Liubljana, nedelja, 5. junija 1955 Leto XXI. Stev. 130 glavni in odgovorni UREDNIK ivan Šinkovec CrREJA UREDNIŠKI ODBOR • Izhaja vsak dan. razen peGca* II Cena 10 dinarjev JjuMa. PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SE! II. IZDAJA »LJUDSKA P R A VI C A« USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 II MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT 14-DNEVNIK EN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO l JUL. 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK II OD 1. JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« DEKLARACIJA ^ladne v°jne se je nakopi- bu0 fvetu toliko zla, da bi »ati J5 0 nerealistično pričako-niti’ m- 0a. m°č čez noč odstra-STiiji n:™™ n*^ar imeli takte^ cilja, ki ga mora' do- ne9a £?estvo — zagotovitev traj-*ru — ne sme niti za hip '* smisla za stvarnost. mir goliti v^emo r? •sivarnosz. Bi srorit Ui n°benega čudežne-z eno va< s katerim bi lahko vili Popolnoma ozdra- bito ji,71,5® na svetu. In zato bi Bolpy°rn° is,cat* takega. tn°e 'en sodobnega sveta je ^ikodnTaVsamo z vztrajnim mcnnlVmm Prizadevanjem, s uPanja f* odstranjevanjem neza-*anjem n 2 vztrajnim premago-staliSi p eninjenih nasprotnih kom jo ost°P°ma, korak za kora-°uire ^ . Premagati številne S f0 _fot* do ozdravljenja. VeUko J {°do je možno že zdaj * «fcWr* ,!n zadnji dogodki, 8loDa7,oi,„ e'teh, še posebej jugo--sovjetska deklaracija, te°retičn»’ ta Pot ^eč samo *e u pr ni- •Tno^nPst' temveč da je »ost su lzPričala svojo uspeš-nj non ta Pot 3'e dokazala, st»0rJQTno lePQ ideja, mar-prei2k,,s„ a’ r mednarodni praksi ena siln Te OB ODHODU GENERALA DOVASA ^uelnUc"°d'J*, ^un- (Tanjug)- — , , esa generalnega l®8 je Han1 Konstantinos Do-Nom j7an®s Popoldne pred od-^cu Tanfeograda izjavil sode-— n-lUea tole: °m v Jugoslaviji mokratično koncepcijo o mednarodnih odnosih sploh. Našim prijateljskim stikom z j Indijo, Burmo, Egiptom, Etiopijo,j Avstrijo in s celo vrsto drugih j dežel, našim dobrim odnosom in že razvitemu sodelovanju z zahodnimi državami, naširfi trdnim zavezniškim vezem z Grčijo in Turčijo so se zdaj pridružili tudi stiki s Sovjetsko zvezo. Ustvarjena je podlaga, ki odpira nove perspektive na tem področju. S tem je bilo v resnici storjeno mnogo ne samo v obojestransko korist obeh dežel, temveč tudi v širšo mednarodno korist. Tisto namreč, kar svet najbolj potrebuje — trajni mir — je moč za- ’ gotoviti samo z razvijanjem ak- : tivnega sodelovanja med vsemi j deželami ne glede na razlike v njihovi ideologiji, političnih ustanovah, režimih in družbeni ureditvi. Napredek v jugoslovansko-sovjetskih odnosih, dosežen na ■ - razgovorih v Beogradu in na ! ,„r; l. nnAnii-ntomn Brionih, je novo potrdilo pravil- nosti politike aktivnega medna» rodnega sodelovanja. Mi Jugoslovani, ki nikdar nismo imeli nobenega namena odstopiti od te politike, imamo zdaj samo še več razlogov, da jo aktivno nadaljujemo, ker smo zdaj dobili nov dokaz, da je v prid tako našim nacionalnim kot širšim mednarodnim interesom. To konkretno pomeni, da bomo tudi v prihodnje negovali in poglabljali prijateljske stike z Burmo in Indijo (bližnji prihod U Nuja in Nehruja bo nova priložnost za takšno poglobitev prijateljstva), da bomo utrjevali i sodelovanje se bo nadaljevalo, prijateljske stike z mnooim dru- saj je v prid narodom Balkan- gimi deželami na vseh celinah, Sleherni izmed tistih pozitivnih bodrilnih dogodkov, do katerih je prišlo v zadnjem času, pomeni že sam po sebi nov pomemben pojav. Pri tem mislimo na primer na konec korejske vojne, prenehanje vojne v Indokini, na ureditev tržaškega vprašanja, na sklepe bandunške konference, na sklenitev avstrijske državne pogodbe, na zahodni predlog o konferenci štirih, na novi sovjetski predlog o razorožitvi in druge. Toda pravo predstavo o pomenu vseh teh pojavov si lahko ustvarimo, če jih presojamo kompleksno, v njihovi medsebojni povezanosti. Gotovo je namreč, da njihovo nizanje ne pomeni samo njihovo številčno naraščanje, temveč tudi močan vpliv na razmere na svetu, na ustvarjanje novega položaja, ki odpira tudi nove možnosti, da bi pospešili proces zdravljenja nakopičenega zla. Jugoslovansko - sovjetski razgovori so nedvomno ogromno prispevali ravno k nadaljnjemu poglabljanju in pospeševanju tega pozitivnega procesa. To je bilo doseženo tako s tem, da je bilo dokončno odstranjeno nenormalno stanje v jugoslov.-sovjetskih odnosih, kakor s tem, da sta se na njih obe vladi izrekli za de- sno sodelovanje ClJe in Jugoslavije v okviru Balkanske zveze i*/11!?5 P°Poldne pred od-vcu Jr Be°grada „ ‘Med tole: v?8 je snro 5j rn v Jugoslaviji i^e marša]]ei..Predsednik rePub* zanw l^>, s katerim smo fi1Vetl ^!!V’ Prin*en in pozi-b g,?Vor- Obiskali smo > Črn/Tercegovino* Dubrov-r?^i£ne ^ Soro, kjer smo videli pilile ^s,trijske. vojaške in u10 tudi „ ? e# Prisostvovali so ojaškim vajam. Spo-talrs vsepovsod prisrčno tudi -V0^- funkcionarji ske zveze.« Načelnik grškega generalnega štaba korpusni general Konstantin Dovas je danes popoldne za-1 Balkanske zveze in pustil našo državo. Skupno z j trojno sodelovanje, da bomo še nadalje zboljševali sodelovanje z zahodnimi državami, da bomo nadaljevali politiko poglabljali da bomo Tov. Viktor Avbelj odpira prvo mednarodno razstavo predelave in uporabe lesa. Za njim na desni predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in podpredsednik dr. Marijan Brecelj, na skrajni levi pa direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE ODPRTO Otvoritvi sta prisostvovala tudi predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher in podpredsednik Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozak. — Razstavišče je odprl podpredsednik Izvršnega sveta LRS dr. Marijan Brecelj njim so odpotovali člani njego- i iskreno in z vsemi močmi delali Po štirinajstletnem presledku je Ljubljana spet odprla vrata svojemu novemu velesejmu — Gospodarskemu razstavišču, ki pa se ne obnavlja na prostoru bivšega velesejma, ampak ob glavni prometni žili Ljubljane, na Titovi cesti v neposredni bližini bodočega novega kolodvora, kjer se oblikuje novo sodobno središče mesta Komaj pol leta so trajala gradbena dela za odstranitev starih stavb in preureditev prejšnjih delavnic podjetja »Mineral« v prostorne razstavne prostore, kakor tudi za postavitev novih objektov. In vendar je uspelo izvršiti prvi del programa. asti. uul Predstavniki civilnih fe Jugoslavije z najin sodeluj 111 Prepričanjem, da >. g°Saviln nje med Grčijo in indikC Jll° 11 anjrugj. -U , ‘ie Ir; Parlamentarne de T tri„dmi potovali po v! U7 i® Herce- p? °*H vrnl^ ^avi s posebnim le-S!*, W Sarajeva v Beo-, .t511 Je sprejel ’ r®Publiike Josip Broz jski parla Ju!" r^Publike Josip 'Broz-indijski parla-^iji inj aljevali pot po Slo- Pri i lmir Popovič fifo Se^niku republike n4' [r,' (Taniue)- ~ ■ ' ^ republike Tito je spre- ov^^^e v Belem dvoru n ^i-tn^fkefa veleposlanika v Pr^l . ^ladianiTa Popoviča odhodom na Ki- vega spremstva ter jugoslovanski vojaški ataše v Atenah polkovnik Vukosavovič. na popolni vzpostavitvi tistih ■ K včerajšnji slovesnosti se je po enajsti uri so fanfare s strehe predvsem trgovsko-posrednižka, je vloga novega Gospodarskega razstavišča dosti širša in družbeno odgovornejša. Gospodarsko razstavišče bo imelo tudi vzgojno in gospodarsko propagandno vlogo ter bo nudilo usluge tako industriji, kakor tudi potrošniku. To je nov tip velesejma, ki bo nazorno prikazoval našemu delavcu, obrtniku in kmetu zlasti sodobni način racionalne proiz- odnosov s Sovjetsko zvezo, ki so j na razstavišču zbralo veliko šte- upravnega poslopja razstavišča i vodnje. Za uresničenje prve faze (Nadaljevanje na 3. strani) vilo povabljenih gostov. ODMEVI NA J U G O S L O V A N S K O - S O V J E T S K O DEKLARACIJO V skladu s cilji OZN Z deklaracijo je bila izpolnjena pariška resolucija Generalne skupščine OZN New York, 4. junija (Tanjug). Skupno jugoslovansko-sovjetsko deklaracijo v celoti presojajo v krogih OZN kot deklaracijo miru in aktivne koeksistence, sloneče na načelih ustanovne listine OZN. Deklaracijo so sprejeli tu z velikim zanimanjem in diplomati z zadovoljstvom opozarjajo na zelo pomembno mesto, ki ga ima v njej ta svetovna organizacija. Kar se tiče podrobnosti deklaracije, so prvi komentarji rezervirani. Večina diplomatov poudarja, da je za temeljito presojo in analizo mednarodnega dokumenta tako velikega pomena potrebno dalj časa. Kmalu ’ naznanile začetek slovesnosti. Potem ko je orkester ljubljanske Opere zaigral državno himno, je direktor Gospodarskega razstavišča Leopold Krese pozdravil navzoče goste, predvsem predsednika Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS Borisa Kraigherja in podpredsednika Ljudske skupščine LR Slovenije dr. Ferda Košaka. Razen članov Izvršnega sveta LRS so se slovesnosti ude-- • ! ležili predstavniki vseh političnih, vprašanja OZN — vprašanje raz- gospodarskih in družbenih orga-orožitve in uporabe atomske ener- nlzacij gije v civdilme namene ter vpra- j Direktor Krese je v sa®Je novih članic, hkrat, pa je ^ poudaril, da je gospodarila v deklaraciji obsojena pob- «kQ ra^višče obvez- tika vojaških blokov, kar so tu razumeli ko t poudarjanje vloge OZN. Prve zelo ugodne sodbe temelje na dejstvu, da je v deklaraciji posebej poudarjeno, da slond politika obeh vlad na ustanovni li stind OZN in da sta se vladi spo- ,Na ^r^em zasedama Gene-nnnrovi-ti ralne skupščine OZN je bila pred razumeli, da je treba napraviti nadaljnje korake za okrepitev vloge in ugleda OZN. Kair zadeva ostaJe dele deklaracije, smatrajo za zlasti pomembno, da je v njej poudarjena metoda pogajanj kot način za obravnavanje spornih vprašanj io da sta obe vladi sklenili zasnovati svoje odnose na medsebojnem spoštovanju neodvisnosti in ne-vmešavanju v notranje zadeve. Za OZN je to posebnega pomena nost, ki jo je prevzelo pred desetimi meseci, da bo', do spomladi ob desetletnici osvoboditve uresničilo dolgoletno željo vsega gospodarstva po obnovitvi ljubljanskega velesejma. Ko je bil pred tremi leti sestavljen iniciativni odbor za novi ljubljanski velesejem, je bilo mnogo razprav-_ t _ ljanja o tem, kakšna naj bo usta- like deklaracija podredila načelu nova, ki naj nadaljuje delo pred- 1 zaslišala predstavnike Delavske . . _ aktivne koeksistence, je postala vojnega ljubljanskega velesejma, zveze, ro je glasovala ogromna večina in univerzalen instrument miroljub- V spremenjenih družbenih odno- I Komisija je povabila tudi s katero ie bilo priporočeno, naj nega in enakopravnega sodelova- sih je bilo treba dati tej usta- mestneega svetovalca dr. Jožeta bi normalizirali odnose med Ju- nja. Sodelovanje takšne vrste pa novi drugačen značaj. Medtem Deklevo, da obrazloži svoje sta- ov~wc,1ij \t i TV o ani otrnn.i ir-T Nmr. i- _li_ : A7\T in K«1n ličXa a nrnc fi mn) Večina delegatov v OZN sodi, da je posebni in daljnosežni po-tudi zato, ker so jugoslovansko- men deklaracije v tem, da je pri-sovjetske odnose obravnavali na spevek k širokemu m enakoprav-številnih sejah v OZN. nr«™ sodelovanju med državami ne glede na razlike v družbeni leti sprejeta resolucija, za kate- ureditvi. Spričo tega, da je te raz- zgraditve razstavišča je bilo treba preseliti sedemnajst družin in jim zgraditi nova stanovanja. Direktor Krese se je ob zaključku svojih izvajanj zahvalil Izvršnemu svetu LRS in Mestnemu ljudskemu odboru za pomoč in je izrazil željo, da bi se razstavišče lahko nadalje razvijalo v nezmanjšanem tempu do uresničenja celotnega programa. Besedo je povzela predsednica Trgovinske zbornice za LRS tov. Mara Dermastieva, ki je prikazala pomen Ljubljane kot važnega središča zahodnega dela Jugoslavije, kjer se križajo mednarodne poti. Čestitala je Gospodarskemu razstavišču k doseže-(Nadaljevanje na 2. strani) ZOPET POSVETI O TRŽAŠKI PROSTI LUKI Trst, 4. junija. — Danes je ponovno. prišla v Trst vladna komisija, ki proučuje vprašanja proste cone. Komisija je danes goslavijo na eni strani ter Sovjetsko zvezo im vzhodnoevropskimi deželami na drugi strani. Večina delegacij v OZN sodi, da je bilo vprašanje odnosov med omenjenima deželama naposled urejeno, ker daje deklaracija najširše možnosti za nadaljnje zboljšanje teh odnosov v skladu z na-čeli OZN. Krogi v OZN sodijo, da pomeni deklaracija dokončno uveljavljenje njene resolucije o normalizaciji odnosov. je poglavitni cilj OZN. ko je bila vloga bivšega velesejma lišče o prosti coni. U Nu od jutri naš gost Program obiska burmanskega ministrskega predsednika Beograd, 4. junija (Tanjug), lico Beograda, povezan z obiskom Burmanski ministrski predsednik kmetijsldh posestev, teji ljudstva. Se šitrši pa razstaViSča Ni Š1 letno oboli za tuberkulozo okoli 'bodo imela ta teden oziroma Jih j ^ postal njihov delokrog če se ‘ 300 Slovencev. V primeri s sta- bodo organizirala v bližnji pri- l.jLI. , .i ----------------------—i-i. i njem ponekod drugod, je to Ste- hodnosti. Pri posvetovanj ih so-viiio obolevanja zelo visoko. Ra- delujejo razen organizacij RK in z umljivo je, da je gospodarska | svetov za zdravstvo in socialno škoda, zaradi vsako leto 4000 na politiko, vsi odgovorni politični novo obolelih prebivalcev v Sloveniji, izredno velika in da zahteva zdravljenje ogromne stroške. forumi, ljudski odborniki, člani gospodarskih organov, zastopniki podjetij ter zdravstveni in pro- Taiko je n. pr. iz statistike raz-.svetni delavci. Na osnovi podrob vidno, da je leta 1953 znašal iz- nih anket in analiz, ki jih za ta pad neposredne akumulacije za- posvetovanja pripravljajo po radi tuberkuloze 608 milijonov okrajih, bo takp javnost v posa- dim, Zavod za socialno zavarovanje je izplačal 144 milijonov din za plače bolnikov v času bolezni, zdravljenje v specialnih in splošnih bolnišnicah je stalo 454 milijonov din, medtem ko so stroški za preventivno borbo proti tuberkulozi znašali nekaj več kot 50 milijonov din. Kljub naporom naše zdravstvene službe, predvsem protitu-berkuloznih dispanzerjev, nismo mogli opaziti, da bi se uspeh borbe proti tuberkulozi pokazal v zmanjševanju števila novih obolenj. Širših ukrepov, ki naj vplivajo na pojemanje tuberkuloze v družbi, se je treba lotiti zato tudi izven področja zdravstvene službe. Vsa naša skupnost se mora meznih okrajih obveščena o stanju tuberkuloze na njihovem področju, skupno pa bodo na posvetovanju sestavili tudii načrt za bodoče delo in potrebne ukrepe, ne za kampanjsko, temveč za stalno preventi vno borbo proti tuberkulozi. Prav je, da gospodarski krogi spoznajo hude gospodarske posledice širjenja tuberkuloznih obolenj, kajti le tako bo moč doseči, da posamezna podjetja in gospodarske organizacije ne bodo le z ozkega stališča gledali na ta problem. Uspeh preventivne borbe proti TBC je namreč odvisen tudi od takih stvari, kot so osnovanje obratnih kuhinj, pomoč menzam in zlasti še pravilna zaposlitev temeljito spoznati s problemi tu- ozdravelih bolnikov, ko se vrne-berkuloze pri nas ter sodelovati I jo iz zdravilišč. Njihovo bodoče pri ukrepih, ki so potrebni za bodo po teh posvetovanjih med njene aktivne sodelavce vključili tudi ljudje, ki delajo na gospodarskem področju,- bodisi člani delavskih svetov ali gospodarskih organov po okrajih,’ kajti preventivna dejavnost mora postati dejavnost vse družbe, da bomo s pojačentmi napori omejili širjenje te zavratne bolezni in zmanjšati ij jene škodljive posledice^ ^ Zasedanje Narodnega sobranja LR Makedonije Skoplje, 4. jun. (Tanjug). Danes je bilo pod predsedstvom Lazarja Koliševskega VII. skupno zasedanje Narodnega sobranja LR Makedonije. Sobranje je sprejelo ostavko članov Republiškega zbora Zlata Biljanovskega, Filipa Brajkovskega in Asparuha Ke-nevčeja. Za nove člane Republiškega zbora so bili izvoljeni Stra-hil Gigov, Trajče Grujovski in Dime Bojanovski. Na seji so bili izvoljeni novi člani komisije za ljudske odbore Sobranja, en član odbora za volitve in en član upravnega odbora. Izvolili sef tudi novega sodnika naši okraji, industrijska in druga središča v Sloveniji naj si še nadalje prizadevajo organizirati lo- t _ kalne razstave in, naj te aktiv- ____________ ... šlo samo za obu- nosti v bodoče ne zmanjšujejo Vsaditev stare tradicije ljubljanskega ka gospodarska razstava v okraj-velesejma s takratno vlogo, am- nih središčih oziroma v središčih pak je bilo treba izpolniti vrzel,! bodočih komun bo odigrali svojo ki je nastala ob naglem gospodar- pomembno vlogo pri posredova-skem razvoju prav pri organi- nju proizvajalnih in trgovskih zacijskih problemih trga. Te na- izkušenj, pri dvigu splošnega loge se takoj po vojni nismo mo- standarda delovnega človeka. torjem priznanje za dosežen 115Pyh izvajanju Pr(^^^Lupša nosti je član SNG F^e^iel Bu-ob spremljavi ork^tra zapel ^ pllNš <■- • -mm ta® i\iji as C "--v, . Z razstave sodobnega pohištva gli lotiti, saj uspešno borbo proti njej. Na tej osnovi temeljijo tudi vse priprave na letošnji Teden borbe proti tu- zdravje je namreč premnogokraf | Vrhovnega sodišča LR Makedo- investicijsko smo morali našo politiko usmeriti zgraditev ključne odvisno od tega, če dobijo v pod-1 nije ter sodnike Okrožnih sodišč predvsem v ietju mesto, ki ni škodljivo nji- v Stipu in Bitolju. Za novega industrije. Ekonomski razvoj Ju- ________________________ _ novemu zdravju. V tem smislu so člana Vrhovnega sodišča je bil goslavije, ki temelji na novih berkulozi Tako so na pobudo izdelani tudi osnutki uredb o ob- izrvoljen dosedanji predsednik družbeno-političnih osnovah in Rdečega križa po vseh okrajih veznih zdravniških pregledih in Okrajnega sodišča v Titovem Ve- ^ utrjevanju socialističnih oblik lesu Ljubomir Bosilkov. | gospodarstva, je opredelil povsem Na koncu seje so obravnavali drugačno vlogo gospodarskim or- Ob zaključku svojih izvajanj je dr. Brecelj izrazil željo, da bi gospodarska podjetja, združenja in zbornice tudi v bodoče pripo- PROBLEMI NOVEGA PLAČNEGA SISTEMA (n.) PREMIJE ali zgolj poviševanje plač? tem, v kolikšni meri ustreza pre-miranje v praksi duhu Uredbe o plačah. Nekaj premijskih pravilnikov pa je vendarle že na razpolago in groba analiza le-teh nam že tudi prikazuje nekatere značilne pojave. Premijski pravilnik trboveljskega rudnika določa premije za preseganje delovnega učinka, za manjšo uporabo jamskega lesa, razstreliva in električne energije. Osnova za obračunavanje večjega poročilo upravnega odbora o iz- ganizacijam v proizvodnji, pro-polnitvi obračuna dohodkov in metu in trgovini Spremenili so izdatkov Narodnega sobranja Ma- se odnosi med producenti samimi kedonije za drugo polletje 1954 ter med njimi, trgovino in potroš- (Nadaljevanje) S PREMIRANJEM POUDARJAMO VLOGO STROKOVNJAKOV V PROIZVODNJI Sistem premiranja znatno poudarja vlogo strokovnjakov v proizvodnji Proizvodnost in proizvodnja zavisdta od mnogih činiteljev: od mehanizacije, organizacije dela, tehnične izobrazbe in usposobljenosti, odnosov med ljudmi v kolektivu itd. Proizvodnja je rezultat skupnega sodelo- učinka in prihrankov so norma-vanja vseh ljudi v kolektivu ne- tivi lanskega leta. Premija se ti-kega obrata ali podjetja, pri če- stirn, ki jo prejemajo, ustrezno mer lahko posebno pomembno zmanjša ali ukine tudi v primeru, .vlogo odigrajo zlasti odgovorni če sicer izkažejo prihranke ma-in vodilni strokovnjaki, če res teriala, pa so pri tem zanemarili dajejo od sebe vse, kar zmorejo, skrb za organizacijo dela ali dru-Vzemimo takle poenostavljen pri- ge svoje naloge. Višino premije mer, ki pa jih je v naših podjet- izračunavajo s formulami, ki vse-jih precej: Delavec bi rad čim bujejo tehnične pokazatelje. Vse hitreje in bolje opravljal svojo to kaže, da so v trboveljskem proizvodno nalogo, ker ga k te- rudniku imeli pri sestavljanju mu vabi plačevanje po učinku, premijskega pravilnika pred očmi To pa se mu kljub najboljši volji koristi podjetja in skupnosti, ne bo posrečilo, če mu mojster V jeseniški Železarni so v ne bo pravočasno preskrbel de- pravilniku predvideli premije za lovnega naloga, materiala, orod- proizvodni in goepodarsko-račun-ja, če bo moral tekati okrog in si ski sektor. Premije lahko dobijo sam preskrbeti potrebščine zato, upravičenci, n. pr. za izpolnitev ker mojster malomarno opravlja plana, doseganje norm, za izpol-svoje dolžnosti. Delovno mesto v njevanje pogodbenih obveznosti, tem primeru ni polno izkoriščeno, za prihranke materiala, za ažur-po mojstrovi krivdi. Ce pa stro- nost v knjigovodstvu itd. Pre-kovni vodje v redu opravljajo mirati začno že pri 100 odstotni svoje delo in se lotevajo ukrepov, izpolnitvi plana, ki pa je v ne-s katerimi izpopolnjujejo organi- katerih obratih celo nižji od lan-zacijo proizvodnje, to blagodejno 1 skoletnega, tako da se premiranje čutijo tudi delavci na svojih de-' začne pravzaprav že celo pri ne-' lovnih mestih, ker lahko hitreje kaj odstotkih izpod lanskega pla-in z manjšimi napori dosegajo j na. To pa niso več premije v norme in si s tem izboljšujejo tudi duhu Uredbe o plačah, temveč in za prvo letošnje trimesečje. *. *iolSiOTiM<> Razstava gostinstva . ‘ 5(8 m turizma.