul
Opeko
stro no in ročno z dno opeko, kakor udi zarezno strešno sisiem i>te n-orfl:k, nudi >sako kosičin > Ormoška opekarna bra a Stuhec v O možu
(Wienermesse) 9552 2.-8. SEPTEMBER 1928 (v rotundi do 9. sept.)
POSEBNE PRIREDITVE: Tehnične novosti (n Iznajdbe. — Mednarodna prlstanl&ka razstava. — Reklamna razstava. — Dunajski modni salon za ko-žuhovino. — Razstava živil In naslad. — Vzorčna razstava poljedelstva In gozdarstva.
Prvi avstrijski živinski sejem (4. — 6. sept. 1928)
Razstava plemenske živine. — Razstava
klavne živine. — Razstava konj. Brez vizuma! S sejemsko izkaznico In potnim listom prost prehod čez avstrijsko mejo Ogrski prehodni vizum se dobi proti predložitvi sejemskih izkaznic na meji
Znatno znižane voznine na vseh Jugosl., avsfcr. to ogrsk. železnicah, na Donavi, Jadranskem! morju tn zračnih progah. — Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejemske i-zkaznice (po 40 Din) se dobe pri
WIENER MESSE - A. G„ Wien VII„
kaikor tudi — dokler traja lipski jesenski sejem — pri informacijski pisarni v Leipzigu, Osterr. Messhaus in vseh častnih
zastopništvih: v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški
trg štev. 4. v Ljubljani: Zveza za tujski promet za
. Slovenijo, Aleksandrova 8. v Lfubllajjf: .loslp Zidar, Dunajska c. 31.
Primo flor nogavice
traja en par delj kakor več parov drugih
Pazite na znamko in zahtevajte oovsod le /* flot novavice znamke Mravlja
Rimske toplice
lugoslovenski Gastein. radioaktivne topli ■e 37° C. Direktna zveza brzovlakov Pr8 ia Berlin. Wien. Linz. firaz Zdravi pro 'in. revmatizem. ishiijs, ženske bolezni ne jralpijo. posebno učinkuje proti nespanj' in slabem teku Cene cele penziie: v oreri seriji Din RO c seriii W Hin 11
Dunaj - Hotel Poste
L Fleischmarkt 24 — Telefon: 78521
Edini slovanski hotel na Dunaiu.
Preko sto moderno opremljenih sob !■ toplo in mrzlo vodo telefpnom in cen tralno kurjavo Kopelii v hiši. Prvo vrstna dunajska kuhinja Plzensko Divo
r
UGONABLJA: Muhe, Komarje, Mravlje, Stenice, Bolhe, Ščurke, Molje i. t. d.
Samo iir cnicfinalncg
^ugcbanaPpatentfoašna
dobila se n&j6ef/epecivo i
Sodna dražba
tiskarne in kartonažne tovarne na Viru pri Domžalah
se vrši
27. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne na licu mesta.
Cenilna vrednost poslopja in zemljišča Din 206.395.—, strojev in tovarniške opreme Din 577.140.—. — Najmanjši ponudek za vse skupaj Din 398.166.67.
Podrobne informacije pri okrajnem sodišču na Brdu in v pisarni g. dr. Otona Fetticha, odvetnika v Ljubljani, Dalmatinova ulica 7.	9831
L Mikus
MESTNI TRG ŠTEV, 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic
en
Kupujem antikvitete
staro pohištvo, slike, porcelan, srebro, kristal figure, miniature itd.	9526
Ponu* b na oglasn od: e ek „ Jutra" pod „Antikv tete".
industrijsko poslopje v Ljubljani
80 m* pisaniških prostorov, 375 m* delovnih prostorov, vpeljana el ktrična razsvetljava, stik za električni pogon, vodoved, telef n
ODDAM s 1. oktobrom 1923.
Vpraša se telefon 2273.	?829
+
OLLA
GUM..?
»ULLA« le kot do* kazanu že desetletja vodilna kot naj« starejša in dokaz: liivo tudi naiza ne-<-liive|ša. 130
3®e©®eeeeee®®ee
MAKULATURNEGA PAPIRJA
Za trgovce, za obrtnike, za peke, za mesarje, za industrijo
k? 4 Din
v*
večja množina na razpolago po ugodni ceni
Naslov pove uprava »Jutra«.
zvitki, masa. hektograflčni trakovi
vedno ln najceneje v zalogi pri
LUD. BARAGA
LJUBLJANA Selenburgova ul. 61.
Telefon Stev 2980.
ž«, h vala.
Vsem, ki so nam ob priliki smrti našega predobrega očeta, gospoda
Jakoba Grila
kakorkoli izrazili svoje sočutje, pokojnika pa počastili z mnogobrojnim spremstvom na njegovi zadnji poti in mu poklonili vence in cvetja, se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. polic, direktorju, višjemu svetniku dr. Mlekušu, zadrugi pekov in ko-lačnikov in njenemu načelniku g. Vidmarju, obrtniškemu društvu in njega predsedniku g. Rebeku, polit. Ln gospodarskemu društvu za šentjakobski okraj, društvu »Soča«, članom zbora var. straže, pevcem za ganljivo žalostinko ter vsem drugim prijateljem in znancem za mnogobroino in nad vse častno spremstvo.
LJUBLJANA, dne 15. avgusta 1928.
Žalujoči ostali.
Vsemogočni je nenadoma poklical k sebi našo nepozabno hčerko in zlato sestrico
ENIICO
maturantinjo učiteljišča v Ljubljani
V	tujini — v Sarajevu je 11. t. m. izdihnila svojo blago dušo in v tujini je bilo njeno truplo izročeno zemlji.
Obenem se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem žalostnem trenutku prinesli tolažbe. Prosimo tihega sožalja.
V	Ljubljani, 16. avgusta 1928.
9832	, Žalujoča rodbina Smersu.
Urejaj« Davora* tUvtjeo. izdaja z* Huarordi Ouuu AdoU Ribnika t. Za Narodno tiskamo (L d lat tiskam ar i» franc JezerSek Za nserarm dol ^odgovora Alojzij Novak. V« t Lfaoijam