-: Zagreb, 4. jun. (Tanjug) Danes je bila odprta v Zagrebu v navzočnosti predsednika Sabora dr. Vladimirja Bakaniča prva razstava gostinstva in turizma Jugoslavije. Ob otvoritvi razstave so bili navzoči predstavniki gostinskih in turističnih organizacj, gospodarstveniki iz vse države ter predstavniki konzularnega zbora. Razen gostinskih in turističnih organizacij so na razstavi zasto- niki, prav tako je dobal novo vsebino pojem konkurence. V našem družbeno ekonomskem razvoju želi gospodarstvo organizirati ustanovo, ki bo pomagala proizvodnji, prometu in trgovini, da bodo lahko uspešneje opravljali naloge v smislu nadaljnjega napredka, krepitve gospodarske moči naše države in uspešnejše zadovoljitve gmotnih potreb delovnega človeka. V procesu nadaljnje krepitve temeljev naše socialistične ureditve, ki je usmerjena v samoupravljanje proizvajalcev in družbeno upravljanje vseh ostalih področij, je nujno, da imajo gospodarske or- KONGRES MEDNARODNEGA GLEDALIŠKEGA INŠTITUTA Beograd, 4. jun. Doslej se je prijavilo nad 60 uglednih gledaliških strokovnjakov iz več dežel, ki bodo sodelovali na yi. kongresu Mednarodnega gledališkega inštituta, ki bo v Dubrovniku od 25. do 29. junija. Na kongresu bodo razpravljali o gleda- čarjevo pesem £***££ Roha-Mestnega gledališča - roaVo ček pa recitira Fr^va-» Zdravljico«. sle?doifri ganila janje uverture k °P®“ ^ajal Švare »Prešeren«, ki K'J® orkester ljubljanske Op _’sjaV0 Prvo mednarodno nato predelave in uP°«be 1 ^ s krajšim govorom odpri ^ Viktor Avbelj, ki je d'L>dar-ima ta razstava da se skega še poseben ^ še bolj kakor doslej goz- vilen odnos do lesa in čiin dov, ki se mora pok^ju lesa racionalnejšem izkor to in v so pr*1 le mogoče. v,tem Na®® nami še velike ^ le razstave je Izkazati, «e doseči, dosegli in kaj moramo s OGLED PO RAZSTAVIŠČU Po slovesnosti so aJflgiedali vodstvom strokovnjak celotno razstavo. Jfmar- propagandni del je V več tudi komercialni& znamenju varčevanja z les(1e čim racionalnejše . v ja mase, izkoriščanja predelave lesa v kemčn ^ Prikazano je tudi, kako « ^ domestiti les z drug®1 ^ veidkik tam, kjer ga trosimo v vw». količinah. Tako vidimo lih, kako se da nadom«5ttti i ski les z jeklenim upo- nik Trbovlje-Hrastak 2® g0d. rablja tako jekleno opo J mih širokih čelih in si to. 220o še 1000 jeklenih stojk ferner jeklenih str^ihopor.s ^ bo omogočil prihraneK gir 18.000 ms jamskega ^^ega močju železniškega upo- podjetja v Ljubljani je nad rabi nad 8000 betonskih ®Naša 91.000 železnih P^^posebn1 tudi pri lesenih pana tudi industrijska in trgovin-1 ganizacije možnost neposredno — _ . . ska podjetja, ki izdelujejo opre- ocenjevati doseženo stopnjo pro-! sedanje manifestacije te vrste, v mo ter opravljajo še druge sto- izvajalnih sil, spoznavati smer: Dubrovniku bodo odprli tudi raz-ritve za gostinstvo in turizem..,c njihovega nadaljnjega razvoja in I stavo o razvoju naših gledališč. Pred modernizacijo naših železnic Z upostavitvijo telekomand se bo povečala prometna zmogljivost železnic za kakih 50 odstotkov _______________ ..._r___________________________ .. . (ogrodje za 9treh° rfedal®v To pa ni edina prednost teleko- 1 Doboj-Zenica. Njena prometna platna, ki bo varov indnih varnostnih naprav. Druga, zmogljivost je zdaj povsem neza- primeru ^fer, kjer Na naših železnicah z mehani.č-1 nimi napravami, ko morajo železni- I Carji večino opratii opraviti roCno, se lahko pripete nesreče. Zadostuje mandnih varnostnih naprav. Druga, zmogljivost je r'"“' "toi, o-jer, kjer samo trenutek manjše pozornosti, nič manj važna korist je znatno dostna. Strokovnjaki pa računajo, Urejen -večer prerivaj pa se lahko ročica kretnice obrne povečanje ekonomičnosti. Naše že- da ^ bf) povečala s telekomanda- v razs: h gledahs. 0 na napačno stran. Pri tako zastare- leznice spričo čedalje večjega raz- mi približno za 50 %, kar^^ho !a , zabavno revij® * g_ izključene. \šse je odvisno od de- »mnniiivnaii Tn -u-l auil, išume gozdovi«, ž urnega železničarja. svoj zaslužek, podjetje kot celota pa rentabilneje posluje. Ravno to vestnost in prizade- gre v tem primeru v bistvu za dodatne plače dela kolektiva, ker te (recimo v primeru samo 100 " vanje odgovornih in vodilnih doseganja plana) ne temeljijo na strokovnjakov v podjetjih hoče večjem proizvodnem uspehu in okrepiti letos vpeljani sistem pre- sta to niso ekonomsko utemeljene, miranja, ker omogoča, da so pre- , V vevški papirnici vezejo prejemki teh strokovnjakov odvisni nuje odgovornih m vodilnih ljudi od uspehov ali neuspehov celot- na produktivnost papirnih stro-nega obrata oziroma podjetja. Na ta način bo moč bolj izkoristiti jev, na zniževanje zastojev strojev, na razmerje med normira- liteti vse tisto, čemur pravimo »še n'n| dejanskim izmetom, na skrite notranje rezerve podjet- | racionalno izrabo snovi v odpad ja«. To vodi k večji proizvodno- 1 nih vodah, na razmerje med iz-sti dela, kar pomeni več blaga, i delavnimi in pomožnimi uranu, po nižjih cenah in v boljši kva- na ekonomično izrabo električne ' energije na ms porabljenega lesa in izrabo brusnega kamna, na racionalno izkoriščanje vodnih turbin, na bruto proizvodnjo papirja na posamezno sito papirnega stro-V Sloveniji uvaja premiranje ja itd. Premije izračunavajo s večina podjetij, ki pa nimajo iz- pomočjo tehničnih pokazateljev kušenj, saj so premije za mnoge Pri 100% izpolnjevanju nalog oz. PRIMERI IZ NEKATERIH PRAVILNIKOV kolektive nova stvar. 2e sestav ljenih ali celo že potrjenih premijskih pravilnikov je sicer še normativov še ne dajejo premij ker pravilno sodijo, da spada to v redno službeno dolžnost, za ka- razmeroma malo, tako da si še tern vsakdo že oreiema osno'’oo ni moč ustvariti točne podobe o! plačo. Miro Zakrajšek VEČJA PROMETNA ZMOGLJIVOST prave postavljati. Nove varnostne | naprave bo dobila najprej železni- moramo zboljšati. Možnosti je več. V inštitutu Generalne direkcije Zgradili bi lahko dvojni tir na eno-jugoslovanskih železnic že pripra,v- ,tirnih progah, elektrificirali želez-ljajo vse potrebno za modernizacijo nice in pa upostavili telekomandne varnostnih naprav na naših želez- varnostne naprave, niških progah. Mehanični signali z Telekomanda je najbolj renta- ročicami in žicami na zavorah bilna, ker so stroški zanjo znatno vzdolž tračnic se bodo umaknili manjši od stroškov za zgraditev modernim vmesnim elektrodinamič- dvojnega tira. To je treba upošte-nim napravam. Tako bodo izklju- j vaR tembolj, ker na posameznih čene nesreče, ki jih povzroči člo- progah en Ur ne more v celoti za- veška napaka ali nepravilnost. Vse dovoljiti potreb, dvojnega tira pa P®£^recene lauje le seo^ irupei . ;,sem, ki so vhodne in izhodne kretnice na po- že dolgo ne bi zadostno izkoriščali. PeiePv žili s svojim sožalj®® VN fc. staiah bodo UDravliaii z cneca ko- Nove naprave bodo upravlj..h ,1 vf uomnevajo, ua leze v ziu j is. mandnega mesta. Kretničar bo imel i* ■ prihraniti les (pri ^^ L^rničnii1 in mostov, z uporabo P^”blj2jo opažov)' in kako se ^ * novi' načini gradnje SttoPVj ^ opečnimi Stropniki, . - . - • zalitimi z betonom, kar t_vitve liščih za mladmo, o izmenjavi pu- „raii , i postajnimi načelniki, vlaki pa bodo Človek pa za komando lahko f ,. , 1 .. Y zasoi čeDrav ie to naihuiši Drekr- tudl hltreJ® vonl’. kakor vozijo ob , , P , v ■ i-i ,, j- sedanjih mehaničnih signalih. Pro- šek. Signal bo »mislil« tudi na to. *____________^ Pred kretnico bo tedaj stalno sta! T' " la g J 86 ° “ " znak »stoj«, dokler ne bo ustrezni P železniški tir prost. Nesreča se lahko NAJI REJ ŽELEZNIŠKA PROGA pripeti samo, če strojevodja vzlic DOBO J ZENICA vsemu zapelje na zasedeni tir. Z V dveh letih bo železniški in-novimi napravami bo urejeno spu- štitut pripravil podrobne načrte o ščanje in dviganje zatvornic na pre- uzpostavitvj telekomandnih signul-lazih, sedanji dokaj zamotani po- nih in varnostnih naprav na neka- stopek pri premikanju kretnic pa terih delih železnic v naši državi, bo zelo poenostavljen. _ 1 Prihodnje leto bodo začeli te na- , _______-ga sooranj- - 1W priletel hidroaviom z direktorjem sta na predlog ^j^vskega 25 spri nalu i vanske vojne Split, 4. jun. — Poveljstvo Ju- brzojavko: goslovanske vojne mornarice nas je naprosilo, naj objavimo tole poročilo: Po hudi nesreča v Senjskem »Huda nesreča kanalu, ob kateri J e ^narjevjf mlada življenja 26 m mornar ‘’ oficirjev naše „ užal®®4 ro nuoi nesreči v oenjsKein uucujcv \ ir\ kanalu, dne 3. maja 1955, kjer je je globoko pretres^ izgubilo življenje 26 pripadnikov ves makedonski.^ega & Jugoslovanske vojne mornarice, je | Oba Doma Na’toL0jem Poveljstvo Jugoslovanske vojne n ja Makedonije v ^fcedonsk mornarice prejelo in še zmeraj | in v imenu vsega hud' jjh prejema številne brzojavke iz vseh | naroda izražata o -,narn u®* krajev naše dežele, od posamez- sreči vam in dtu raikov, družbenih organizacij, de- svoje globoko sozau Ma repu šovinistične Oq 7 . . _ _ _ dej P}u i° sedaj določa njegov ter med Vidalijem in vodstvom slavi je, za izvajanje svoje nek-iodkih'- ?olo^ah P° burnih do- italijanske K P na drugi i Po drug Jžaško vprašanje želo trd oreh življenja, vsekakor pa ni dvoma SOVJETSKI DRŽAVNIKI V BUKAREŠTI Beograjski sestanek zdrava podlaga __________________________________ za razvoj sodelovanja SZ in Jugoslavije j, u„. j____________ n, strani danje protijugoslovanske politike ..... , .. so bili z njim povezani končal in kako bo ta spor vplival in je v ta voz vpregla ne le ita- Bukarešta, 4. junija. — V Bu- i socializmu. Romunski narod ka- glede najvažnejših mednarodnih ■> r>( s,*-._• • i i • i n —r. 4 r,X rt n/< << n /*. i? «X h. ^ n n w-.v ml « *• ■’ n 4 n c-r\ r-»vi c v-ioJ i rlonac 17 ' Irnr* xrci riarndi Ir i lillVtiin mir TIT n bil Pm n V. Trst, konec maja maja | Težko je reči, kako se bo ta tiskom italijanske reakcionarne baze, da se Trst nikakor dvojni spor med Vidalijem in sov- buržoazije, ki potrebuje in goji, "tore sprijazniti s skromno vlo- jetskimi voditelji na eni strani sovraštvo do Slovencev in Jugo- j p. bi «\j ISILI Z njim povezani m *ar.u uu la ajjui v/suval m jk u la l/l/z uj/i^&ia rte tc tta- uunmviiH^ .. -* (rs^^i svetovni vojni, ko je bilo 11 a razvoj tržaškega političnega lijanski del tržaškega proletariata, karešto so prispeli danes iz So- kor vsi narodi, ki ljubijo mir, problemov. z. j.o vprašanje zelo trd oreh življenja, vsekakor pa ni dvoma, ampak tudi pretežni del sloven- fije sovjetski državniki N. Hru- in delovni ljudje vseh dežel to- »Popolna normalizacija odno-„ yPjomate in državnike tako da bodo njegove posledice daljno- skega delavstva. ščev, N. Bulganin in A. Mikojan. plo pozdravljajo načela, ki so bila sov med Sovjetsko zvezo in_ Ju- m l°du bakor na Zahodu. Z sežne. I Ko je leta 1948 šlo za privrže- Na letališču so sovjetsko delega- ,ja dogovorjeno med Jugo- Predvsem je treba ugotoviti nost Sovjetski zvezi in Stalinu, je cijo sprejeli člani romunske vla- se d° in Italijo, se je zdelo, da naslednje: S tem svojim uporom imel Vidali razmeroma lahko delo, de. Sprejema sta se udeležila tudi kk'h )ub počasnosti, ki je v Je Vidali otipljivo dokazal, da, danes pa je položaj bistveno člana madžarske delegacije, ki je D ‘n primerih skoraj obvezna 1namerava nadaljevati z razbija- l drugačen. Če je takrat njegov danes prispela v Bukarešto — jen^t ™esJ° orača tista umir- ,ško politiko, ki jo je leta 1948 — poziv na proletarski internaciona- Macas Rakosi in Andras Hegedis de n"' lnJreznost, ki je neobho-'P°d pretvezo zloglasne resolucije ližem zalegel in so mu delavci kakor tudi prvi sekretar KP ČSR za postopno reševanje 1 in s pomočjo avtoritete Sovjetske v glavnem sledili, je danes malo Novotny. cu,lniheSnih gospodarskih in so- zveze — uveljavil in pozneje do- verjetno, da mu bo uspelo ob-j Člane sovjetske delegacije je irjJ-r vprašanj, ki označujejo sledno in zagrizeno nadaljeval do držati svoj vpliv nanje, ko jih pozdravil na letališču romunski y° knzo- danes. V tem dejstvu imamo hkra- namerava še nadalje voditi po po- ministrski predsednik Georgiu *osti ti, ki so jo sovjetski voditelji tako Dej, ki je dejal, da romunski na- „ j.«.,. ........... .... j«. V«U .... - - - - — | Vidalija leta 1948 resolucija Komenv Beogradu in informa postranska stvar glavno T^skJrh^edJsVšele JaTačetku: skih razgovorov in deklaracijo, ° ozračje politične umir je- , ti posreden dokaz, da je bila za U, kl so 10 sovjetski voditelji tako Dej, ki je dejal, da romunski na 1 Je udaril* ^ -JL iz; j j - / j mio i •• v slovesno zavrgli in obsodili. Pre- rod in vlada z radostjo pozdrav ih vJMl:”est °nobisku sov- | Vidalija leta 1948 resolucija Kom- izkušnje< ki g čakajo m oro in m . trialclrc 7TTA70 in TiirtftelnTfiiri c>+«5 „CU’. ko je izrekel ‘snnic nhžaln enotne italijansko-slovenske de- zala, do kakšne mere je komin- vjetska zveza in Jugoslavija sta Kije za kominformovsko zaroto ^aDske ‘n demokratične fronte, formovska politika načela moral- tako veliko prispevali k sodelo-1? socialistični Jugoslaviii kakor mu je danes glavni namen, no in politično hrbtenico tržaške- vanju med narodi in ublažitvi -j fa pesf je zadelajo polno Vi- da razcepljenost obdrži in ga proletariata. D. H. | mednarodne napetosti, miru in izražena v deklaraciji. goslavijo,« je dejal, »je velikan- Dejal je tudi, da je romunski skega pomena ne samo za obe narod vesel slehernega koraka ; deželi, temveč tudi za vse druge na poti k zboljšanju odnosov med miroljubne narode in za krepitev Romunjo in Jugoslavijo. ; miru na svetu.« Nikita Hruščev se je v kraj- i Hruščev je dalje poudaril, da šem govoru dotaknil razgovorov | je bila utrta pot za vzpostavitev v Beogradu in zaključne dekla- i prijateljskih odnosov med SZ in racije. I deželami ljudske demokracije ter Med drugim je poudaril, da Jugoslavijo. Pripomnil je, da boso bili beograjski razgovori kro- ! do beograjski razgovori nov pri-nani z lepimi uspehi in da je spevek k popuščanju mednarod-bila s tem ustvarjena zdrava pod- ne napetosti in da bodo odigrali laga za razvoj prijateljstva in so- važno vlogo v utrditvi miru na delovanja med narodi Jugoslavije vsem svetu, in Sovjetske zveze. Rekel je, da sta se delegaciji obeh dežel spo- „od}£‘n v/egooo kominformovsko uirdl Za/°, !,e ja™° odklonil izja-»fo/o 'rf iegn ,lne se iu raz- I 06 sovjetsk,h voditeljev. n0 nen J *’ ki hodo nedvom- ! Postavlja se vprašanj . . liZDo r.- -0 vplivali na bodoči potemtakem Vidalija vodilo leta razumeli tako glede ureditve j vprašanj, ki se . tičejo odnosov ' med obema deželama kakor tudi Postavlja se vprašanje: Kaj je •azoo’ - - ~ touki itemtakem Vidalija vodilo leta jetija a*bega političnega živ- bo je z nasilno dilemo >Tito fj" — Stalim razbil enotne vrste trža- je odklonilno škega delavskega in demokratič- lgora; ’ ie V’dali zavzel do ne8a gibanja? On sam izjavlja Z drue 'nr-n'f’nc i7-iave Hruščeva. ! danes, da takrat ni šlo za pokor- »vno Vidali je ščino Moskvi, ampak za »premis- Nehru na poti v Evropo O jugoslovansko-sovjetski deklaraciji sodi: Sleherni prijateljski sporazum je dober New Delhi, 4. jun. (Tanjug)., dosegla splošno mednarodno so- mednarodnih problemih pol leta po zadnjih razgovorih med voditeljema obeh dežel ponovno koristna za splošni razvoj na svetu. V Delhiju poudarjajo, da je „c vv , . . . _v „ _______...........................pomen Nehrujevega obiska v SZ gledp ne strinja ne valo že leta, namreč da pri jugo- na p0ti v Sovjetsko zvezo v Bom-1 ministrski predsednik je leta 1949 v tem, da presoja Indija zadnje z/a*!. bako Hruščev gleda slovanskih voditeljih in na l rza- jjav_ . obiskal ZDA, lani pa je bil na korake Moskve z manjšimi pred- Kitajskem. Razen tega je bil ne- sodki, čeprav z znatnimi pridržki i7iars'l * i--- r , . . ' J • 7 • IV K U/ MfrC, ■*. JUH. VlOUJUg/. | UUSegUJ OpiCUDllU U1CU1M1UU11U 8U- tpojem tpthi'un natisniti n t]eno< m »zavestno« dejanje, ki predsednik indijske vlade Nehru i delovanje in utrdila prijateljske j Se s Hn ** •y iavoraiorec, se je v njihovih glavah obliko- je odpotoval danes iz Nev Delhija! stike z drugimi deželami. Indijski for^i0elasno resolucijo Komin- škem ozemlju ni šlo za marksi- » n Ttl rt o I, j ... —_____7__J * _ _ _ _7_ bay. Pred odhodom je izjavil no- rta se ne strinja , zem-leninizem v nacionalnem vinarjem, da pozdravlja jugo-s°vjetski n rV?j kako Hruščev in vprašanju, ampak za »nebrz- slovansko-sovjetsko deklaracijo. d°vansko °} v* Presojajo jugo- arr\vM }n kako jugo- krinko socializma, ^ zaje dober,« je pripomnil Nehru. ^.Krbsizpn, j D°. *Jelji tolmačijo avanturizem, sektaštvo, | Ministrskega predsednika Ne-da sicer endl*zem- Vidali pra- politični in fizični t er o - , hru ja, ki potuje skupaj s svojo aoa razi Jaz!llne tn celo odo- , rizemt. hčerko Indiro Gandhi in general- njegova obiska Jugoslaviji in So- s°vjetske \.na^be, ki so. Kje smo citati enake klevete, | nim tajnikom zunanjega ministr- j vjetski zvezi posebnega pomena. ^enjenfb .°yl'elje privedli do j preden jih je Vidali, po reso/u-|stva Pilai,jem, so pozdravili na le- Tu izražajo prepričanje, da bodo strinjatjlZjav' aa Pa *e n.e m°- ,ciji Kominforma. vnesel v partij- tališču številni v Delhiju akre- razgovori z jugoslov. državniki ?? j° zato ?° vsebino in ski tisk? Brali in slišali smo jih ditirani diplomati. j Nehruju omogočili natančen vpo- avrača, vsak dan v glasilih italijanskega I Indijska javnost pripisuje ve- ; gled v stališča obeh nasprotnih obtož- nacionalizma, iredentizma in šo- lik pomen Nehrujevemu potova- blokov v Evropi, medtem ko se so bili v glavnem povezani z uveljavljenjem meddržavnih odnosov komaj osvobojene kolonialne dežele. Nehru sam je poudaril, da sta kajkrat v Ix>ndonu, toda ti obiski Delhijski progi poudarjajo, da je /j. zato • . y*cvinu ui ski tisk: vran m susau smo jin jbrati pa nM?dločneje zavrača, vsak dan v glasilih italijanskega I Indijska javnost pripisuje ve-1 gled v stališča obeh nasprotnih boininfor ", da zani °bt°ž- nacionalizma, iredentizma in šo- lik pomen Nehrujevemu potova- blokov v Evropi, medtem ko si Bseai drie n mj>DSbe resolucije po- vinizma od konca vojne dalje in nju po Evropi. Listi poudarjajo, bodo Jugoslovani seznanili z naj-tržaško i Za, nebdanje enot- jih tu pa tam slišimo iz istih jcn° sik-.. P aDsko in demokra- krogov še danes. JUW$j?ie' Gr" to, ‘ ampak tudi za *Por t>rJV ,Za očiten in odkrit diteljgg 1 l7iavam sovjetskih vo-^ration’ {em pa se demon-\bi da se >trža- 1 nolUnisti morajo ču-s° jih _°*ne na borbe, ki * bi niadnia teta vodili, J.rneljjhn°vili partijo na Zrna .t nfaTb sizm a-leni-.'itističo 'nizm* in so-I i z jfi a e8a internacio- Vidali je torej klonil pod pri- da sodi v okvir mednarodnih sti- novejšim razvojem dogodkov v kov in da pomeni stvarno mani- zvezi z žarišči napetosti v Aziji, festacijo naporov Indije, da bi Sodijo, da bo izmenjava misli o Nehru pripravljen sprejeti vse, kar je koristno. Toda pravi smi- Konferenca štirih 18. julija v Ženevi Pariz, 4. jun. (AFP). Francoski zunanji minister Antoine Pi-nay je sinoči poročal vladi o pripravah na konferenco najvišjih predstavnikov štirih velesil. Sporočil je, da nameravajo zahodne velesile predlagati Ženevo in 18. julij kot kraj oziroma datum konference. Pripomnil je, da o tem še niso nič dokončnega sklenile in da se tri zahodne velesile še vedno med seboj posvetujejo o predlogih, ki naj bi jih stavile za sestanek s SZ. Zunanji ministri štirih velesil se bodo sestali ob proslavi desetletnice OZN v San Frančišku. Kaže, da bodo tedaj določili kraj in datum predvidene konference. Washington, 4. Junija (AFP). — sel njegovega obiska v Moskvi fabodi ravno V sedanjem času je ven- j Strokovnjaki treh zahodnih velikih darle treba iskati v poskusu, da s*1 prihodnji teden v Washingtonu hi čim VPČ rvrisnpval h knn^nik- Prouči,i vprašanja, ki bodo o njih Dl Cim \ ec prispeval n KOnsiruK- ; ra7pravljali na konferenci ministr- tivnemu sodelovanju med narodL Skih predsednikov štirih velikih sil. VIDALI NA UMIKU? Toda »Delo« ponavlja njegove prvotne izjave v zadnjem »Lavoratoru« ^8li k’ ? Clmer so pripo-J daja 7» > da Potijo ^nozi„ auPanje delovnih „ J r‘ Osem I 1 O I m K o os. oboliš'- m je treba opozoriti Nato je v zvezi z objavljenimi SDojem‘‘oClno’ da Vidali'v tem izjavami eksponenta KPI Longa, j2id3 t>nJ)orni*bem stališču ne ki je kritiziral stališče »tržaških ?,o>uZn0re, italijanske KP in' i/Uit^ šk izdaja dnevnika ganske v Je. osrednje glasilo lln!ja Ij. in ki redno ob /aja , tržaško kroniko) j- db- je 1 °biao0 og::ftematično odklanjala ' ■n3njPrn D zvezi z Vidalijevim p loma iških krogih izjavljajo, da OTeanjl0tejn pa objavila iz- je kitajski mimlstrski predsednik botTlCJ*ke«a sekretarja 1 Ču En Lajeva poslanica angleški vladi London, 4. jun. (AP). — V di- ‘fnga, kš^°^ da ! Cu En La’ P<*lal an^,eški T,adi pl j ii 7aški komunisti — spre-, tain° poslanico o formoškem I vprašanju. Deklaracija o-bo j Je s 1. strani) 1 glede predsodkov med Vzhodom doslej.SJ° razloženi v skupni in Zahodom, ki so doslej pre- °i)i. bo-sovjetski deklara- predevali, da bi pravilneje spo- znali, razumeli in sprejeli tiste ^ h 'pr!čani pozitivne poteze, ki zdaj začenjajo (e Očital! Prihajati z ene in druge strani. Sadovi beograjskega sestanka jeprič J reijjdal, °°tiZln* Z P°v TJ1 za postopno zdravljenje povzro-™k?r po demokratič- čuJjev %ga zla. je6z sleherne^1 nja, za postopno odstranitev de v • —"•vi pu ut:iiwmui/w,- B!!.S.en> .**? zavzel j stvari realistično presojamo niti na- -n jasno nam je> da takšnega ne- ° gativnega pojava, kakor je umet- _ . , ..... na ideološka razdelitev sveta na pravi demokratični sovraine bloke> ni moč odstra. n- Parno a . I niti čez noč. To pa ne pomeni, da ti*.kražp«i , se bodo na tej jas- ni objektivnih možnosti, da bi že J}** mesto v splošnih na-?eci drfnV va’ da bi odnose JabonTn,Vami zasnovali na res "Han nt’ PTavi demokratični (Od našega sodelavca) Trst, 4. junija. — Glasilo KPI »Unita« objavlja danes razgovor svojega glavnega urednika Davida Lajola s sekretarjem tržaške kominformovske stranke Vidalijem, o katerem nekateri časopisi sodijo, da pomeni korak nazaj v zvezi s stališčem, ki ga je Vidali zavzel do izjave Hruščeva ob prihodu v Beograd. Vidali je v začetku intervjuja najprej pozitivno ocenil beograjske razgovore ter pri tem dejal, da bo tržaško prebivalstvo imelo od novega položaja korist. komunistov« (Vidalija) med drugim dejal: »Vsi vedo, da so razlike v mnenjih v tolmačenju nekaterih odstavkov govora, ki ga je imel tovariš Hruščev. Naše tolmačenje je smatral tov. Longo za prenagljeno in zgrešeno. Verjamemo, da bo glede teh ugotovitev prišlo do popolnega razčiščenja v najkrajšem času.« Po vsej verjetnosti je Vidali pri tem mislil na nocojšnji sestanek CK tržaške kominformovske partije in na jutrišnji aktiv, na katerem bodo dokončno zavzeli svoje stališče, ne toliko do beograjskih razgovorov nasplošno, kot do dela izjav Hruščeva. Ce upoštevamo, da so v nekaterih tržaških političnih krogih ocenili ta razgovor, kakor da se je Vidali premislil, je toliko bolj presenetil članek, ki ga je danes objavilo »Delo«, Vidalijevo glasilo v slovenskem jeziku. V njem so skoraj dobesedno navedene vse trditve kot v »Lavoratoru«, posebno še kar se tiče stališča do izjav Hruščeva. »Delo«, ki je poleg tega objavilo znano resolucijo njihovega CK, v kateri je rečeno, »da se morajo tržaški komunisti čutiti ponosni na vse borbe, ki so jih v zadnjih letih izbojevali za obnovo partije na podlagi marksizma-leninizma-stalinizma in socialističnega in-ternacionalizma,« pravi med drugim: »Vemo, da sovjetski tovariši niso šli v Beograd zato, da bi I napravili samokritiko, šli so tja, ker so hoteli in hočejo služiti i stvari miru ...« | »Z globoko žalostjo moramo | prznati,« nadaljuje list, »da gre tu | za razčiščen j e mnenj med nami in tovarišem Hruščevim, ker smo prepričani, da je resolucija IB v svojih osnovnih delih ustrezala stanju, v katerem se je takrat nahajala naša partija ter delavsko in demokratično .gibanje v Trstu in da je ta resolucija rešila partijo in gibanje pred likvidacijo in poginom. Nekateri tovariši so mnenja, da se tovariš Hruščev s svojo izjavo ni hotel javno dotakniti osnovnih delov resolucije IB od 28. junija 1948. Ce se bo to izkazalo za resnično, tedaj bo vse v redu.« Z drugimi besedami povedano, »Delo« in preko njega Vidali vztrajata na svojem prvotnem stališču, ko pravita, »da bo vse v redu,« če se izkaže, da se tovariš Hruščev ni hotel javno dotakniti osnovnih delov resolucije IB. V zvezi z današnjim zasedanjem CK tržaške kominformovske partije ne izključujejo možnosti, da se bo nekaj članov odkrito Bi Podla n J°b°ki demokra- zdaj veliko napravili za ublažitev detski 0, jugoslovansko-so- nasprotij med bloki in da bi tako 50 ,l0s* uspešno razvijali korak za korakom prišli do sta tu. I it, .v smislu proglašenih nja v katerem bo sedanjo umetni Pr*.i snre-iotiu .T.i j.,,.... __ _ ... VELIK ODMEV beograjske deklaracije v vsem sovjetskem tiskn Moskva, 4. jun. (Tanjug). — legacije iz Beograda in objav-Deklaracija vlad Sovjetske zve- ljajo fotografije z zemunskega ze in Jugoslavije je še nadalje letališča. v središču pozornosti moskovskih Zunanjepolitične revije »No- časnikov. Nekateri časniki, kakor vaja vremja« ter moskovski čas-n. pr. »Trud«, »Komsomolskaja niki, ki včeraj niso objavili de-pravda«, »Sovjetskaja kultura« klaracije, kakor »Sovjetskaja objavljajo uvodnike, v katerih je kultura«, »Seljsko hozjajstvo« in poudarjen pomen deklaracije za drugi, jo priobčujejo danes na ublažitev napetosti na svetu in ’ prvih straneh, za meddržavno sodelovanje. ' v uvodnikih moskovskih čas- p0koIji v Kamerunu mkov je zlasti poudarjeno stali- * šče obeh vlad, izraženo v dekla- Pariz, 4. jun. (AFP) Zveza ka- raciji, da je treba odnose med merunskega prebivalstva je v deželami zasnovati na načelih peticijah, ki jih je poslala Skrb-nevmešavanja v notranje zadeve, niškemu svetu OZN, sporočila, da spoštovanja suverenosti, neodvis- je bilo ob zadnjih nemirih v nosti, teritorialne nedotakljivosti Kamerunu ubitih okrog 5000 'Iju-in enakopravnosti med državami, di in da so naselja obstreljevali torej na načelih miroljubne ko- iz letal. Francoski delegat v eksistence, ne glede na družbeno Skrbniškem svetu OZN ie spre-ureditev dežel. jeh zahtevo indijskega delegata, Razen tega moskovski časniki naj francoska vlada predloži poročajo o odhodu sovjetske de- uradno poročilo o teh nemirih. POSLANICA U NUJA jugoslovanski mladini Požar pri Stavbnem mizarstvu v Ljubljani Ljubljana, 5. junija. Sinovi okrog U. ure je zaradi kratkega stika nastal po-umetno i žar pri Stavbnem mizarstvu v Beograd, 4. jun. (Tanjug). — Predsednik burmanske vlade g. U Nu je na vprašanja, ki mu jih je zastavilo uredništvo mladinskega časnika »Naš vesnik«, odgovoril z naslednjo poslanico: »Zelo sem zadovoljen, da imam priložnost prek »Našega ves n i k a < pozdraviti mladino Jugoslavije. Vem, da je jugoslovanska mladina organizirana v ljudski mla-postavilo Vidaliju po robu, kar dinski organizaciji, ki je igrala se utegne zgoditi tudi na jutriš- veliko vlogo v boju proti fašizmu njem aktivu- I in v skupnem prizadevanju jugo- OB ZAKLJUČKU OBISKA BURMANSKE DELEGACIJE Priznanje naši mornarici Beograd, 4. jun. (Tanjug). — bivanjem videli, da sta obe pa-Burmanska vojaška delegacija, ki nogi v velikem razmahu, je že dalj časa na prijateljskem Prepričali smo se tudi, da vaši obisku v naši deželi, je popoldne delavci in upravni organi po to-prispela z letalom iz Splita v varnah zelo uspešno sodelujejo. Beograd. Ob prihodu na zemun- Enotnost delovnih ljudi ter gosko letališče je vodja burmanske spodarskih in političnih činite-delegacije, komandant burman- ljev v vaši državi je poroštvo ske vojne mornarice komodor napredka.« Tan Pe, sodelavcu Tanjuga izjavil: • »Med obiskom v Jugoslaviji smo imeli zelo koristen razgovor na Brionih s predsednikom re- j publike maršalom Titom. Pred-1 sednika Tita smo tedaj zelo težko zapustili, ker je razgovor z slovanskih narodov, da bi dosegli neodvisnost in obnovili deželo. V Burmi imamo ustrezno organizacijo — Združeno mladinsko ligo, ki je v naši deželi tudi odigraja podobno vlogo Burmanska mladina se zelo živo zanima za velike napore voditeljev in narodov Jugoslavije ter z-a napredek njihove dežele. Moji kolegi in jaz smo zelo ponosni, da smo dobri prijatelji z Vašimi voditelji in prepričani smo, da bo Vaša dežela napredovala pod hrabrim in daljnovidnim vodstvom maršala Tita. Vsekakor Vas ni treba spomniti, da bo treba prehoditi še dolgo pot v izgradnji socialistične države in da je uspeh odvisen od vaših skupnih naporov, od zavesti, kakšna je Vaša nova odgovornost.« U NU VifcRAELU Tel Aviv, 4. junija (AFP). — Burmanski ministrski predsednik U Nu, ki Je na uradnem obisku v Izraelu, se je danes sestal z obrambnim ministrom Benom Gui-ionom. Razgovar-jala sta se o političnem in tehničnem sodelovanju med obema deželama. Vprašanje slovenskih šol na Goriškem (OD NAŠEGA SODELAVCA) | V sedanji, tretji spomenici Gorica, 4. junija. Profesorski Pravj Profesorski zbor, da je izvedel za obete vladnega komisar- - prjj, prejetih sklepov čim- ideološko razdelitev na bloke na- Slomškovi ulici. Goreti je začela njim za nas vedno zanimiv. Obi- zbor slovenskih srednjih šol h) nja o-j . stvarnega obrav-\ domestilo splošno vsetransko afe- j žagovina, ki jo uporabljajo za j skali smo mnoge mornariške Goriškem je poslal prosvetnemu la dr- Palamare v irstu, da doo „ ne Ur ““Prtih vprašanj, do po- , tivno sodelovanje med vsemi de- kurjavo pri parnem kotlu, in i ustanove in ladjedelnice^v Pulju, ministrstvu spomenico, ki v njej slovensko solstvo na Tržaškem Plnri odnosov in do raz- želami, ne glede na ideološke raz- ‘ ’ - - - ‘Obn- rl°anenn _________________... . . _ ,____ °Banj(rUane9a’ aktivnega sode- fr*0hih°!’0ri 0 Beogradu in na 'tov, .0 s svojimi dejanskimi JP^horf0 2ali upravičenost in fJsti $ metode pogajanj, a d nn._ . Koristnost razgovorov gacija se izreka ravno za takšno like in na razlike v družbeni ureditvi. Gre za aktivno sodelovanje prek OZN v skladu z nenehnim utrjevanjem univerzalnega svetovnega miru. Jugoslovansko-sovjetska dele- pot. V tem tudi je njen veliki so tudi prispevali mednarodni pomen, odstranitvi sumov 1 Jože Smole kmalu sta se v strojnici vnela 1 na Reki, v Kraljeviči, Šibeniku, terja uzakonitev slovenskega šol- : uzakonili ob pričetku prihodnje-strop in streha. Na srečo so z vso Splitu, Trogiru in na Korčuli, stva na Goriškem. | ga šolskega leta. Ker So prosvet- naglico prihiteli na pomoč naši Vaša dežela je zelo srečna, ker Prvo tako spomenico je poslal ne oblasti svoj čas tudi zatrdile, poklicni gasilci, ki so si še po- vzlic kratkemu obalnemu pasu v Rim že maja 1948. Tedaj so da bo vprašanje slovenskega šol-sebej spričo lesenih konstrukcij že sedaj izdeluje mnogo trgov- mu odgovorili, da je osnutek za- stva na Goriškem rešeno, kakor objekta na moč prizadevali, da bi skih in vojnih ladij. Upam, da kona o ureditvi slovenskega šol- hitro bo Trst priključen k Ita-požar omejili, kar jim je po dveh se bodo v najbližnji prihodnosti stva že pripravljen in da ga le liji, meni goriški profesorski urah napornega dela tudi uspelo, vaše ladjedelnice mogle kosati še proučuje ministrski svet. Ker j zbor, da je sedaj končno napočil tako da so škodo podjetju, ki je tudi z največjimi ladjedelnicami je ostalo le pri obljubi, so gori-zavarovano za 400 milijonov din, po svetu. Kar zadeva civilno in ški profesorji svojo zahtevo po-omejili na približno 250.000 din. vojno industrijo, smo med našim novili. trenutek, ko bo treba dokončni) rešiti tudi vprašanje slovenskih šol na Goriškem T R 2 A S K O PISMO STO ŠESTDESET LET slovenske šole na Katinari f '7°') Lonjerju pri Trstu bo Katinari 1. 1804. Sedaj pa so or- I I /to nedeljo slovesnost, I gamizaitor ji, ki pripravljajo ne- V/ katere pomen daleč pre- j deljsko slovesnost, izsledili v f sega lonjerski okoliš. Z tržaški Mestni knjižnici (Biblio- bogatim kulturnoprosvetnim pro-, teca civica) nove podatke, iz ka-gramom, pri katerem bodo so- terih izhaja, da je bila katinarska delovali številni tržaški prosvetni zbori, folklorne skupine, godbe itd., bodo proslavi 160. obletnice slovenske šole na Katinari, ki je po vsej verjetnosti tudi ena prvih slovenskih šol v neposredni tržaški okolici sploh. Podatki o tem, kdaj je bila pravzaprav ustanovljena šola na Katinari (malem naselju nad Lo-njerjem), si zelo nasprotujejo. Če bi se hoteli zanesti na podatke profesorja in licejskega knjižničarja v Ljubljani Girola-ma Co. Agapitija, objavljene v »Opisu tržaškega področja« izleta 1824, potem bi bila katinarska šola ustanovljena okrog 1. 1805, ko naj bi bila po teh podatkih ustanovljena tudi šola na Opčinah in v Bazovici. Ce pa naj verjamemo podatkom ravnatelja ljudske šole v tržaškem starem mestu F. Marinza, zbranim v njegovih »Memorie scolastiche«, in pa poznejšim podatkom nekega Maria Pasqualisa, objavljenim 1. 1911 v njegovem delu »II Comune di Trieste e ltistruzione pri-maria e popolare«, je morala biti katinarska šola ustanovljena leto dni prej, torej 1. 1804. (Po istih podatkih naj bi bila prva slovenska šola na Tržaškem ustanovlje- šola ustanovljena kar deset, ozir. devet let prej. »Schematismus der K. u. K. Kustenlandes« iz 1. 1795. navaja namreč pod poglavjem o šolah v okolici tudi šolo na Katinari, za katero pa tistega leta še ni bil imenovan učitelj. Za leto 1796. pa navaja poleg učiteljev na trivialkah v Skednju in na Proseku tudi Karla Osman na kot učitelja na Katinari. Ta učitelj je potem omenjen še v letih 1799, 1801 in 1802. Ker gre za uradne podatke, jih smemo smatrati za povsem točne in lahko zato trdimo, da je bila šola na Katinari ustanovljena 1. 1795 ali najkasneje 1796 in da je tedaj poleg šole na Proseku in v Skednju najstarejša slovenska šola v tržaški okolici. Kot vse šole v okolici je bila v začetku tudi šola na Katinari enorazrednica. (Prvi sta se spremenili v dvorazrednici proeeška in šKedenjska.) Na njih so poučevali do 1. 1828 duhovniki, le v Skednju je bil takrat učitelj Lovrenc Zupanc. Leta 1830 je na katinarski šoli poučeval duhovnik Matevž Jelovčan, leto kasneje pa duhovnik Lovrenc Ma-livrh. Ža 1. 1850 je bil za učitelja na Katinari Ivan Bočič. L. 1868 Na vprašanje, kakšni so dosegi „aralcl dara ji uspehi agrarne reforme v Popis šol^bvemi-h' Burmi in kakšne načrte sta pri-1844 "fn 1845 navaja na 1. 1798 na Opčinah). Podatki iz in 1869 je slovensko šolstvo pre- Najstarejši ohranjeni originalni izvleček o stanju šoloobveznih otrok v katmarekem šolskem okolišu, ki je ohsegal poleg Katinare in Lonjerja še Zavije, Rocol in V rdelo, je iz 1. 1831. Izvleček kaže, da je takrat obiskovalo l judsko šolo 189 učencev, popravljalno šolo (za otroke od 13. do 15. leta) pa 57 otrok. Izvleček je podpisal administrator in katehet Mohorčič, otrok za 1. za ljudsko šolo 238 učencev, za nedeljsko šolo pa 101. Popis za šolsko leto 1862—63 navaia skupaj 270 otrok, a brez Vrdele, ki ie tedaj že imela svojo šolo pri Sv. Ivanu. V naslednjih letih se je število učencev gibalo takole: Leta učencev 1881—82 211 1890—91 213 1900—01 278 1910—11 317 Naiveč otrok pa je imela katinarska šola v letu 1922—23, ko jo je obiskovalo 375 otrok in ko je na njej poučevalo poleg rav- rfTrr, ena<>«<»iista 7.n itah"a.n«Sino in CvPfrvrM 5-oTo t« 7nnci*n^r!l fo&iVorn 7. n Vinilno slovenskega šolstva na vsem slovenskem ozemlju pod italijansko , pravili vlada DVE VAZNI NALOGI BURME Agrarna reforma in demokratizacija oblasti Iz razgovora z burmanskim ministrom za nacionalizacijo zemlje Takin Tinom Rangun, junija opiisi!ik »Borbe« v Rangunu je naprosil ministra za nacionalizacijo zemlje .in demokratizacijo krajevne oblasti Takima Tina, naj za bralce našega časnika odgovori na nekatera vprašanja s področja agrarne reforme v Burmi im organiziranja krajevne uprave. Minister Takin Tin je rade volje ustregel tej prošnji. kmetom, marveu tudi upostavitev novega gospodarskega in^družbe-nega življenja za vse krtffi?, tako \ s’ • i-"'-?;| Katinara nad Trstom arhivov tržaškega škofijskega or- šlo iz duhovniških rok povsem v dinariata pa pomikajo ustanovi- roke posvetnih učfiitel|jev. Vse tev katinanske šole še za leto okoliške trivialke so dobile na-nazaj. Protokol št 309 za 1. 1803 ziv »občinska ljudska šoda« in namreč navaja, da se je postopek skoraj povsem novo učiteljstvo, za ustanovitev šole na Katirani Na katimarsko šolo je prišel Jo-začel 30 .nov. 1803, dirugi proto- sip Jančar, kol iz 1. 1804 pa navaja datum 22. dec. 1803, ko naj bi bile oblasti nakazale plačo kuratom na Katinari, »ker so začeli poučevati mladino« . V dobi cerkvenega nadzorstva je bil uradni jezik na vseh okoliških šolah in seveda tudi na katinarski nemški. Sele v 1. 1849 . je okrožni šolski nadzornik na-Na osnovi vseh navedenih po- j ročil okoliškim učiteljem, naj datkov so dolgo časa mislili, da je rojstno leto slovenske šole na Delegacija italijanskih industrijcev na Kitajskem Rim, 4. jun. (Tanjug). Del delegacije italijanske industrijske zbornice, ki je sodelovala na mednairodnem kongresu v Tok im, je neuradno odpotoval v LR Kitajsko. Italijanski delegati bodo v Pekingu proučili možnosti trgovinske menjave med Italijo in Kitajsko. To je prva italijanska trgovinska delegacija po vojni. Vse zemlje je bilo v p“f1 kah 268.935 okrov* in od tega izločili 123.096 ekrov zemlje, j so jo obdelovala m<> Ostalih 142.737 ekrov zem| « vzeli lastnikom »n raodebU ^ 21.242 kmečkih družim. : kmetje brez zemlje, ^pošlem na veleposestvih kot mezdna <* la' Lani in letos mo f railii zemljo v 34 o»bci»na’ ^ okrajih. Zemljo je 007 841 kmečkih skupnosti. Od 1^» ekrov, kolikor je Mo P ekrov zemlje, smo izlociJi 652.442 ^ pravili lastnikov zenilije, ^ tudi obdelovali, oetalrh .635.^ ekrov pa smo nacionalii ■ ^ razdelili približno med kmečkih gospodarstev. _ , Zemljo je dobilo ,oh 117.000 kmetov, ki je niso imelo, im kmetijskih ni,h delavcev. Kot rečeno, stat>P£ stavitev zemljiških sklado' . . a hova raizdelitev samo ma ukrepa v izpolnjevanju P ^ ^ o nacionalizaciji zemlje; šele prvi koraki na PotVf„ vele-bodiitvi kmetov iiz krempJ J -g posestnikov. Končni cdj Piro^\ o nacionalizaciji zemlje P» J lUfcih upostavimo v prihodnjih ^ nov gospodarski red. la J j treba doseči postopoma, fazah. Predvsem se bodo morali 0 je sami seznaniti s programom^ nacionalizaciji zemlje m ’^ajn vaške odibore, ki bodo ta uresničevali; sem sodi tu _ 0_ nje uresničevanje Lmlje gič, po sedanji r^w,c ’^ aflfei-kmetom pride na vrsto o g ^ ran je kmetov v skup'n . , n<1. ix>jne pomoči in v zdru/enja . ^ tijskih proizvajalcev, kar . POSEBNA ŠTEVILKA »MEDJUNARODNIH PROBLEMOV« rodilo tudi upostavitev K v nih gospodairstev. ■ j—bojo* V vsaki skupina medsebOJ pomoči bo po pet kmečk darstev, ki so dobila Kmetje bodo lahko po v^pi-preudairku združevali svoj« , „aj ne z drugimi skupinami »n ,. vej z njimi sodelovali v JvTa- a energija — pogoje za trajno obratovanje stroja celo vrsto aparatov, med njimi tudi faza ll<>h(!el^>\ a j ^ kmetj® objavila revija na račun tako ogromne energije. To več akceleratorjev, električnih strojev, men VSOga lega .! > . i. Ho politiko In bi v praksi pomenilo, da bi dobili v katerih pospešujejo naelektrizirane seznanijo S predllOStm11 * . .<>li gospodarstvo — »Medjunarodni pro-| delo brez potrošnje energije ali ne- delce, s katerimi bombardirajo atom-' , Potem se bodo i ■;* blemi« te dni vet člankov o atomski kakšen praktičen perpetuum mobile. ska jedra. I , • •] zdirllzeD]8 pnprHH in cn-mvinah w Takšno lastnost, tolikšno silo je na- Najvažnejša naloga inStituta »Ru- ’ skupim ra'7V!!a scasoan jyo Sč' rava odrekla vsem drugim virom su- djer Boškovič« v Zagrebu je zgraditi, kmetov. V tem stadiju w e. rovin. Povsem razumljivo je, da ciklotron z zmogljivostjo IG milijo- r|ani;: zastareli način Uffl®w Ta lahko to ogromno silo zelo koristno nov elektrovoltov. To je nekakSen kmetijstvu. 2etev riža v Burmi .— _______„--------------- - — itn Anitifašiistična | da bodo sistematično raizdeliiili okupacijo. Dobrih 25 let so mo-! liga za modernizacijo kmetijstva, ' zemljo, upostavidi kmetijske orga- rali poslej slovenski otroci obi- je Takim Tim odgovoril: skovati italijanske potujčevalnice. »Če hočemo povsem razumeti Toda trdna narodna zavest pri- pomen doslej opravljenega dela, morskih ljudi je zmagala tudi je treba najprej pojasniti glavne 1 v tej neenaki borbi. misli .iz programa o nacionailiiza- Danes je na Katinari spet slo- ciji zemlje. Kratko rečeno, naš venska šola in spet vzgaja v svo-| glavni cilj nacionalizacije zemlje jih učilnicah slovensko mladino v i ni izključno ukinitev veleposest-materinskem jeziku. J. K. I niške lastnine im izročitev zemlje niizacije in uveljavili sodobne metode obdelovanja ob splošnem razvoju vasi. S temi cilji pred očmi je vlada Burme v letih 1933 im 1934 uveljavljala določbe zakona o nacionalizaciji zemlje. V tem času je billa nacionalizirana zemlja v 8 občinah s 167 vaškimi enotami NAŠI VIRI IN DELO NA PODROČJU ATOMSKE ENERGIJE Beograd, 4. Janija. (Tanjug), njega zaključka: Možno je ugotoviti lavnic. V tem inštitutu so izdelali Z naslovom »Atomska energija — pogoje za trajno obratovanje stroja celo vrsto aparatov, med njimi tudi problem naših dni« bo ob - - - Inštituta za mednarodno energiji in surovinah v Jugoslaviji in na svetu, o uporabi te energije mirnodobne namene in o mednarodnem sodelovanju na tem področju. Članke avtorji. ^ tannu w Ugiv/IUHU M1U iClU KUUMIIU IlUV ClCKirU VU11UV. 1U JC HCnan.icn , . . so napisali jugoslovanski i uporabiano za zadovoljitev vsakdan akcelerator, v katerem bodo pospeše-' nanilialira-n«11111 Za kontrolo nad proizvodnjo jedrske energije kj>v>uuuuu t.; vaSij nri'prafvi:li progr« :]j jugoslovanskih uspehov na področju svojem članku prof. Pavlovič in uni- . J ; _„l7Viniiu V atomske energije. To so predvsem: verzitetni asistent M. Ristič. V član-' l‘Zgra^ntva lin j ’ . trije odlično opremljeni inštituti za ku naštevata 10 raznih rudnin, v ka- bo predvidena tUOl F mfrT3!&] atomske raziskave »Boris Kidrič« v terih nahajamo uran ali torij in ki mrrtneffa kmetijstva, Pv^u^fk) Vinči, »Rudjer Boškovič« v Zagrebu jih zdaj na svetu najbolj izkoriščajo. , J®. • stopnji in »Jožef Stefan« v Ljubljani, dalje Čeprav pisca članka tega ne po- P& vSKlajenL Za I*™ vnetno novppa In i7rprtnn v*.otcia.ii« v i.juuijam, uaije čeprav pisca cianna lega ne po- k« - . i: t« .cfj)«™rda 1«^ S bSS £ I 1^°*-°^^?» atomskih surovin, udarjata, je znano, da so naSl^ stro- storjeni ustoezm^ m t** teregakoli telesa,« poudarjata pisca članka na nekem mestu, »v svojih atomskih jedrih toliko energije, kolikor bi Je nam moglo dati tisoč vagonov koksa, Če bi popolnoma zgorel, tedaj navajamo dejstvo, znanstveno ugotovljeno razmerje med Jedrskim in običajnim virom energije«. za za uv«' i glavnih atomskih surovin, v o metoo . zemlji so našli uranit, autunit, ]jav«lja»nje znain©tveii'i , lD acjt.^ torianit in torit ________________ živinoreji, za zgraditev st'V.J'ar0ib traktorskih postaj ter ivuova auiuviu, llUdlJdld, JC /.llitliU, U«l Ml lldail »HU- U ^ ' . . 1 ki so velikega gospodarskega pomena, kovnjaki v Jugoslaviji Šest izmed nn(>ra,bo umetnm gnojW» domači strokovni in znanstveni ka- teh desetih rudnin urana ali torija, ... . of»mena, *** , < dri, razvito sodelovanje s podobnimi dveh glavnih atomskih surovin. V (ieliltev tlooreg __;u metod . inštituti, posamezniki in organizaci- naši zei jami v tujini itd. monacit Inštitut »Boris Kidrič«, po obsegu Revija objavlja tudi članka inžv največji, ki sodi med najbolj modeme Milorada Rističa in Dragoslava Popo- inštitute v Evropi, Je imel med naj- viča o uporabi atomske energije v, iartcsivt, ——- - . . 7a važnejšimi nalogami tudi to, da bi gospodarstvu, dr. B. M. Damjano- 7n umetno naima'kanj€ ter jj pripravil vse potrebno v zvezi s pro- viča o uporabi atomske energije v , » da bodo računom, konstrukcijo In graditvijo biologiji in medicini ter sestavek ge-j DTa-OTO Km » sod^b11 atomskih reaktorjev, strojev za pro- neralnega podpolkovnika Danila Le-, obdelovmi zcmiljo p*' r^nraU1 izvodnjo atomske energije. Razen la- kiča o uporabi atomske energije v nin,rVliili Skratka, nas pr p, 0<>* boratorija za fizlko ima ta Inštitut vojaške namene in članka o medna- . ‘7■ //vrplie bi raiC* , 1,5. .. ,----I rodnem sodelovanju v razvoju mirno^ Meiona!lizacljll iin dtf>\ posestev, za kmetijske [io- narska šola v Drvih letih svoieaa sposoben< z učinkom jeder spro- laboratorije za fizikalno kemijo in; rodnem sodelovanju v razvoju mirno- * u- jm 1 ohstoia ni mnocvi nndatkrvv " novo energijo itd Na podlagi te-, biologijo, za tehnologijo, za uporabno! dobne uporabe atomske energije prek stavni novo gospodar. , mete P ODSlOja, m mnogo podatkov. ga prihajata pisca članka do nasled- matematiko in več specializiranih de- OZN in druge. beno življenje za vse PISMO IZ PARIZA Prva nedelja v juniju na pokopališču P&re Lachaise (Od stalnega dopisnika) Pariz, junija )akor vsako leto prvo nedeljo v juniju, bo tudi letos na starem pariškem pokopališču Pere La-chaise kup vencev, rdečih nageljnov in vrtnic pokril zid, na katerem je pod kroglami versajskih topov klonila zadnja obramba Komune. Tu, pred tem golim zidom, spomenikom neznanim vojakom zvezne voj- ge streli. Po mestu so vodili pripad- sejan s trupli. Ponekod so tru-nike Narodne garde, med njimi pla na vročem soncu razpadala, tudi ženske in otroke. Vsi so bili druga spet so bila v naglici za-obsojeni na smrt, vse so ustrelili, j suta sam« s prstjo. Mnogo je In zmeraj znova so se vračali j bilo tudi nepokopanih, samo po- I vojaki po nove obsojence, žrtve I litih s klorom ali živiim apnom. .. . naglih sodišč. Pozneje so voja- Nekje so vrgli 300 ustreljenih v|manJ . izjavi pa na- • • ' ■ ° J - | sprotuje J hiersova brzojavka takratna francoska uprava sploh ni poskusila ugotoviti. Sodeč po zapiskih sodobnikov je bilo žrtev nad 20.000. To števitlo potrjujeta tudi dva dokumenta. Pariški občini predloženi račun za pokopavanje mrličev omenja šotvilo 17 tisoč. Poročilo nekega generala pa pravi, da je bilo žrtev 21.496. Izjava krvnika komminarjev generala Mac Mahona je skrčila število smrtnih obsodb na naj Isti tisk, ki je hujskal in pozi- nave pobila nad 20.000 delavcev. V Franciji in na svetu naha- uporabili val, naj oblasti neusmiljeno obračunajo s komunarji, se je zgrozil v strahu pred kugo. Tedaj je začel pisati, da je dovolj ustrelitev, dovolj krvi in dovolj žrtev, da je treba krivdo vsakogar natanko preiskati in kaznovati samo krivce. Bes versajske reakcije se je polegel, ustrelitev je bilo čedalje manj. Thier- Uradna zgodovina je napela vse gi so sami vzklikali: »Streljaj*e! ___________________________________ zakon, opisuje imied Smrti se ne bojimo!« Skoraj vsi jamo obširno literaturo, od urad- drugim; kronisti tudi dopisnik so bili videti delavci. Na nobenem ne zgodovine do cenenih roma- londonskega »Daily Newsa«, ki obrazu nisj videl obupa, ne po- nov, ki pretresljivo opisuje stra- je spremljal sprevod obdolžen- trtosti ali razburjenja. Stopali so hote revolucije leta 1789. Zaman cev- Vsi ti nesrečneži so bili že čvrstih in odločnih koralkov in pa bi iskali po šolskih učbenikih, obtoženi in obsojeni v trenutku, »a obrazih jim je bilo videti, da kaj se je dogajalo zadnje dni ko »o jih obkolili vojaki. Sprevod Jih bridka usoda ni pretresla, maja in prve dni junija 1871. se je na neki pariški cesti usta-. Tisk je takrat občudoval na Uradna zgodovina se je potru- J1.1.1® ujetnike so postavili v orlico, s katero je poslovali ver-, --------------------------... dila, da bi s pajčolanom pozabe suri vrste tik ob cesti. Pristopil sajski stroj. Hkrati pa je huj-1 sov zakon se je napil krvi in ob- prikrila zločine, ki jih je, škili- Je general in začel1 obirati posa- skal in iskal nove žrtve. >Opinion ' ' ' ' " ’ “ cujoč na zakone, zagrešila ver- mezne obsojence. Najprej jih je Mondiali je pojasnjeval strme- sajska soldateska na Thiiersov dal ustreliti 11, čes da so videli femi„ prebivalstvu Pariza, da gre ukaz. »Mi smo pošteni ljudje,< revolucijo leta 1848 in da je nji- za »navadne zločince«, katerim hi je rekel Thiers^ 18. maja 1871 v 'inv(*a večja od krivde mog prizanašati kakor pdlitič- Narodnj skupščini. »Mi bomo ostalih. | nim krivcem. Nekateri časniki _ ___________________ _________ ^ uveljavili pravico ob pomoči red- Nagla sodišča so poslovala v so naravnost pozivali reakcijo, I so jih na starem pokopališču na štvo koV nredhodnika^nove družnih sodišč. Mi hočemo samo upo- Parizu na več krajih z never- naj brezobzirno obračuna s svo- Montmratru, Montpamassu in|be. Spomin na njegove mučeni- rabiti zakon.« jetno naglico. Iz nekaterih vo- jimi nasprotniki. Seina je tekla zunaj Pariza. ke bo živel ko v svetišču v ve- Kako so ti »pošteni ljudje« jašnic so nenehoma odmevali tiste dni krvava, Pariz je bil po-1 Koliko žrtev je padlo, tega llikem srcu delavskega razreda« sile, da bi prikrila sledove Thier-sove krvoločnosti. In vtem ko njegovo ime slave, v šolskih učbenikih ni niti besedice o njegovih zJločinih, nikjer ne najdemo obsodlbe teh zločinov. Na počastitvi spomina žrtev pariške Komune vojaška godlja z zastavo ne počasti Neznanega junaka Komune, Toda, kakaikor vsaiko leto bodo tudi letos pariški de- stal, da bi seštel žrtve in jih po- lavci, zbrani na pokopališčih, pokapal, samo da ne bi gnjioča ložili na grobnice pobitih komu-trupla neznosno smrdela. Začelo se je veliko čiščenje. Vsa vozila so morala voziti trupla iz mesta na pokopališča. Pokopavali narjev rdeče rože. Uresničile so se Marxove besede: »Pariz delavcev iz leta 1871, Pariz Kommtne bo slavilo člove- vsej Burmanski uniji « ^akšn1 Na prošnjo, naj P^ p^ln* 3o nasledn ji iikrepi M^^. bodo uporabo zakona o pc- kraiticna upravi m nj , l€ menu za razwj nove minister Takm Tun odg »Program o m xl, jemo v j krajevne uprave ur^nič1^ ^ od 33 okrajev v liuirm'. ']h<)dnjih 8 apriil n 1935. V nckaj P urresoi: mesecih lxxmo ta v vSfJ čili v 7 novih okrajih. j^ih- Bumii pa približno v,y iir<^' Ko 1» ta program v r^' niičen, bo dobila . ,lin'i;,Kl5tvo l}' v katerem bo lahko J •jlV]jonje’ celo neovirano. 7/J’ra' n n1’ Tedai 1m> dosegla in stabilnost. Na volj«1 narodne kultuire m SP P?, ljudskih množic 'x>motrosn je vpisan v seznam uipra-^ SmP;/aj? ve'ja določba, da vičenih pričakovalcev, in sicer Stanova n islci rvnrmtori novami stanovanje. Manjše stanovanje ali manj udobno stanovanje, kakor je določeno z uredbo, se prosilcu lahko dodeli samo z njegovim soglasjem. Kadar pa je treba uživalcu, ki mn je odpovedano stanovanje, treba po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš zagotovili samo najpotrebnejše prostore, mu morajo biti , zagotovljeni taki prostori, da varujejo stanovalce in njihovo pre- ciL-iITTI i UP* TURNEJA TRBOVELJSKE MLADINSKE GODBE Srečno pot po Franciji! Trbovlje, 4 jun. V naši državi bodi-Center« in v okrajnem taj- I odločilo, da naj mladi trboveljski bi menda zlepa ne našli mladin- ništvu Ljudske prosvete nabirajo | godbeniki obiščejo Francijo, po- ske godbe, ki bi se mogla meriti s trboveljsko mladinsko godbo »Svoboda-Center«. Lani so jo ob obisku Beograda obsuli Beograjčani na njenih javnih koncertih s pohvalami. Prav lepo priznanje pa ji je izrekel tudi maršal Tito, ko je vse te mlade trboveljske godbenike siprejel, jih pogostil in z njimi prisrčno pokramljal Že nekaj mesecev se mladinski ([•j (mestne) ljudske odbore, vezne in mora konusi ja v skia- ruje jo stanovalce ujmv»vyiti ; ---j----—--- —~ , lijj. ^ izdajo, ljudske repuib- du s pripombami izdelati doikonč- možen je pred vremenskimi ne- ; godbi in posameznim mladim godne ° izdajo o tem sploš- 1 ni seznam. Da prosilci lahiko ugodnostmi in niso zdravju ško- benikom, a tudi njihovi »Svo- pri raz; dfjivi (suhi kletni prostori, ba- LCi Lil V ua.iajuwii u** j v.'* ------------ —^ ništvu Ljudske prosvete nabirajo | godbeniki obiščejo Francijo, po pisma in vabila iz Francije, zla- j sebno vse naše izseljence, ki bi sti iz vseh tistih krajev v Fran- i se tako radi, kot sami pravijo »iz ciji, kjer so še vedno močnejše prve roke naužili slovenskih me-kolonije slovenskih izseljencev.1 iJ“ J“ »Pridite med nas! Hočemo vas slišati, naj velja, kar velja! Z va- lodij in akordov«. Tako pojde delavska mladinska godba na svojo snsau, linj vaija, iv«! ~ ««- turnejo po Franciji 23. junija ter mi se bomo postavili pred vso bo ostala med našimi rojaki dva Francijo!« Tako in podobno se glasijo vabila in želje iz Francije, ki neodjenljivo prihajajo v Trbovlje. Vodstvo »Svobode-Center« je brez dvoma storilo prav, ko se je Preu^ijV. S novla 11 iski prostori pD vrstnem redu vpisa prvemu ?°ljeniem v, Poslovne le z do- jzmed tistih upravičenih priča-s ivvmi n?vanjske uprave kovalrev, ki imajo pogoje za do-^ T istem i?1’ • Prosilec zgra- delitev dotičnega stanovanja, kovani • Pri,m‘erna nova Lagtriik stanovanjske hiše, ki ni liiw_ • Z naimani emaiko sta- m.«___ rake in podobno) Ce stanuje v stanovanju, ki se izprazni, podnajemnik z družino, mu stanovanjska upra- j va lahko dodeli to stanovanje, j če je po velikosti primerno zanj, četudi ni vpisan v seznam upravičenih pričakovalcem. Ce pa.se izprazni del stanovanja, ki sta ga uživala uživalec in sostanovalec, imia tisti, ki ostane, ne glede na to ali je vpisan v seznam pričakovalcev, pravico do dodelitve celega stanovanja, če mu gre tako veliko stamovanje. Ce pa se izpraznjeni del stanovanja dodeli novj stranki, lahko dobi tisti, ki ostane v stanovanju, kuhinjo v izključno uporabo. Ob dodelitvi J jsijg , , - - ima. piwmv*ai^», ».i j^j«_• cl©lci staiiovciTi j-a sc Be more grpH •VrSm°' ,. nost, pa ima pravico izibrati ene- % ia zair,J’1-SOY ° razdeljeva- , ga jz.lned prvih deset upraviče-j0Vaniskp l,^-aY1i ?° izv.zPte ste* nih pričakovalcev, ki izpolnjuje e eqs,t*t* ]ISe’i so -i zgra- ;0 pogoje za dodelitev prazneg« ali zavodi 6 • organizacije stanovanja. ^Ittžben^p „ jV,°.Je , .. a'vce in Družinsko stanovanje se pra-’*P0rabHam , i ^ j viloma lahiko dodeli samo pro- sPodarskB „nav > uradi in go- silcu z družino, pri čemer se za Potreho ^Sanizacije hise t|ružino štejejo tudi zakonci brez ^Odov e.ezn1K'; letališč in otrok ali sorodniki, ki živijo v ?ia Boeni J L cena funk- skupnem gospodinjstvu. Samski j 0 ne vpU*3 • tenovanjia. Prav osehj se praviloma lahko dodeli eljevaBni ^rP’s' ° raz" samo posamezna soba, ki ni v v?®j Za hišo zamenjavi stano- sklopU družinskega stanovanja. j1,0 zidan;,’. , me P? .,urfovršine in če odpade ena soba ;°likor Kr. toliko prosilcev, na zakonca ali na dva družinsk- Pred\^,iV Prih^Tijem pollet- 4 ?-nili ;.a°ma ?a razpolago Delavska mladinska godba »Svoboda-Center« iz Trbovelj, ki bo pod vodstvom dirigenta Toneta Hudarina odpotovala za dva tedna v Francijo na obisk k našim slovenskim rojakom. * Z novimi nosnodarskimi uspehi proslavljajo v Mimi na Dolenjskem občinski praznik 2e tretjič bodo v ponedeljek, dne ne more ugoditi številnim novim od- : pa spreim.uu urhihi p^v»ivi ^>'■ > 6. junija, v Mirni na Dolenjskem jemalcem, še pred leti proizvodi, j v težki koncertni kantati. Ugajali so proslavljali obletnico odhoda miren- renske destilacije niso nikamor sli, tudi nekateri solisti, posebno ženski skih fantov v partizane in spomin na podjetje pa je imelo razne težave, soprani, ki so s svojo nežnostjo iz-prvi večji napad na mirensko postajo, pred kratkim so uredili v trgu novo vabiu ne ie navdušeno priznanje, 6. junija 1942. Takrat so partizani mesnico, v pritličju občinske stavbe ampak tudi premnogo solzo na lica podkurili celemu vlaku fašistov, ko pa novo trgovino. hvaležnih poslušalcev, so se z Radvance spustili nadnje in Lepo bodočnost obeta tudi načrt z lepim obiskom, priznanjem in jim nagnali strah v kosti, da se v 0 vzpostavitvi podjetja za sestavlja- spominskimi darili so Trboveljčani tem lepem kraju ob Mimi niso ni- nje ln popravljanje šivalnih strojev, prisrčno izpričali, kako visoko cenijo kdar več počutili vame. za katerega pripravljajo zdaj v po- kulturna prizadevanja ln vnemo lju- Nocoj bodo kresovi v okolici na- S]0pju predvidenega zadružnega doma di, ki jih Je življenje od sile težko znanjali Dolenjski, da Mirenčani spet p0Si0VT,e prostore. Dohodki občine zadelo, ki so se pa navzlic temu v praznujejo, jutri, v ponedeljek do- bodo tako že v kratkem času znatno škofjeloškem »Domu slepih« znašli v poldne, pa bodo na Rojah slovesno vejji, s čimer bodo imeli tudi več drobni obrtni dejavnosti ter po svoje odkrili spominsko ploščo nad skup- sre(jstev za komunalna in ostala zaživeli bogato kulturnoprosvetno žlv- nim grobom, v katerem počiva 72. javna dela za ureditev Mirne, —k ljenje. (z) mirenskih borcev za svobodo. 'T~ tedna. Dirigent Tone Hudarin je z mladimi godbeniki naštudiral celo vrsto pestrih skladb, lažjih in težjih, med njimi precej skladb po narodnih motivih, ki si jih izseljenci najbolj vroče želijo. Prepričani smo, da bodo mladi trboveljski godbeniki s svojim obiskom v Franciji opravili med našimi rojaki nadvse koristno delo ter jim zato prav radi želimo: Srečno pot po Franciji! (ž) Gostovanje beograjskega dramskega gledališča v Mariboru 1 Te dni je tudi v Mariboru gostovalo beograjsko dramsko gledališče s štirimi predstavami — : Dostojevski »Zločin in kazen«, Mil-I ler »Lov na čarovnice«, Sremac ' »Pop Spira in pop Cira« in Brecht - »Dobri človek iz Sečuana«. Vse I predstave so bile razprodane, s. Koncert slepih pevcev in godcev iz Škofje Loke i V letošnjo bogato vrsto koncertov ; v Trbovljah so ta četrtek priložili ! svoj nastop še slep: pevci in godci iz »Doma slepih« v Škofji Loki. Do zadnjega kotička polna dvorana »Svobode n« je s tem nastopom doživela popoldan in zvečer dvoje doživetij, ki bosta še dolgo ostali mlademu in odraslemu svetu v Trbovljah stvar srca, nežen spomin na štirideset slepih pevcev in godcev. Šivanko bi slišali pasti na pod, takšha tišina, zbranost in srčna vez je družila pevce, godce in številne poslušalce. V to ubranost je mešani zbor slepih pevcev in pevk pod vodstvom V. Djuriča občuteno in dognano zapel več narodnih in umetnih pesmi. Zenski citraški kvartet je ubral nekaj lepih skladb za citre, Šramel, kvartet pa je spremljal mešani pevski zbor __ Na osnovni šoli bodo odkrili. spominsko . Ploščo Sol.. upravitelju Francu L,u- I načfeu, ki so ga domobranci. zverin- i ubili. S povorko gasilcev, obvez- •. vvr X -m *v, 1 dtfti zapora, in sicer za predsednika hišnega sveta ali lastnika .'"‘Ja ^‘anovanjsita so- zagorovm arugo primerno »kihu- hiše če noče skleniti stainovanj- Saauaria f‘a • jakega pol leta vanje, se šteje, da je stanovanje 1 ske 'pogodbe z osebo, ki ji je do sla la lUll. in* oU ^ mor,;. ™ nf> ’ • • • r ° ■ — —- L ureODo so prečesane, rum .«“^«adrn^Tp^voja’ške stroge KfliZni do 10.000 din ali 30 vzgoje bo dopoldanska proslava za- rltrvi 7 3 ivvro in 7S\ rvrPiHRFsH- lr.lin^pna r>rvr>rv1 na bo na Mirni Klavirski večer Tcmje Štrukljeve • prosilcev, na zaKonca aia na ava anizins».a n PredviHV P^odniem pollet- člana istega spola, stara nad 14 PrainiKuviaoina n« rfl7nr>laeo , let, a-li pa na tri otroke izpod ,-‘■uij ua razpoitigu h?tavičenitianoT?ni- V seznam vrsti *?. Pr'čakovalcev vpiše » JVeč tyon- • Prosilce, ki imajo ?ova,„; P0?0Jev • 1 - 14 let. Stanovanje mora tudi po kakovosti ustrezati dotedanjemu „ _ ___, _________. uživailčevemu stanovanju in je d°V?®ja ey ^ dodelitev sta- treba upoštevati tudi kraj pro- i 'Postevajoč pri tem silčeve zaposlitve oziroma kraj i j,t°8ilčevih v?° prosilca, število šole, če ima prosilec otroke, ki pr0 -,c an°v, zdravstveno obiskujejo šolo, po možnosti pa ; j ssih gl ^ k® njegovih dru- tudii okolliš dotedamjega stano- j /*vanjiu ^riov, potrebo po sta- vanja. Le v izjemnih primerih 8-radi pravomocne od- se lahko dodeli prosilcu stano-^PritnertJ ^ros^°voljne izselitve, vanje z več sobami, kakor to do-1 te ter H0)** s®danjega stanova- loča urediba, če mu je to potrefo-;«Bje. v ,)b° čakanja na stano- no zaradi njegovega poklica' iih 6n°. 4l'?an?u mora biti na- (zdravniku za ordinacijo, od vet- ' d Prič t ^^n€ga stanovanja niku za pisarno, kulturnemu de-1 _a'k°valec upravičeno lavcu in podobno) ali zaradi bo- uv uupuiuaiionu u--- SSS’ ^dn! nastop. ”a Mlmi Ljubljana, 4. junija je njen ritem - in to Je morda prav Tretie praznovanje občinskega Celovečerni absolventski nastop zenska poteza — ves prežet s čustve-nraznika 1e letos združeno z 10. ob- Tanje Štrukljeve, učenke rednega nun valovanjem. A ziv in določen sse pogooue z «5t)iw, ivi ji je uu i Ittnicb osvoboditve. Zadnja leta kaže profesorja in rektorja Akademije za ritem je ,e nočasn«n)Sstav- , r. ^ ° . - J , Mima urremdsnki razvol. ki glasbo Janka Ravnika, je imel zna- zdi, kako je znala v i. počasnem siav deljeno stanovanje, ce ne P"- obeta kraju zadovoljivo bodočnost, čaj prave koncertne prireditve, če- ku Beethovna (sonata op. 10, C-^nol) javi samovoljne vselitve ali ce Zelo se je raZmahni,0 mizarsko pod- prav prihaja mlada pianistka šele s Postaviti vse posamezne zlasti melo-dovoli vselitev brez dodelitve, ali j jetje »Topol«, ki zaposluje že 50 lju- Srednje glasbene sole In ne morda z (lične sestavine, v p i . •• _in__ 1 hi in ima frdalie več naročil, a tudi Akademije. Njena ustvarjalna muzi- sični, romantični in sodotmi sin .1 ce ne prijavi izpraznitve stano- ^anlje^afnfa»reos^a zdaj' gradijo kalna narava je prišla do izraza že rlobro ležijo, ni pa čudno, če ji je vanj«. Enaka kazen velja za ti- lojnico, postavili Ypa‘ bi si radi še v prav nežnih letih: nekaj njenih iz razloženih osmov stara klasika Se stega, ki V prošnjti za dodelitev nekaj stranskih objektov, da bi se klavirskih skladbic je izšlo ze pred ni Mj nr^r^f mani nriklena- j .v j .1 .i* v riaiij lahko razmahnili kakor to leti v tisku. Kot pianistka pa doslej lattj in Bach precej manj priKiepa navede neresnične podatke ali zaslužek zapos]enih in potrebe kraja pravzaprav ni nastopala Četudi njen joče podana kot drneo. T° J« J*®" izvrši zamenjavo pred pravomoc- I zahteva1o .Iz male kolarske delavnice sloves, da je bila muzikalen otrok. Dvorano stvar nadaljnjega stuaija, nostjo odločile ali brez dovolje- je v nekaj letih zraslo čvrsto podjet- vsaj v glasbenih krogih morda ni seje pa itnim aspektom na J_____________________________rtTn- ie. v katerem se kolektiv zaveda pra- bil pozabljen, je Pa njen nocojšnji kim, bolj subjektivnim aspektom je v nekaj letih zraslo čvrsto podjet- vsaj v glasbenih krogih moraa m seje pa “ ” v“a je, v katerem se kolektiv zaveda pra- bil pozabljen, je pa njen nocojšnji kim, bolj subjektivnim aspektom na vic delavskega samoupravljanja. Kme- nastop bržkone vendar pri tistih, ki staroklasično muziko, če ga ”«jid0 tijstvo se v občini, ki bo po zdru- do sedaj niso mogli slediti njenemu brani tako sveže, tako prepričevalno žMgl s šentrupertsko občino sedež razvoju, še prekosil pričakovanja. kakor je to storila. Lepa kofeune, prav tako zadovoljivo raz- Predstavila se je kot tehnično že bila, da si je za skladbe v sodobnem vija. Zlasti lepe uspehe so dosegli danes v izdatni meri formirana pia- slogu izbrala sama slovenska dela kmetje v živinoreji. Začeli so tudi nistka. Med igranjem je vodila po- (Matičič, Ravnik, Vmes sta zemljo meliorirati: pri tem se že ka- slušalca k vedno novim preseneče- bila še Chopin m Debussy_ v mo-žejo prvi uspehi, kmetje pa so pri njem, kaj vse že zna, do kod že seže pinovem »Fantasie-Impromptu« me je tem opravili precej prostovoljnega Ta izkušnja pri nii se pa ne ome- posebno razveseiilo^^da je 'grala zadela. Dobro dela tudi destilacija al- juje samo na tehnične stvari, ampak četno pasažo v desni roki metrično koholnih pijač, ki zadnje čase sploh seže prav tako na področje interpre- pravilno,,Je, „nwTti sllea ne' ---------- -----------------------tacije Njena igra vre očitno iz pra- mogoče slišati, to je brez tistega ne- , v . ve muzikantske krvi in resnčno mo- okusnega sforzata na zadnjo šest- pmstovolino easilsko društvo v Samomor V dUSeVM re držati poslušalca v napetosti na najstinko v taktu, menda obveznega Prostovoljno gasnsKo arusivo v ravni pstptskih vrednot V zvočnosti za vse površne in povprečne igralce. retirun;iaVadru£venfZprapor po- Zmedenosti I Je flanes njeno giaVno sredstvo zelo Miren nastop in zanesljiv spomin ta ------ J ™ T 'V/-, - i Dol3danski sStorek vaH bodo na- 35-letna Zofija Golob iz Plužnega I plastična, do drznosti Uontrastirana sta bila le zunanja znaka za naštete ,J«Xi, - ''«iec upravičeno lavcu in podobno) ali zaradi bo- ^an^i srfctorslti van pri CerkT1|m jeJv duževni zmedenosti dinamika, v spevnosti jo karakter!-, vrline, ki jih je pianistka pokazala SVet ^ mora p°tr‘ lezni, če je vpisan v ^seznam^ kot hrx^u vseH gasilcev bo pa slavnostni ■ skočila iz drugega nadstropja idrijske | žira prav'tako V SV° Rafael Ajlec nja preuredi stanovanjske prostore v poslovne. S. Drobne iz Črnomlja Lovska družina iz Loke pri Črnomlju bo proslavila 10-letnico osvoboditve. Na nedavnem sestanku so se dogovorili, da bodo imeli 12. Junija slovesnost, ki bo združena z odkritjem spominske plošče v Miklerjih. * pa llivid puu 1CA.UIL, V O JC » pioaii ’ stanovanjske zadeve upravičeni pričaikovalec Diorje je zahtevalo žrtve... Kako je prišlo do nesreče v Senjskem kanalu 1 3 • Ši ’ kom ^Un>ja- Ko se voziš po čeli skakati v morje. Vse, kar je 8(tokein n J , ?t’ri morske milje bilo nad krovom pomožne ladje, i,(«Hi z P.relivu, ki ga na eni se je ukrivilo, ladja se je močno Ha Plra, sivo pogorje Vele- nagnila in kmalu je molel iz ‘°ka }r uUgi Pa kamnitni zalivi vode samo še njen greben; pa Aie u,0£fa’ težko razumeš, da tudi ta je kmalu izginil. Vse to Lfl|gtati fttu’ v bližini kopnega,! je trajalo kvečjemu 40 sekund, 5®teri . strašna tragedija, v nikakor pa ne celo minuto.« n tDar,r »zgubilo življenje 26 Res je težko ugotoviti, kaj se J®, tao/n ln ^icirjev naše voj- je dogajalo v kritičnem času na s v „ v^lce- Se zdaj so nam- »M-303«. Živih prič ni. Nekaj i° v mornarici ljudje, ki žrtev so potegnili iz morja in jih vojn, plava i od Su-! pokopali, druge pa najbrž še h- Pa , w,-Pno P°fi Biokovom I leže na morskem dnu pod Vele-h.Povs« jeta na Pelješac. Zato | bitom. ?elc?>: 01 Tasnn -.oUo; «>1 >Ta) teh rIas,no’ ?akaJ se vsaj ^‘Ostur, fantov, ki so doživeli feHvu ,Us°do v Velebitskem ’ ni rešilo. •vaj . ^ pr,P°vedujejo očividci Znak za preplah pred nesrečo Nekateri člani posadke druge pomožne ladje pripovedujejo, da je bil dan znak za preplah pred , ^ - - i nesrečo. To dokazujejo tudi iz Povp^0^01'0 bo najbolje, ! morja dvignjena trupla mornar-h j kai so izjavili člani jev, na katerih so bili pritrjeni t >še vo- rn?e pomožne ladje rešilni pasovi. Odpet je bil tudi a Brif,"® naornarice, ki je ho- rešilni čoln, ki so ga našli v i »Med eti Prvi na pomoč: morju. Ukrepi za rešitev so bili "i str? Dami ie bilo samo ne- torej na ladji storjeni, rešil pa s!»o Ov Petrov razdalje Videti I se ni nihče. V strašni burji žal riip.kakor da smo na pod-! ni bilo pomoči. To je pač Senj, ?1ova tako je morje zmeraj največje zlo našega morja. Tu k °enad Ulikalo čez obe ladji, nikoli ne veš, kaj te čaka. Pn-fje vi- so dosegli udarci j bližno meter nad morsko gladino 8*ao viH6!* ko moč in brzino, ni bilo aičesar videti, ker je tako ae*i mornarje, kako so za-1 imenovani vodni prah pokrival morje. Zato so se mornarji v vodi takoj zadušili, ker sploh niso imeli zraka. Njihova trupla so našli v neposredni bližini, kar j pomeni, da se jim ni posrečilo! odplavati od potapljajpče sel ladje. Med posadko pa je bilo | precej izvrstnih plavačev in! krepkih fantov. Tudi na pomožni ladji, ki jo je zajela burja v bližini kraja nesreče, so dali znak za preplah. Tudi njena posadka je bila v smrtni nevarnosti. In vendar je vrgla od 26 rešilnih pasov, kolikor jih je imela, v morje 14, v upanju, da se bo rešilo vsaj nekaj mornarjev s potopljene ladje. Bilo je že jutro, in na morski gladini pi bilo ničesar videti, ne j slišati. Orkanska burja, ki je besnela s hitrostjo nad 100 km na uro, je morje strašno razburkala. Ko se je ta krajevni vihar polegel, so kmalu našli tudi prve žrtve. Poveljnik je bil star izkušen mornar Truplo poročnika fregate Vicka Miškiča, poveljnika potopljene ladje, so našli objeto z mladim gojencem Dragutinom Mareti-6em- Prekaljeni mornar je skušal pomagati neizkušenemu gojencu I in oba sta našla smrt v valovih. | Do zadnjega trenutka je še tlela 1 iskra upanja, da se je rešilo vsaj j nekaj članov posadke. ! »Ko smo zvedeli, da so našli, j Vicka mrtvega,< .mi je pripove-1 doval načelnik štaba ] VM kontra- j admiral Ljubo Truta, »mi je bilo jasno, da ni nobenega^ upanja več. To je bil namreč star izkušen mornar, ki si je že kot reven deček iz Zlarina služil vsakdanji kruh na morju. Sto in stokrat je že plul vzdolž naše obale. Tu se je na partizanskih ladjicah pretolkel skozi surovo j vojno šolo. Viharje na Jadranu | je dobro poznal. Znana sva bila že dolgo in dobro vem, kako zanesljiv mornar in poveljnik je bil. Zato se mi zdi ta nesreča tembolj skrivnostna.« V komandi JVM na obali Jugoslovanske ljudske armade v Splitu nenehoma dela komisija višjih oficirjev in strokovnjakov, ki skušajo ugotoviti natančne vzroke nesreče. Doslej je to zelo težavno, dokler ne bodo dvignili potopljene ladje in se prepričal:, kako je s krmilom in ostalimi navigacijskimi napravami, dokler ne bodo pregledali ladijske knjige in vsega, kar bi moglo nuditi nekaj podatkov. Eno pa je jasno: v takšnem viharju, kakršen je zajel to našo ladjico, bi se težko rešila tudi mnogo večja in močnejša ladja. Druga enaka ladja se je sicer rešila, toda to samo dokazuje, da so bili v njej v kritičnem trenutku zbrani vsi tisti elementi (odmev gibanja valov in vetra, nagib ladje, hitrost in smer plovbe itd.), ki so povzročili katastrofo druge ladje. Iz vseh krajev domovine Gojenci enega razreda slušateljev Vojne pomorske akademije, vkrcani na tretji ladji JVM, so tudi tisto jutro navsezgodaj odpluli iz senjskega pristanišča. Tragična smrt tovarišev jih je sicer pretresla, ne pa demoralizirala. To so mladi, premalo prekaljeni mornarji, in pričakovali smo, da jih bomo našli potrte, otopele in demoralizirane. Tako mi je pripovedoval neki višji oficir JVM. Našli pa smo jih pametno razmišljajoče o tragičnem dogodku. Razumeli so, da morje in služitev domovini neogibno terjata žrtve. Nekoliko nas je celo presenetila hladnokrvnost, s katero so ti fantje govorili: »Mi smo najbolje videli, da je bilo v tistem kritičnem trenutku storjeno vse, kar je bilo moč storiti, da so bila izčrpana vsa sredstva za reševanje, toda tu res ni bilo pomoči. Lahko bi še mi utonili, toda kaj bi. to koristilo, samo nesreča bi bila še večja!« Na kraju nesreče se že dva dni mudi ekipa potapljačev. Vzroki nesreče bodo najbrž očitnejši šele, ko bodo dvignili ladjo z morskega dna, čeprav so po mnenju strokovnjakov in sodeč po izjavah očividcev tudi tako že približno jasni. Ta dokaj natančna slika nekoliko zavrača prvotne vesti o razporedu in smeri plovbe ladij, ki so v tistem nevarnem jutru plule skozi | Velebitski preliv. V Dalmaciji in ! med pripadniki naše vojne mornarice so ljudje še zmeraj pod i vplivom te največje nesreče, kar ' jih je kdaj zadelo čuvarje našega Jadrana. Toda med našimi mornarji kljub temu ni povzročila demoralizacije. ne panike. Morje je zahtevalo žrtve tudi prej in najbrž jih bo še zahtevalo. Največje in najbolje opremljene ‘ mornarice sveta so doživele mnogo hujše katastrofe. Dolžnost, da čuvamo državne meje, in služitev domovini na morju bosta j terjali nove žrtve. Z vsem tem pripadniki naše vojne mornarice računajo. Tega se zavedajo in vedo. da nesreče, pa naj bodo še tako hude in strašne, kakor je bila ta, niti za hip ne bodo omajale njihove samozavesti in od-I ločnosti. : Iz vseh krajev domovine, s j prekomorskih ladij, vozečih po ' vseh morjih sveta, od naših najvišjih državnih in vojaških voditeljev ter množičnih in drugih organizacij, prihaja mnogo brzo-, javk, v katerih ljudje izrekajo i globoko sožalje in poudarjajo j dolžnost, da budno čuvamo naše državne meje tudi v tem delu naše domovine, kjer imamo pomorsko mejo. Niko Kadija •c KULTURNI OBZORNIK J- NEDELJA, 5. JUNIJAJ95^ TURNEJA SLOVENSKE FILHARMONIJE PO ITALIJI USPELA AFIRMACIJA slovenske reproduktivne glasbe PROTEST Društva prevajalcev Redakcija »Transporta« in »Lokomotive« v Zagrebu Je oskrbela tudi slovensko izdajo Voznega reda. Uvodna navodila te izdaje so napisana v Jeziku, ki bi naj bil slovenski, vendar ne ustreza niti najosnovnejšim zahtevam slovenske slovnice in pravopisa. 2e dolgo nismo videli teksta, ki bi zgovorne je pričal o neznanju in prevajalski brezvestnosti. Razumljivo je torej, da je ta sramotitev slovenskega jezika užalila vse, ki imajo čut za čast, pravilnost in lepoto napisane besede. Društvo prevajalcev Slovenije čuti moralno dolžnost, da ostro protestira proti podcenjevanju slovenskega jezika v omenjeni publikaciji. V vsakem centru naših republik so ljudje, ki lahko z znanjem in odgovornostjo prevajajo srbske ali hrvatske tekste v slovenščino. Upamo, da po izidu tega sramotnega prevoda vodilni ljudje na odgovornih mestih ne bodo več naročali prevodov pri ignorantih, katerih »izdelki« tako važni ustanovi prinašajo samo škodo in sramoto. Kakor smo že poročali, je drugo polovico turneje orkestra Slomnske filharmonije d Italiji prevzel dirigent Lovro M at a čič, ki je vodil tretji in četrti simfonični koncert v mestu S as s ari na Sardiniji 26. in 27. maj a. Tudi te koncerte sta občinstvo in kritika najtopleje sprejela. Poročevalec dnevnnika iGorri- tačica. Obstajajo dirigenti, ki na ere deli Isola« piše pod naslovom mah, čim stopijo na oder, galva->Hri'l la.nitc conolusione del ciclo niiaiirajo pozornost publike im or-lnoethoveniamo« (27. maija) med kositra. Tu gre jasno za privlac-drugiim: »Nova laskava Uveljavi- nost, ki izvirna iz žive sideoseb-iov Fidhairrnondije iz Ljubljane nosti; priznam, da ta lastnost sa-pod vodstvom mojstra Lovra Ma- 'ma ne zadošča, da bi izoblikovala velikega interpreta, vendar pa igra ta element vlogo prvega reda, Kakor kolti, Lovro Malačič spada v to kategorijo.« Iz Sassarija se je orkester vrnil preko Napolija na celimo; prvi naslednji koncert je bil v mestu Bari. Tudi tu je doživel orkester triumfalno odobravanje navdušenega občinstva. Uspeh je bil tolikšen, da je vodstvo Filharmonije takoj prejelo ponudbo, da v prihodnji seziiii gostuje s svojim zborom itn orkestrom na Mozartovi proslavi z »Requiemom«. To ponudbo je seveda Filharmonija z veseljem sprejela in jo bo vsekakor skušala realizirati. Dan kasneje je biti koncert v mestu Brescia, čigar učinek lahko lakonično nazovemo: »Vele-uspeh«. Slednjič je bil 2. junija koncert v mestu Trento, kjer je navdušena publika rezervirala sedeže za koncert, ki je sledil na- slednji večer v Bologni. Vneti poslušalci so spremili orkester v Bologno, da tam poslušajo drug program v isti izvedbi. — Poslednje mesto koncertiram ja je T r e -viso, od koder se bo orkester preko Trsta vrmiil domov. Tako bo predvidoma tutrneja Slovenske filharmonije ena najbolj uspelih afirmacij slovenske, ter s tem I tudi jugoslovanske neproduktivne ' glasbe na razvajenem in naglo odgovarjajočem terenu. S tem pa je dokazala Slovenska filharmo-nitja, da lahko uspešno tekmuje v mednarodni glasbeni areni skupina »Teatre likah VVorkshop« je na Mednarodnem gledališkem festivalu v Parizu prikazala tudi »Vol-pona« in sicer v modemih kostumih. Na sliki: Volpone, Voltore in Mosca VELIK USPEII JUGOSLO^ V ANSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA v PARI Pariz, 3. jun. °potr- sko dramsko *^al£feJ je lani dilo laskavo sodbo, ta J izrekla pariška šleda1^ Lani z Dundom Maro jem. ^ na z Jegorom Bulicovom J pariškem festivalu osv in za jugoslovansko gle^^ zavidanja vredno rog.> ^ pariškimi gledall^“fb5ki ravm enie o umetniški a inskega gled"1 a jegovih un Parizu je t jezik ni bil neprema^-^. ^ za pariško občinstvo, ^jiom, vršno seznanjeno z «*» naJUl spričo izredne Maksi- igralcev razumelo drar”učev«. ma Gorkega ’Jegorkft^e o tej Zelo pohvalne kr:Jedilni ^ predstavi so priobčili riški časniki. j lepo mnenje o ume jugoslovanske likah njegov uspeh v Parizu je «.■■■ •_ ^ava i bil nepremagljiva Jj. I iepo iiiiiciij'-' - i _i-?xo iti oo-Angleška dramska jugoslovanskega g tni^oV. Ta “■ im-ov, njegovih umem^ ^ te?..Vn^va 1945 JUS Srečanja KOZAK 1955 umetniki-partizani »Bistvo literature: kako blizu je življenju in človeku« >Ali se ne bi dalo napraviti odgovoren umetniški svet. Igral- žam, da so nekateri mladi moč- ali ’ • še vse soo] tako, da bi šlo brez intervjuja ci menijo, da bi morali na pri- no samozavestni. L o se me n p , » • načrte. ■ • in bi ga odpovedala? Popijva mer upoštevati tudi njihovo pomeni, kajti samozavest izvira uur,,iano< turško kavo in.. .* mnenje, česar načeloma ne mo- iz notranje vere m moči. Ena m ■ iaPijala, se 1 remo zavračati. Obenem bi mo- mora dokazati drugo. Umetnost Ko sva se P obraZ rali biti umetniški sveti nekaka je še vedno kot je bila — clo- pisat J , ,■ jda I94i P°' povezava ansambla z direkcijo.* vek mora trgati lastno dušo, kos v sp jz Šarijo 'ia , 4 ■ za kosom in jo razdajati. Brez toval z letalom » >Kako ste zadovoljni z letos- Qscbne rizadetosti, brez po- osvobojeno ozemlje- jn reS njo sezono?< polne iskrenosti ni nitijovora _>Toje ™°Jaipehaček rnf. Knjige in revije S.ivezna narodna skup&tina, iza-brana 22 jn 24 novembra 1953, uredila Slobodan Nesovlč in ?Jvan Mitrovič. Delo je izšlo v zbirki »Sedma sila« v založbi Udruženja novinarjev Srbije. Knjiga je izredno zanimiva, uvodoma prinaša kratko razlago ustavne":a ustroja skupščine, njone organizacije in kompetenc, zatem pa kratke biografije vseh članov Zvezne skupščine z njihovimi fotografijami. Ob koncu sta urednika dodala še abecedno imensko kazalo zvezndh poslancev in tabelo odborov in drugih pravnih tele« Zvezne skupščine. 400 struni. RAZSTAVA društvadvan Rob« V mali dvorani kina n Union v Ljubljana je bila sinoči odprta razstava šolskih in domačih del risarsko-sldkairsko sekcije kultumo-pnoevetne-ga društva »Ivan Rob«. Šolska dela razstavlja 30 učencev iz te sekcije, 23 učencev razstavlja slikarska, 5^ pa kiparska dela. Prireditev je zamišljena v proslavo 10-letnice osvoboditve. Risarsko-slikarska sekcija K PD »Tvan Rob« je nadaljevanje dela im idej pokojnega Nika Pirnata. Ustanovljena je bila 'leta 1947. Strokovno jo vodita akad. slikarja KareJ Jakob in Rajko Slapernik. Od ustanovitve do danes je imela sekcija sedem razstav ter je prvi večji napeh doeegila na republiškem tekmovanju kvlturao-umefniških društev leta 1949. ko ji je bila dodeljena prva nagrada in diploma kot najboljši risarski sekciji v Sloveniji. Šolo obiskujejo učenci raznih poklicev in starosti. Več gojencev Akademije za upodabljajočo umetnost ter sole za umetno obrt je dobilo temelje svojega znanja v šoli kultumo-pro-svetnega društva »Ivam Rob«. Največ Pa je znanje, pridobljeno v tej šoli, ( koristilo gimnazijcem, ki so se po-DeLo obsega nad , zneje ooevetili študiju na tehničnih • fakultetah. KULTURNO PISMO IZ FRANCIJE (II.) Mednarodni gledališki RENDEZ-VOUS GLEDALIŠČE IZ EAST ENDA >Ne, ne — ne bo šlo,* šeni rekel ob tem pozdravu, ki sem ga vajen. >Vsaj nekaj besed o gledališču in o vaših načrtih, pa bo delo končano mimogrede.c Bil je lep popoldan konec maja in v prostrano sobo pl 7'r : v , . , . v. voljen — ne bi bil odkrit, mi- rasj vsake umeinosu puueuuv ^ ^ -—j- ■ , , m ;ei z — satelja Jusa kozaka je skozi si- j. da či0Pekt ki ima pred Deliko pobud... danes in ju- se pripramm, (ia letalom roka okna lila svetloba z žele- gabp nekp pisoko> Dendar do Deu " Slovenilo. L t nega vrta; neutrudno so žvižgali tegljipo predstavo, ni nikoli po kosi in scmkavci. polnoma zadovoljen, Zadovolj- Pogled mi je najprej obstal i... »Ce bi trdil, da sem zado- 0 umetnosti. Zdi se mi, da je za ,zabavno . Ocncra f/3 naj krit. Mi- ras( vsake umetnosti potrebno je d Barl]U.J’ j' bom šel z K na pred veUko pobud... danes in ju- se PrlPraP‘7*’ “‘L i letalom? sabo neko visoko, vendar do- tri... vedno.* D. • bil vajen- ........ Takih stvari nisem v . Pehaček pa mi je dejal. ^ b >Vaši načrti?< , . . , , . retiaceK pu j* ~ 'ogled mi je najprej obstal ^ ^"snnt razvoja in napredka. »Dnem teko kakor da bi kako ietaj0 podnevi g> . Miheličem grafiki *Goreci Vsek]akor bi morali vprašati tudi Uooeku pa,dnhvbr,miC as se noči.pasejihbosiniva ptic*, ki je visela na steni. Po ...kako ie zadnnolmn ml nekako razcefra med prsti. prigja je ura. Čakam s nekaj besedah o umetniku, ki uti.Sedem let teatrskega dela mi je ^tliage na odhod. NoL-ai hiln dnhrih nrerlstan bedem let teatrsKega aeia mi je prtljage na odrioa. i : nei0 s *-» '*“■ * — nai ,.*» c tj, a napak bi bilo, če bi se s krajino, letalo samokro ^ ^ zdaj razstavlja v Parizu, sem videl, kako visoko ceni Kozak .. g napak Miheličevo grafiko. O njegovem ^^ij^J^Nr^kTui- >Kronistu*, s katerim je poleg ,mo sc vzdržaU kljub vsem drugih del sel v mesto ob Seini, teiavam in notranjim pretresom, mish, da je edinstveno doživetje fc. jih jg hUo „ tej gezoni $ko_ v slovenski grafiki. Tako, nato J re^ Bi/e „ objektivne ™ Preskočila h gledališču; Jus £ ko katerih ne more Kozak je namreč Predsednik bJ lo giedaUšče,€ upravnega odbora Slovenskega Zanimalo bi me, kaj sodite narodnega gledališča. sedanjih literarnih naporih -»Družbeno upravljanje v gle- kJiievnikoo .. .< dahscu to je novost, kakor pač >s dbg rad repušiam dru. v vseh kulturnih panogah. gim _Ako spa & pri tem -Upravni odbor je imel doslej ze %ekakor smo dane$ tako daleč, precej sej, na katerih je obrav- govorimo o neki stalni naoal me kaj preprosto gleda- fežnji književnikov, zlasti mlaj-lisko problematiko Gledališče mJ za prenonitnijo m poglo-je namreč zelo občutljiva usta- Wpijo uterarnega izraza, Se-nova. tujevehko makoprstmh pedJ _ bistDO Uterature je bilo teženj ki Jih ni lahko uskladiti in bo ped kako bHzu je bila m zadovoljiti Vsekakor bo tre- iivljenju in Hopeku, predvsem ba počakati kaj bo prinesel Za- čloppku G človeku se kajpak kon o gledališčih. Mi smo doslej govori sem in tja preveč ku in na to se vrnemo,ne pristali. Letalo se J . der vrniti, ker je pod nam* » bii zevalo. Naslednji da ',uago, pripravljen na — niti vzleteli 0 se vrnili. 20. oktobra, ,n Značaj »Theatre Workshop«, teatra iz londonskega delavskega Eust Enda je prav svojevrsten. Svojevrsten po svojem nastanku, umetniški usmerjenosti in metodi dela. Njegov začetek je tesno vezan na režiserko Joan Littleivood, zelo vsestransko, talentirano, a obenem več ob njihovih ujrrizoritvah. To je umetniško gledališče v srcu delavskega Londona. Prve tri dni je .Theatre Work-shop« prikazal tragedijo .Arden of Eaversham«, katere avtor je neznan. Delo je nastalo okoli 1ŠS6. Nekateri ga pripisujejo Shakespearu, a skromno, prav nič afektirano, iz-1 zanesljivo je samo to, da ga je redno simpatično, preprosto zeno. igraja družina, v kateri je bil izdelali pravilnik, določili, kako abstTaktn0_ nekakn tako kot da naj bi se posamezne direkcije M „c poznalii kaHen je v - popolnoma osamosvojile, spre- reSnici... Poznati Človeka - to mnogo načrtov. Tretji del .Lesene je ze v pregovor.'Le ’ borno jeh okvirne predloge direktor- jg seDe(fa DeUka in ža/ zdo ilice‘ in še kaj. Toda kakor že pelje z letalom, P°^^nni kot jev za repertoar prihodnje se . . . . . IS• 1+9 t • prvem letu, smo *P®t. SpO' prileteli nad Belo kraji ■ ^ A daj lučke nad nami Jadrni samo krožimo — . dr0 nje — spet nazaj. Drug0 ■ gd me general Pehaček ob ja veselja, da sem se ornii ^ sem takoj padel v ofen , dg tisto noč pa mi le P° spodaj se je letalo vrnilo, ker so I, ,e divje streljali od vesenf;cir na Beograd osvobojen, vi . s0 letališču pa jedomnmal, ^ napadli Nemci in d j — Potem sem romal m ' -(o na letališče in se vračal. je seveda velika redka stvar — tudi o naši lite- . ■ , črva s.i/a, — luu. v ..oo. veste, o tem nikoli ne go- leteli. In res mč 'np!fJ prf- zone, nakazali smernice za rajurk je pa vse poino znakov, vorim. .;* šestnajstkrat s® , l- se od- idejne in esteske naloge gleda- ki pompmjo že Deč kot tipanje Jui Kozak me je nato opo- Ijago na letaMcu.aa j ^ lisca ter rešili nekaj aktualnih p „rano smer Kakor o življenju zoril, da ima zvečer predstavo peljal v Slove ■ • vjdel zadev. Po moje se poraja sejno tJn . {udi p ,i(eraturi ireba ter da mora še nekaj postoriti obupal, da jo bom_icaaj ^ vprašanje, ki ga bo treba rešiti; uedno nekaj preizkušati. a ne za- na vrtu. Tam najde po delu Tedaj pa se je meni prn koliko in do katere mere more fadi g a ek imenta. tem. sprostitev. nasmehnila sreča-1 evru j , biti upravni odbor odgovoren za pef zarfldi teg ‘da gredo dpari Tako sem mu zastavil zad- naposled vendar srecn delo celotne ustanove.* naprej - brez zastanka, kot nje vprašanje: v Beli krail"l ™0°%iro ie le‘ sKakšna je po vašem vloga življenje, ki se nikakor ne sme >Pa spomini na leta borbe?* ozemlju ... a n rit p j _ zgo- umetniških svetov v gledališču?< in ne more ustaviti. Nekaj pa Juh Kozak se je spomnil talo. ki me je pnj j >Umetniški sveti so posveto- me vseeno vznemirja, in to je na svojo internacijo in mi orne- relo».,..« ulico, na k*’ vatnega značaja in je ze po njih dejstvo, da je danes preveč filo- nil Toneta Čufarja. otopiu s 80(j nagib01° označbi jasna njihova naloga, zofov na drhtečem telesu umet- >Bil sem z njim v Gonarsu, tern se on _ / ^ pečer- Repertoar, to je nekako jedro nosti...* menda zadnje dni, preden so ga zelene ?eje> p tišino, b??7' njihove problematike, tako v >Če prav razumem, se mno- odpeljali iz taborišča. Pogovar- svet se je p g _ novorečo.. -dramskih kot v opernih hišah, go piše, a premalo ustvarja?< jala sva se. Spominjam se, ^ da glasno w • ("'E NOV5AK Ni še razčiščeno, komu naj bo - Dno_ mi in ennnril kot. človek, ki čuti 1 pi-.jv, cm z/r cijkih/ J J i j 7 ,Morda ...Ne vem ... Opa- mi je govoril kot človek, ki čuti Osnova današnjega »Theatre Work skop. izvira iz političnega gledali šča, ko so mladi napredni gledali ščiuki v potujoči agitacijski skupini »Bed Alegaphones. (Rdeč 1 megajo- tudi veliki dramatik. Uprizoritev o »Workshopu< je prva rejtriza o profesionalnem gledališču po 360 letihI Ddo ima za osnovo resničen dogodek iz leta 1660 (!) v grofiji ni) izvajali predvsem političen, ugit- J Kent. Thomasa Ardena, posestnika propski program. Joan Littlemood, ’ ni z e m morda Premf° *%ali*iraflJ tremolo c6in .„ nies0> uravnovešen, pr vendari predstava ima kri m AUicj/u yt cuieau vvu 111 w»v»y — ~ r . id^J* .1; menda dovoljeno pogumnemu ,e- utrip, bogastvo " <\olp°" User ju, da prijatelja — dramatika1 Ueorgc A. ^ n sama iz delavske družine, je v lem okviru organizirala skupino •Theatre Union* (1938) iz profesionalnih igralcev, katerim je priključila še amaterje. Tudi vsebinsko je gledališče razvila od zgolj ugitpropske agitacije v simbiozo političnega in umetniškega gledališča. Ustanovljeno 1946., je bil . Work-shop« v začetku samo potujoče gledališče. Vendar je umetniško in organizacijsko uspešno rastlo in kmalu je bilo vabljeno na gostovanja v Nemčijo, Švedsko, Češkoslovaško in Norveško. Kakšen skok od podeželskih improviziranih odrov do modernega odra Kraljevske opere v Stockholmu! 1953. so dobili svojo stalno hišo v East Endu. Ekonomsko je gledališče zadruga, kjer ves čisti dobiček razdelijo enako na vse člane gledališča. Živijo zelo težko, ker nimajo nobene subvencije. Vsako poletje delajo na farmah, da si zaslužijo za življenje in za gledališče, v večerih pa pripravljajo nove uprizoritve. Sedaj je »Theatre VVorkshop« poklicno, stalno umetniško gledališče z jasno ljudsko usmerjenostjo. Izbira najboljša dela vseh dob, uprizarja pa jih na način, da bi mogle liudske množice najti čim v Favershamu, sta ubila njegova žena in njen ljubimec Mosbie — s peklensko trdovratno načrtnostjo. Uprizoritev: stilizirana scena. Troje stiliziranih drevesnih debel — stebrov, zelo svobodne oblike, črne zavese, deformiran železen sedež, ki je lahko skala ali pa stol. Vse ostalo: barvne, dobro komponirane luči. — Igra: nerazmehčana, krepka, drzna. Pogumen smisel za ko-miko in groteskno zgoščene dramatične scene. Neverjetna notranja intenziteta, globoka iskrenost, a brez zunanjega napenjanja in krčev. Popolno obvladanje tehnike. Izvrstna 1 dikcija, ki pa ni sama sebi namen, j .".azgibani premiki v pravih koreografskih jHtradah in ujeti v harmonične kompozicije. V celoti: seriozna, poštena, premišljena, izdelana predstava z mno- j go notranjega ognja. Iskren notranji žar in živa misel združena z ■ ' perfektnim obvladanjem igralske tehnike. Vsaj tri igralske stvaritve, ki sodobno Vitatniff^f /i«' obleče, rahlo počeše na izredno polnokrven. _ prečo in mu preskrbi dobro oprem j turo bruhajoča 1- * s^/ . Ijeno stanovanje. Posebno še, če sej ki pa ga na novo SPL vlogo v takem okolju z duhovitim gospo- osvaja. Obenem, za k- akhl’l'r dom laže spoznamo in nam on verodostojen, rno-g /r ljubeznivo doda nekaj sodobnega \ in visoka kultura ‘~rbaClio, ?' .. »poduka* za domačo rabo. Sploh sten trio: Volpone, ‘aarjgJxte, ."L/, pa je Jonson zelo polnokrven go- vino, tri šakalske svf)jjh ti* spod dobre pameti in te osvežitve mojster -— vrtnar ^ uioh’ svojim angleškim gledališčnikom strasti in prav nič 1 < _ v na' ! prav gotovo ni zameril, kot tudi ni jih — kot dobre m ^ ^Qerar'l 1 zamerilo pariško občinstvi/, nasprot- v sodobnem kostum ^ jobil no, celo angleška kritika ne (!) nevor, Hoivard (mor n-■. ■' ^^loti"' I Dailg Telegraph, Observer), ki je shard). In res lepa -enn. s,r- | to modernizacijo in celotno ujirizo- Up, , življenjsko nap . j)liiUr' ! ritev sprejela s superlativi! na, ki zveni kot a .. m I Uprizoritev: sveža, pogumna, celo Dalg). Naravnost zelo drzna, odkrita, polnokrvna, a sedi — virtuozna j vedno v mejah okusa. Cela vrsta lic, ekscentri ku duhovitih idej in drobnih domislic1 gnjavatorskn koketa. doka Bežni detajli v širokih zamahih, nitega okusa l,'T’nl'rn,,‘v(.:\Vj' ' Strasti razpete do razgaljenja, brez- nage. C.c je bil Mosca I ^ prj; _ ko “J Druge dni je Isto gledališče da-1 Režiserka Joan Littlemood pa temu da je bistveno nekaj drugegal zirgna Tei,la> .^^.j^urani, jnlo Ren Jonsonooegh »Volpona*. se je vendarle odločila, modernizi- kot Jonsonov Volpone, No, ce je nekoliko prccu ^ ukročc*1 Za Pariz je bila ta uprizoritev rati Volpona m ga predstaviti v j nekemu pisatelju dovoljeno, da posebno vabljiva in to z raznih sodobnih kostumih in sodobnem povsem nerazumljivo — mrtvemu I kolegu premeša Čreva in obisti, bo tet' - e 9ihu in,A ' , , ' \\’nul). zmaga S,’5’s/ bodo ostale v spominu jrariškega nova uprizoritev (1944), njena >lc~ prenesti dogajanje iz Benetk v Arne- metal-sveže meso sestradanim zve- V parterju: vrhi,a - E občinstva: Aliče (Barbara Bromn), tošnja pomladitev« z Leouxom pri riko, v New York ... rem v kletki. Trebušna koncepcija Moslie (Harrg Corbclt), in Blach Barraultu in film s llarrij Bau- ^Literarni* gledališčniki bodo se. življenja. Will (George Cooper). Talent, na- \ rom, Jouvetom in Dullinom. Po- veda užaljeno zmajevali z glavami Iste odlike igre kot v prvi vdušenje in znanje! | vrjl Vsega je to pot prvič, da bi nad takim onečaščenjem. j>a čeprav uprizoritvi: živ temperament in V parterju: burni aplavzi in mogli videti na odru »neprirejene- se nad žmeigovo predelavo ne zgra- ostra misel, zanos in znanje. V e- vzkliki: bravo, bravol I ga* Ben Jonsona. | žajo in ga zadovoljno gledajo, kljub , loti sicer nemara manj harmoni- in živega ?led"'gl„n, Enda Navdušeni, spor uspj uti*, o lnI ho navdušenje in jaM#1? delo L'nA*Ct- Sput.... -p j p trda ERANCE Umetniške fr > SITUACIJA - 1:25000 tlačni cevovod ELEKTRARNE NA DRAVI OB DESETLETNICI OSVOBODITVE Prednosti Drave energetsko izrabo b0 ja & Za energetsko izra-Velibo °,u§°dna reka, ker ima ■llke vodne količine. ~ letn Voda Srednja f v°(la maša 320 nizka Poseki r(ldk° Pade P°d 100 m3Is. gebnost Drave je, da ima niz- dobiu ,sajn° D zimskem ob-"‘edtem L em^ra do marca, 5amo c. i irJla oišje vode ne leti kor °JnLa- r tejnr>eč tudi po-? tem časti vodo pita s„ ledenikov, kjer se to- l0sl°oanske rl\ Vsedruše iu' karije DnJff / }.e llr}al? pomanj n°sti nnri poleti. Te pred PadJ„e,Sa režima kakor tud nad l «!„ sceno gradbišče, ki ga je bilo treba ponovno organizirati. Na tem gradbišču se je v kratkem času zbral naš tehnični in delavski kader, ki je že imel izkušnje pri gradnji elektrarn ter je takoj začel z nadaljevanjem del. Kljub pomanjkanju materiala je delo kmalu steklo in zadovoljivo napredovalo. Izvršena dela. Pri gradnji elektrarne Mariborski otok je bilo treba najprej dokončati groba gradbena dela v desni gradbeni jami, izvršiti oso no- Ijajo skupaj 411 m3ls vode pri padcu 14,70 m. Letna produkcija elektrarne bo z naiala, ko bo opremljena z vsemi tremi turbinami, 280 milijonov kWli, pri dveh turbinah, ki sta že montirani, pa dosega 200 milijonov kilovatnih ur. Gradnja elektrarne Vuzenica Vsi kolektivi, ki sodelujejo pri gradnji elektrarn, od inve- tudi posebno - Pridobi-elektncne energije. Dnsva pred 1941 t>a(a Jugoslaviji je same- ki je l;, JaP{ elektrarna Fala. Stvarna r5 7\aokoli največja PrDo ,nof' 'Tra-dih so jo med nanenlen??°,D°in? in * hi,a , industriji d avti ‘ZZ delu Štajerske. Ker so driaZo lki 2aradl nastanka ie Po leta 19,8 odpadli Celotm S- nekai let’ da se je Pr Usrnertta n*ena produkcija sp°darstnlaJ>°Jre,he na’seZa a rned obema vojnar na Dravi okupacijo Oic /ugosh.^?or je takoj po zasedbi Zli SrarlJ6 Začel s pripravami d«iu 07JO elektrarn na našem *titi 2a ■ ker je hotel izkori-®elifce SD°je vojne napore tudi Tako *nergetske vire Drave, čeli z sP emci že leta 1941 za-Krad: k n’° elektrarne Dravo-fteri’ j1 So jo forsirali v taki *Prat>Ui *° že konec leta 1943~. ■ D, °brat prvo turbino, Kor, Pa tudi drugo-tfi tudi so Nemci za- ariho-cL7' Sradnjo ticktrarne &radbe'n 1. otok. Ogradili so jtc‘ Dran lar^° na desni polo-d°K nane' jekaj časa je delo a°jhe Djl Rredovalo, proti koncu Hidroelektrarna Mariborski otok v gradnji in Pg j* 1 P' W‘'l‘ Usnlj- P° gradnje p, l!pe!\ zgraditi do ki •a del ^°hp i' iT!,(lbpni . objektov v prvi ai 0preTnmi in PriPra°iti ne' tranjo izgradnjo in montirati prvi stroj ter hidromehansko opremo za 2 pretočni polji. Med delom se je kmalu pokazato, da smo sposobni tako velika in komplicirana dela izvrševati sami brez tuje pomoči. Kljub vsem povojnim težkočam je elektrarna Mariborski otok 5. septembra 1948. leta začela obratovati s prvim strojem in dvotretjinsko zajezitvijo. Vzporedno so izvrševali dela v levi gradbeni jami in spomladi 1949 je že začela delovati elektrarna s polno zajezitvijo. Ker ni bilo na razpolago jeklenih zapornic, smo dve pretočni polji zaprli z začasnimi zapornicami v obliki železobe-tonskih obokov, ki so imeli zgoraj z lesenimi tramovi zaprte odprtine, pripravljene za odpi- Hidroelektrarna Vuhred v gradnji Obnova elektrarne v Dravograd /Dokory;<„USosJat>Ua je takoj po 2ačela z deli na iz-. Savskih, elektrarn. Pred-treba popraviti dra-%r‘bornu. elektrarno, ki je bila grazUtve ^«icsa *frvcbe€lne j>graditw Najstarejša elektrarna Od začetka pa do konca leta 1954je hidro- na Dr elektrarna FALA dala 5.800,000.000 Na Fali, 16 km zahodno od Maribora, je naša najstarejša dravska elektrarna. Neka družba iz Graca jo je začela graditi pred 42 leti, ko je povpraševanje po električni energiji naraščalo. Kredit za gradnjo je dobila od konzorcija švicarskih prišli vojni ujetniki, so gradili naprej. Vzlic vsem težavam, v katere je zabredla takratna Avstrija zaradi vojne, je hidroelektrarna Fala začela obratovati v maju 1918. Turbine in generatorje so namreč še pred začetkom vojne naročili v Švici, kjer Pogled na hidroelektrarno Falo in avstrijskih bank, ki ga je dal v višini preračunanih gradbenih stroškov. Prav pri Fali so začeli graditi hidroelektrarno zaradi tega, ker je bil tam najugodnejši teren, saj narasla voda v akumulacijskem jezeru ni poplavila nobenih polj. V kapitalistični družbeni ureditvi, ko so gradili privatni kapitalisti in njihove družbe, pa tudi niso upoštevali, kakšne bodo bodoče potrebe. Ob začetku prve svetovne vojae je bila gradnja v polnem teku. Izbruh vojne pa je za nekaj časa ustavil delo, ker je zmanjkalo delavcev. Šele ko so so jih, ne meneč se za vojno, tudi izdelali. Takrat so postavili 5 turbin po 6000 KM. Dve turbini po 9000 KM pa so montirali pozneje. Ob razpadu Avstro-Ogrske v novembru 1918 je bil kraj priključen k Jugoslaviji. Lastništvo hidroelektrarne na Fali pa so prevzeli od avstrijske družbe »Steg« šele leta 1923. Takrat so ustanovili delniško družbo s sedežem v Beogradu, ki je prevzela tudi to hidroelektrarno. V minulih letih je bila Drava znana splavarska reka. To so morali upoštevati pri gradnji jezu za falsko elektrarno. Ob desnem dravskem bregu je dvo-kamema splovnica, kjer spuščajo splave. Za prehod rabi splav okoli 20 minut. Ko mu odprejo zapornico, zdrči po 7 m široki splovnici in se 35 m pod jezom spet vrne v naravno dravsko strugo. Splovnica pa sedaj nima več takega pomena, kot ga je imela včasih, ker plavajo po njej le redki splavi. Nove hidroelektrarne na Dravi namreč nimajo spiovnic, zato vozijo splave samo še po Dravi od Vuhreda do Mariborskega otoka. Pa še tu jih je bolj malo. V sedanji dobi razvitega železniškega in avtomobilskega prometa splavarjenje izgublja svoj pomen. V desnem obrežnem zidu splovnice je ribja steza, po kateri lahko potujejo ribe vzlic jezu po Dravi navzgor. Ribja steza ima 33 stopnic, ki so po 3 m dolge in 1,25 široke. Približno v sredini steze ' je večji bazenček, ki služi ribam za počivališče. V ribji stezi je opaziti mnogo belic in mren, ki potujejo proti izviru reke na drstenje. Tudi ostale elektrarne imajo ribje steze. Ker je bila hidroelektrarna Fala zgrajena v davnih časih — tako se nam vsaj zdi pri sedanjem hitrem razvoju in tehničnem napredku industrije in novih hidroelektrarn — je imela nekatere pomanjkljivosti. Nekatere so v povojnih letih že odpravili, drugih pa ni bilo mogoče v celoti. Leta 1948 so celo zajezitveno napravo zvišali za pol metra in tako povečali količino vode v akumulacijskem jezeru. Graditelji te elektrarne namreč niso računali, da bo na Dravi zraslo toliko elektrarn, ki bodo vplivale na vodostaj reke. Od količine vode pa za visi obrato- vanje posamezne elektrarne. Drava je bila že od nekdaj zelo muhasta reka, saj je doseglo razmerje pretečene vode pri največjem in najmanjšem vodostaju 1:750. Tako različen dotok vode pa so elektrarne na avstrijski strugi Drave še poslabšale, kar pa so pozneje uredili s posebno pogodbo. Zelo hude nevšečnosti je povzročalo tudi zmrzovanje zapornic v zimskem času. Ob hudem mrazu se je delal na zapornicah leden oklep, ki je onemogočil njihovo premikanje in spuščanje vode. Ker hidroelektrarna nima nobenih drugih razbremenilnih naprav, so si včasih pomagali tako, da so spuščali vodo v prostem toku skozi agregate, ki trenutno niso bili potrebni za proizvajanje električne energije. Po uspešnem poizkusu so pozneje nekatere zapornice opazili, .v medprostorih pa uredili električno ogrevanje. Na teh zapornicah se ne dela led, zato lahko spuščajo vodo. Tudi proti zaledenitvi grabelj, ki zaustavljajo vse naplavine lesa in ledu, so si pomagali z električnim tokom, ki so ga speljali v same železne grablje. V strojnici je 7 agregatov, ki porabijo pri polnem obratovanju v eni sekundi 357 m’ vode. Pri najugodnejšem stanju vode imajo vsi skupaj učinek 36.200 kW. Po 35-letnem skoraj neprekinjenem obratovanju pa se opaža utrujenost materiala. Posledice so vse pogostejši lomi raznih strojnih delov. Posebno prizadete so lopatice gonilnih koles, ki se zaradi vibracije često zlomijo. To zahteva od delovnega kolektiva mnogo več naporov, kakor v kakšni novi hidroelektrarni. Stroški popravil Motiv iz Fale in vzdrževanja rastejo iz leta v leto, zato bo treba v bližnji bodočnosti zamenjati predvsem tekače in še nekatere druge dele, da bi bila elektrarna sposobna za normalno obratovanje. Falska hidroelektrarna je bila zgrajena za potrebe, ki so bile pred 30 leti. Zato mnoge naprave niso ustrezale novim potrebam. Pred vojno je elektrarna samostojno oskrbovala potrošnike po svojem omrežju, po osvoboditvi pa se je povezala v enotni sistem z ostalimi elektrarnami. Zaradi tega so falski daljnovodi postali prešibki za prenos električne energije; prav tako pa tudi visokonapetostna naprava. V letih 1950 do 1953 so postopoma izmenjavali stare naprave z novimi: transformatorje 80 kV so zamenjali z novimi 110 kV, kakršne imajo ostale elektrarne; vse izolatorje na daljnovodih so zamenjali z novimi za visoko napetost; prav tako so zamenjali vse merilne transformatorje ter ločilna in učinkovna stikala. Razen tega je bilo treba n jati še mnogo rcda° ki so z navedenimi neposrv ^TTogimi preureditvam^ tudi komandni prostor pretesen. Zato grad! Nadatf0' v podaljšku strojnice. po- jejo tudi druge Pre^d'tVda bi iikor še niso končan , e. hidroelektrarna in ni- zala sedanjim potrebam PrCVzhc takim nepri^Suie hidroelektrarna Fala .P0 brl-svoje naloge. Od začetka ° ^ tovanja do sedaj Je _' jjjio-trošnikom 5800 »^""Irgije. vatnih ur električne je Največ električne en®r’k0 je proizvedla v let«i 1 ’jijjonov dosegla skoraj 194 - it kilovatnih ur. Kakor omenili, je proizvwinja žlji. v največji men od r» p elek-ve vode; saj zmoglJi . kj,0. trame znaša 220 miliJ° ,oVoU vatnih ur, če bi „br»to- vode, da bi lahko polno vala vse leto. HIDROELEKTRARNA DR A V O GRAD — pomemben vir električne energije Elektrarna Dravograd je požrla mnogo žrtev, preden je začela služiti fašistom. Začeli so jo graditi namreč Nemci o času okupacije med drugo svetovno vojno. Z delom so pohiteli, ker so mislili, da bo tudi ta hidroelektrarna večala njihov vojni in gospodarski potencial; graditi so jo začeli že jeseni 1941. Pri gradnji so uporabili na stotine prisilno mobiliziranih Cehov, Poljakov, Ukrajincev, predvsem pa.Slovencev in Hrvatov. Razen teh so na gradbišču delali tudi vojni ujetniki. Le vodilni kader in priganjače pri delu so prispevali sami; ti so bili večinoma iz sRajhas. Takšno vodstvo je do skrajnosti izkoriščalo delavce in vojne ujetnike. Razen brezobzirnega priganjanja k delu so mnogi delavci občutili še ose grozote gestapovskih zaslišanj in taborišč. Posebno so mučili ujetnike, ki jih je v pol leta od 400 pomrlo 180. Fašisti niso varčevali z ljudmi, bolj so čuvali stroje. Zato so jih imeli na gradbišču dravograjske hidroelektrarne vedno dovolj — leta 1943 kar mo. Iz muk in krvi teh ljudi je v dravski strugi hitro rasla modelna hidroelektrarna, o tistem času prva take vrste na jugoslovanskem ozemlju. Prvi agregat je začel obratovati že v decembru 1943, drugi pa 7 mesecev pozneje. Tretjega agregata zaradi porazov na frontah niso montirali. Toda od elektrarne Nemci niso imeli mnogo koristi. 5. aprila so jo zavezniška letala bombardirala in tudi zadela. Na elektrarno in bližnjo okolico je bilo odvrženih okoli 800 bomb različne velikosti. Razvodne naprave, razdelilna postaja ter večina naprav o stikalno-uprav-nem poslopju so bile skoraj popolnoma uničene. Tudi jez je bil poškodovan. Zaradi teh poškodb elektrarna ni več obratovala. Vodstvo je ni hotelo popraviti, ker je že bilo prepričano, da jo bo izgubilo. Dravograjska elektrarna je utrpela še novo škodo, ko se je tam spopadla narodnoosvobodilna vojska s fašistično vojsko in ustaši ter belogardisti. Končno so se morali umakniti vsi in elektrarna je postala last tistih, katerim edino pripada — last delovnih ljudi Jugoslavije. Bila pa je hudo poškodovana — takrat so ocenili škodo na 172,3 milijonov dinarjev — zato je bilo potrebno mnogo truda, da je lahko spet začela obratovati. Škodo so povečale še enote bolgarske vojske, ki so se za nekaj časa nastanile v elektrarniških prostorih. Nova doba za dravograjsko hidroelektrarno je nastopila šele 1. julija 1945, ko jo je Ministrstvo za industrijo in rudarstvo LR Slovenije začelo obnavljati. Takratno vodstvo hidroelektrarne je sklenilo, da mora biti do konca leta popravljena, da bo lahko začela obratovati. Z velikim pogumom je ma jhna skupina ljudi sprejela to nalogo. Popravil je bilo mnogo in najrazličnejših. Najprej je bilo treba obvarovati material pred vremenskimi vplivi in odnašanjem. Potem je bilo treba poiskati strokovnjake in delavce, preskrbeti material in denar, da bi delo steklo čim hitreje. Čeprav je o tistih povojnih mesecih manjkalo enega in drugega, je bila hidroelektrarna obnovljena v sorazmerno kratkem času. 8. de- i‘l Stikalnlca hidroelektrarne Dravograd cembra 1945 je že začel obratovati prvi agregat.. Delovni kolektiv je slavil veliko zmago, saj je delo opravil o krajšem roku. kot je obljubil. Elektrarna, ki je zrasla iz znoja in krvi izkoriščanih in zatiranih ljudi, je začela služiti delovnim ljudem Jugoslavije. Drugi agregat, ki je bil še huje poškodovan, pa je bil popravljen do 24. februarja naslednjega leta. Od takrat stalno obratujeta oba agregata. Vzlic temu, da je bila hidroelektrarna grajena v vojnem času, ko se ni toliko pazilo na kakovost, in da je bila pri bombardiranju hudo poškodovana, obratuje pod vestnim vodstvom delovnega kolektiva brez večjih motenj in okvar. Lani je vodstvo hidroelektrarne Dravograd sklenilo pogodbo z dvema avstrijskima podjetjema za dobavo tretjega agregata, ki ga dobi po sporazumu med našo državo in Avstrijo o izkoriščanju vode reke Drave in njenih pritokov. Po več reorganizacijah, ko je dravograjska hidroelektrarna prehajala iz ene uprave pod drugo, je 2. novembra 1950. leta prevzel upravljanje delovni kolektiv sam. Leta 1952 so bile vse dravske hidroelektrarne združene v eno podjetje z delavskim svetom, ki so ga volili delovni kolektivi vseh elektrarn. Takrat je bil sedež uprave v Mariboru. Od leta 1953 dalje pa je hidroelektrarna Dravograd spet samostojno podjetje, kar daje delovnemu kolektivu večje pravice, pa tudi več odgovornosti. Redno obratovanje elektrarne, razen manjših motenj, ki so skoraj normalni pojav, kaže. da. se tega tudi v celoti zaveda. Proizvodnja električne energije je naraščala iz leta v leto. Pogled na hidroelektrarno Dravograd čeprav sta vedno obratovala le dva agregata. Leta 1946 je dala našemu gospodarstvu 76 milijonov kWh, dve leti pozneje pa že 100 milijonov. Okrog te količine je proizvodnja nihala ose do leta 1952. ko je bilo proizvedeno skoraj 113 milijonov kilovatnih ur električne energije. Na tej višini se je obdržala tudi naslednja leta. Razen strojnih naprav pa je na količino proizvodnje vplivala količina vode v dravski strugi in potrošnja električne energije. Prva leta po vojni je bilo preveč elektrike, zalo so ponoči in ob dela prostih dnevih proizvodnjo omejevali Sedaj pa elektrike ni nikoli preveč, čeprav je dajejo naše elektrarne mnogo več. Industrija postaja vedno večji potrošnik. Po pogodbi z Avstrijo bi lahko odvisno električno energijo izvažali. To pa se lahke zgodi kvečjemu takrat, ko je v Dravi mnogo vode, da (a» s agregati obratovali daU polno zmogljivostjo- ^ Delovni kolektivletih 75 ljudi. V prvih pov di preko je bil večji, imel Je J zra>ln 200 delavcev. Med nj fQn pa-20 udarnikov in P pe} p°' grajenih ter še ne'igktio ij1. hvaljenih. Pe/onni _ p0dnčn tudi staro sindlka Tf.vljalm Jf co, ki je imela pnp ^ ust* staneh že 30. junija 1 poZ„ novili pa so jo ’ je. Sindikalna P**£ ^joge* uspešno opravljal v0\itičneS ,eh desetih letih, od P? ^ do in kulturno-prosvetni* ^ preskrbe, organiziran*dn, . vanj in skrbi “fZpO*# Mnoge od teh nalog ,l ^ tu PRVI GIGANT DR ot^i^r?eJ^rarno Mariborski ” bližini Maribora so začeli let* t"6™* med okupacijo, ral? i. Je začela družba AEW '•nskovaU teren. Takrat so iani w ^Pitsksti bili še prepri-o*ta'i , *a del naše domovine sonctJ* n°r, P°d njihoDim go-bjf.- om- Zato so hoteli izrazu rZ°-n° dravske vode a svojega bogastva, besu 6 zmotili. Po svojem to nn«nn?m sicer niso pustili dar r so raie uničili, ven- trpriJ^1 skoraj vsa njihova SSS*J» ki °° iih ««. Odnesla voda. Jfemf kapitulacije nemškega fa-trnrtl„ ?. prj gradnji hidroelek-okoli J?rlbor*ki otok opravili gradh J ' 0. gradbenih del v prvi Drar)p niD lami na desnem bregu ičiu :/Tl teh delih so izkori-ne uioJ1^0 delovno silo in voj-jih ’ pospeševali pa so stroje J * stroji. Skoraj vse tednih or°d]e pa so v zadnjih o utaj*1 , okuPacijo odpeljali odnesi;0* domovino. Uničili ali nien/o °elo načrte in doku- n0 gradivo, da svobod- tooelnf'ODansko ljudstvo ne bi ftiosli Buditi naprej. Kar niso ®o na n j?/?»* odnesti, pa le dal T7*^u uničili, če se je tehnir^' ,°dstvo gradbišča in s(aojj kader, ki sta bila se-odšli Ha ‘z tujcev, sta tudi de;?!? kapitulaciji Nemčije je ne \tJi firadbišču hidroelektrar-dir *ri°°rski otok zastalo, ven-z&ieU Za, dolgo časa. Kmalu so ki iz Prihajati naši strokonnja-Ijeoni-^ih krajev, da bi nada-pirie delo. Delovne sku- delar> r°kovnjakon in pomožnih OetrnJ^ *° prihajale iz vseh 5ce nat^ ' domovine. Gradbi-zazivelo in zavladal je velik delovni polet, kakršnega prej tamkaj niso poznali. Sleherni član tega delovnega kolektiva od vodilnega kadra, strokovnjakov, do pomožnih delavcev je čutil veliko odgovornost in potrebo, da bi hidroelektrarno zgradili čimprej. Zato niso delali samo podnevi, temveč tudi ponoči. Nobeden ni okleval pred velikimi napori. Delo je hitro napredovalo Rasla je separacija gramoza, obenem pa tudi betonarna. Ker je bila oddaljena skoraj 1 km, so prevoz betona mehanizirali in ko so popravili pokvarjene stro- ga delovnega poleta niso mogli zavreti niti sovražniki delovnih ljudi Jugoslavije, ki so se povezovali v raznih skupinah in taborih. Kazno je bilo, da se je v maju 1946 zarekla proti graditeljem hidroelektrarne Mariborski otok tudi narava. Voda je naraščala in divje butala v betonski zid gradbene jame, ki ji je oviral tok. Tok vode je bil namreč z gradbeno jamo omejen na polovico. Prišla je najhujša noč, ko so graditelji že pripravili eksploziv in zažigalne vrvice, da bi razstrelili betonsko obzidje Hidroelektrarna Mariborski otok je, so si lahko z njimi spet pomagali pri delu. Delali s» v treh izmenah., poleti in pozimi, v dežju in mrazu. Hidroelektrarna je rasla mnogo hitreje, kakor bi bil prej kdo slutil. Te- grodbene jame in tako preprečili še večjo škodo. Sicer bi že ta škoda bila tako ogromna., da je slehernemu drhtelo srce. Čakali so in odlašali do zadnjega, najbolj kritičnega trenutka. Ne- mirno so sprejemali obvestila o naraščanju vode v gornjem toku reke. Minute so bile dolge kot drugekrati ure, noč se je vlekla v neskončnost. Na srečo je začela v najbolj kritičnem trenutku voda upadati, betonska pregrada je vzdržala, napori delovnih ljudi so bili obvarovani pred uničenjem. Graditelji so si oddahnili in še bolj vneto nadaljevali svoje delo. Leta 1946 so začeli montirati prve zapornice v pretočnem polju III. Naredili so jih naši delovni kolektivi v obnovljenih tovarnah, čeprav takrat prvič v zgodovini jugoslovanske industrije. Zapornice so bile težke skoraj 280 ton. Razveseljivo je bilo tudi to, da so na gradbišču hidroelektrarne in v tovarnah, ki so izdelale naprave, delali brez tujih strokovnjakov. Naši delovni ljudje so se usposobili tudi za najtežja in komplicirana dela. Montirali so tudi pozimi, ko je pritiskal hud mraz, kot že dolgo zim ne. Včasih se je-koža oprijemala mrzlega ž.eleza, toda delavci niso odnehali. Treba je bilo pokazati vsakemu, ki je podcenjeval sposobnost in vzdržnost naših delovnih ljudi, kaj zmoremo. Jeseni 194? so začeli montirati tudi prvi agregat. To je bil največji in najbolj razveseljiv dogodek za ves delovni kolektiv. Turbina, ki so jo montirali, je bila tistikrat največja v naši državi — imela je 22.600 KM — pozneje pa so naši delovni kolektivi v podjetjih težke industrije naredili še Dečje. Tudi generator z zmogljivostjo 24.000 KVA je bil dotlej' največji v • naši državi. Ta dva orjaka sta bila sestavljena iz ogromnih strojnih deloo, saj je samo gred Nosilni ležaj tretje turbine hidroelektrarne ^"'riborr.k’ otok bila dolga 13 m in je tehtala 3? ton. Tudi drugi deli so bili težki po 30 ton. Take dele spraviti na njihoDo mesto, ni bila lahka stoar. Tudi pri takem delu še niso imeli izkušenj. In ozlic temu so uspeli tako rekoč brez tuje pomoči — le en samcat tuj strokovnjak je prisostvoval montaži. Po vztrajnih delovnih borbah in zasluženih uspehih je prišel tisti dan, ko se je zavrtel prvi agregat o hidroelektrarni Mariborski otok, to je bilo 5. septembra 1948, dan, ki bo ostal v nepozabnem spominu vsem graditeljem. Izbojevali so veliko zmago, ko je njihovo delo začelo koristiti našemu gospodarstvu. Z betonom hidroelektrarne pa je pomešana tudi kri nekaterih ponesrečencev, ki jih ne bodo nikoli pozabili. Tega leta so bila končana vsa gradbena dela. Do leta 1951 so montirali zapornice na pretočnem polju 11 in agregat s transformatorjem. 3. septembra 1953 je začel obratovati drugi agregat. Ta dva agregata sta samo v letu 1954 dala našemu gospodarstvu 198 milijonov kilovatnih ur električne energije. S tretjim agregatom bo proizvodnja še močno narasla. Za pogon agregatov služi voda iz akumulacijskega jezera, katerega prostornina, znaša skoraj 19 milijonov prostorninskih metrov. - Zaradi tega jezera so morali opraviti nekatera dela pri preložitvi ceste in zgraditi nove mostove. Dosedanja vrednost osnovnih sredstev hidroelektrarne Mariborski otok presega 5 milijard dinarjev, kar so vse prispevali naši delovni ljudje. Brez doomov lahko trdimo, da se je na gradbišču hidroelektrarne Mariborski otok prodih in zaživel kadsr graditeljev naših hidroelektrarn. Tu je bila praktična šola za mnoge, ki so pozneje gradili v naši domovini že toliko novih hidroelektrarn. wšmm m kolektivov Vuz E N na hidroelektrarno Vuzenica v gradnji °smimi leti Vuzenica ni krajj več, kot mnogi drugi Dravi. Sedaj pa je Še j. P° vsej naši domovini in Vnj. njenih meja. Sloves ki g- Ce._So ustvarili graditelji, "iihov^nŠli teseni leta 1947, in felj * 1 Pomočniki, ki so priha-Pri'Ci "as,edn» leta. Njihove rile „ !n sPretne roke so ustva-eiefcti«1 ^Uzen'c’ novo hidro-•nno;,;,rno; seveda s pomočjo tivov j.t*ruKih delovnih kolek-Pravč 80 Vdelali strojne na- °kraU>Zen sPu®£‘ar*ja elektrarne v 24. oktober Drv- ^ prišla v Vuzenico So z slcuPina 30 delavcev. Prišli MaPiK8radbišča hidroelektrarne gradh ors*i' otok, kjer so bila lje„a ei}a dela tako rekoč oprav-Safti|: izkušeni delavci so zajemi'; Prve krampe in lopate v Že „ ^ na tistem mestu, kjer 1 ®asa obratuje velika *°VaC na' Dravska bre- * Sr»«S^ divje obraščena l’,orav°v^eni ln drevjem, kar so da de,avci najprej očistiti, bišg. Pripravili prostor za grad-*em„ *akrat so zvedeli za Vu-0 tiidi tisti, ki sc v šoli niso nikoli učili o njej. Urediti novo gradbišče ni lahko, posebno če graditelji v novem kraju ne najdejo niti potrebne strehe, kjer bi sc lahko ponoči pošteno spočili. Vuzenica ni velik kraj, zato ni mogla nuditi strehe mnogim delavcem, ki so prišli v naslednjih mesecih gradit hidroelektrarno. Graditelji, ki so omejevali tok dravske vode z ogromnimi betonskimi pregradami, da bi lahko delali v rečni strugi na suhem, so si morali graditi tudi stanovanja, menzo in druge potrebne prostore. Kmalu je na pobočju nad gradbiščem zraslo skromno, a prijetno delavsko naselje. Zakaj so začeli graditi prav pri Vuzenici, ko pa so bili pogoji tako neugodni? Naša industrija, ki se je po vojni začela razvijati s hitrim tempom, rabi vsak dan več električne energije. Strokovnjaki so izračunali, da bo za kritje vseh potreb v prihodnosti treba dravski tok v celoti izkoristiti za pogon hidro-clektrarniških turbin. Zgraditi bo treba toliko hidroelektrarn, kolikor jih bo voda lahko poganjala. Zato je treba začeti na gornjem toku reke, da voda, ki jo opazujejo, dosegla. Zato ni nevarnosti, da bi voda v akumulacijskem jezeru preveč narasla. Na obeh straneh jeza sta zgradbi. V zgradbi na desni vzvišenem prostoru nad železniško progo. Površina razdelilne postaje meri 100 X 30 m. ^ Turbinski stebri in obrežne zgradbe so med seboj povezani z jezovnimi mostovi. V njihovi Pogled v strojnico hidroelektrarne Vuzenica strani je montažna dvorana z delavnicami ter komandnim in relejnim prostorom. Komandni prostor je skupen za vse tri agregate in štiri odvode po 110 kV. Na komandnih ploščah so merilni instrumenti, krmilna stikala in zaščitne naprave s signalnimi okenci. Zgradba na levem bregu pa ima prostore za dvigala zapornic in skladišča. V njej je speljana tudi ribja steza. V vsakem turbinskem stebru je po ena Kaplanova turbina z 22.600 KM. Vsaka turbina je težka 422 ton, samo vrtljivi del pa 94 ton. Za obratovanje rabi v vsaki sekundi 137 m3 vode in naredi v eni minuti 125 obratov. Nad turbino je na isti navpični osi nasajen generator. Transformator, ki se nahaja v turbinskem stebru zraven generatorja, je povezan z razdelilno postajo z oljnimi kabli, ki so speljani po podzemeljskem hodniku. Razdelilna postaja 110 kV je oddaljena 250 m in stoji na notranjosti sta zvezni in kablski hodnik. Na krovu pa je čez jez speljana cesta in proga za univerzalni žerjav z dvigalno močjo 140 ton. V mislih si je težko predstavljati tako ogromne zgradbe in notranje naprave, ki so jih ustvarili naši delavci v Vuzenici v kratkem času. Kdor se vozi tam mimo z vlakom, lahko vsaj približno vidi, kaj so bile sposobne zgraditi roke svobodnih ljudi. Leto in pol je že preteklo od tistega dne, ko je začel prvi agregat dajati elektriko. Pozimi 1953-54, ko je bilo takšno pomanjkanje elektrike zaradi nizke vode, je hidroelektrarna Vuzenica že mnogo koristila našemu gospodarstvu. Lani je začel obratovati Še drugi agregat. Kmalu bo pa tudi tretji. Svobodni tok Drave so zmotili naši ljudje, ki so si jo podredili, da jim bo služila in delala za njih. In po tem je postala Vuzenica pomembna. I C A - nova zmana delovnih 4J se nabere za vsakim jezom v akumulacijskem jezeru, ne bi otežkočala graditeljem kopanje in betoniranje temeljev na dnu reke pri gradnji naslednje elektrarne. In tako so določili, da je treba vzlic vsem težkočam zgraditi novo elektrarno pri Vuzenici. Graditelji hidroelektrarn so sprejeli to nalogo in se zagrizli v delo. Bilo pa jih je premalo, da bi lahko sami opravili pravočasno vsa dela, kakor so bila predvidena v načrtu. Izkopati je bilo treba 90.000 ms zemlje in kamenja, da so poiskali trdne temelje za objekte, ki stoje v vodi, in poglobiti strugo, da ima voda večji padec do turbin in s tem tudi večjo storilnost. V hidro-elektrarniške objekte so vbeto-nirali 100.000 m3 raznih vrst betona. Razen teh neposrednih del pri gradnji je bilo treba opraviti še mnogo drugega. Gradbeni jami je bilo treba obdati z močnimi betonskimi pregradami, ki so jih po končanem delu morali razbit!. Ob dravski strugi je tekla cesta in so stale hiše z gospodarskimi poslopji. Vse to se je moralo umakniti pred vodo, ki je nad jezom sedaj mnogo višja, kot je bila pred zgraditvijo elektrarne ob največjem vodostaju. Republiška cesta je speljana višje v hribu v dolžini 10 kilometrov. Tudi železniško progo je bilo treba zavarovati v dolžini 4 km. Vse to je zahtevalo skoraj 300.000 m3 prekopane zemlje. Zato so pri pomožnih delih in izkopih priskočili na pomoč delavci različnih poklicev in uslužbenci, ki so delali na gradbišču po nekaj tednov. Na nekdanjem razgibanem gradbišč)! stoji mogočen jez s turbinskimi stebri, ki so 42 m dolge, 19 m široke in 34 m visoke železobetonske zgradbe. V spodnjem delu imajo vtočne kamere, betonska spirala in sesalne cevi za dovajanje vode k turbinam v zgodnjem delu pa strojnicc in prostore za dvigala zapornic. Turbinski stebri imajo ravne krove z odprtinami za montažo strojev. Za pretok odvišne vode v času visokega vodostaja ima jez 4 pretočna polja, ki so med turbinskimi stebri in obrežnimi zgradbami. Zmogljivost pretočnih polj je precej večja, kot jo je dravska voda kdajkoli, odkar Montaža transformatorja na hidroelektrarni Vuzenica ELEKTRO MARIBOR-MESTO Ko je pred desetimi leti Maribor dočakal osvoboditelje, se je kolektiv podjetja dobro zavedal, da ga čakajo v osvobojeni domovini težke naloge. Štiri leta okupacije so pretekla, ko niso napravili na električnih napravah Maribora ničesar. Vse, kar je okupator zgradil, je bilo nekaj provizoričnih objektov, v glavnem v vojne namene. Namesto da bi naprave vzdrževali, je bila njihova zmogljivost celo zmanjšana s tem, da so 15 ton bakra, ki ga je okupator krvavo potreboval, zamenjali z železom. Temu se je pridružilo še bombardiranje, ki je razen gradbenih objektov težko prizadelo tudi električno mrežo. Poškodovane in uničene so bile številne transformatorske postaje, na številnih mestih so bili potrgani daljnovodi in nizkonapetostno omrežje. Niti zemeljski kabli niso bili izvzeti. Popravila, v kolikor so se vršila sproti, so bila provizorična v najslabšem pomenu besede. 2e med okupacijo pa se je pričela naglo večati potrošnja električnega toka v gospodinjstvu. Pričakovati je bilo tudi, da se bo v osvobojeni do? movini naglo razvijala industrija. Vse to je imel pred očmi delovni kolektiv podjetja, ko je stopil pred desetimi leti v novo obdobje zgodovine. Saj so že mnogo pred tem zavedni člani kolektiva pripravljali načrte za bodočnost, to pa seveda v najstrožji tajnosti. Od vseh problemov pa so jim povzročala največ skrbi vedno bolj prazna skladišča ter negotovost, kdaj jih bo mogoče zopet napolniti. Vendar dobre volje m manjkalo in kolektiv se je nemudoma lotil dela. Dve leti trdega dela je zahtevala obnova. Zaradi pomanjkanja materiala pa ni bilo mogoče izvesti obnovitvenih del v takem obsegu, kakor bi bilo z ozirom na naraščajočo potrošnjo toka potrebno. Razen obnove obstoječih naprav pa se je postavljala pred elektrogospodarstvo še druga, oec ja naloga, namreč izgradnja elektrarn, ki naj omogočijo dobavo toka novi industriji ter elektrifikacija onih krajev, ki so zaradi mačehovske politike stare Jugoslavije bili do tedaj zapostavljeni. To je bilo predvsem podeželje, vendar pa je bilo tudi na področju našega podjetja v neposredni bližini mesta šest večjih naselij in nekaj delov naselij ob osvoboditvi še brez električnega toka. Večina teh je podjetje elektrificiralo že do leta 1948, zadnjo vas, to je Zgor. Duplek, pa v letu 1951. Prav kmalu pa so se pričeli pojavljati novi problemi, kot posledica hitrega razvoja industrije ter izredno naraščanje potrošnje električnega toka za go- razdelilnih transformatorskih postaj v centrih potrošnje namesto ene same premale in zastarele razdelilne postaje • v Radvanju, ki ima vrh tega zelo neugodno lego z ozirom na glavne industrijske potrošnike. Ta načrt je bil v skladu z nameravano izgradnjo glavne razdelilne postaje v Pekrah. Razen tega pa je moralo podjetje zaradi rastočih potreb na že elektrificiranem področju misliti na nadaljnjo izgradnjo novih napajalnih postaj, rekonstrukcijo že obstoječih napajalnih transformatorskih postaj ter razširitev in rekonstrukcijo nizkonapetostnega omrežja. Vse navedene naloge pa so bile žal prav* do nedavnega v senci osnovnih nalog elektrogo- Razdelilna transformatorska postaja v Teznem spodinjstvo. Očitno je bilo, da stare naprave za prenos in razdelitev ne bodo več dolgo zmogle teh nalog. Zato je podjetje že zgodaj predvidelo prehod od enonapetostnega razdelilnega sistema na dvonapetostni sistem ter v zvezi s tem izgradnjo treh spodarstva, namreč izgradnja elektrarn in elektrifikacije podeželja, katere so močno pritiskale na blagovne fonde in angažirale večino razpoložljivih finančnih sredstev. Posledica tega je bila, da so ta dela vkljub naporom kolektiva zaostajala za razvojem potrošnje ter je kvaliteta dobavljene energije zaradi tega stalno padala. Vzlic tem oviram pa je bilo v prvih desetih letih svobode na dobavnem področju podjetja zgrajenih in obnovljenih v celoti 29 km daljnovodov, 6 km kablovodov, 75 km omrežja nizke napetosti ter razdelilna transformatorska postaja 55110 k JV v Melju s kapaciteto 5 MVA, razdelilna transformatorska postaja Tezno s kapaciteto 16 MVA pa je pred dograditvijo. Približno sliko razvoja potrošnje električne energije si lahko ustvarimo, ako primerjamo številke. Tako je znašala celotna potrošnja električnega toka za industrijo in široko potrošnjo v letu 1940 24 milijonov k TV h, v letu 1955 pa pričakujemo celoten odjem v višini 69 milijonov kWh. Odjem za široko potrošnjo, ki je v letu 1945 znašal vsega 5,561.000 kWh. je narastel v letu 1954 na 21,200.000 klVh. Podjetje oskrbuje z električno energijo 21.000 malih odjemalcev ter 5? veleodjemalceo. Poleg osnovnih nalog podjetja, to je prenosa in prodaje električne energije ter gradnje in vzdrževanje električne mreže, pa je podjetje v mejah možnosti izvrševalo tudi razne usluge, kot gradnjo in vzdrževanje javne razsvetljave, napravo hišnih instalacij ter priključkov in razna druga rloif, Delovni kolektiv pa ';e je pr’ « tega zelo udejstvoval tudi pri prostovoljnem delu, saj sta bili z njegovo pomočjo obnovljeni stanovanjski zgradbi v Vošnjakovi ulici ter deloma urejena .okolica bivših elektrome-lianičnih delavnic na Teznem, sedanje Elektrokovine. Prav tako ni bilo zanemarjeno kulturno-prosvetno delo. saj je sindikalna podružnica dobila več pohval. Med najvažnejšimi nalogami podjetja v bodočnosti pa je izgradnja tretje razdelilne transformatorske postaje v Studencih ter povezava vseh treh razdelilnih postaj z RT P Pekre in 1845 1955 Transformator med seboj. Prav tako nujna pa je rekonstrukcija razdelilnega omrežja 10 kV, izgradnja novih napajalnih transformatorskih postaj ter zamenjava in ojačitev omrežja nizke napetosti. Finančni pogoji za izvedbo teh nalog so se na srečo predvsem v letošnjem letu znatno izboljšali, ker nam je v ta namen deloma na razpolago amortizacija razen iz lastnih virov tudi iz ostalih podjetij Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. Večkratna menjava organizacijskih oblik elektrogospodarstva ni najugodneje vplivala na izvršitev nalog podjetja. Nadejamo se, da bo sedanja oblika to je samostojno podjetje o sklo- pu Elektrogospodarske skupno^ ^lnnorti io tminPISS,. ■» ^ flld^ 10 \ lanstcem teiu /.kiu vala na razvoj in dejavnost P pu 1'AeKirogospfiudi “ Slovenije, trajnejša. je za naše razmere izSled*'„ v najugodnejša, saj je P^fZh-lanskem letu zelo ugodno P, uma na latisuj «K'J~~ *<.\0 0 jetja. Kolektiv podjetja stel ,g ljudi, nujno pa bi P°.treK sfro- nekaj visokokvalificiranih $ kovnjakov, katerih pa za .g nutno še povsod priman1 ^ Pri izvrševanju postavljeni log pa podjetje ovira ‘ m manjkanje materiala, Prt , bakra in električnih v° nve S pričetkom obratovanja tovarne kablov v Svetozar^ upamo, da bo problem na kablov, ki je bil do sedaj P° no pereč, odpadel. DESET LET DELA PODJETJA ELEKTRO iJARiBOR-OKOL.CA ZA URESNIČENJE POSTAVLJENEGA GESLI Podjetje Elektro - Maribor okolica posluje od leta 1945 in je prevzelo v upravo bivšo imo-vino Elektrarne Fale d. d. in vseh manjših zadružnih električnih podjetij na območju Štajerske in Prekmurja. Med vojno je z vso to imovimo upravljalo okupatorsko podjetje »Energiever-sorgumg Siidsteiermark A. G.<.-Leta 1946 je bilo ustanovljeno podjetje »Državne elektrarne Slovenije«, čigar teritorialni ustroj se do danes bistveno ni spremenil. Spremenjen je bil le naziv podjetja, ki se glasi danes >FAektro-Maribor okolica«. Sedež podjetja je v Mariboru. Obrati, ozir. ekspoziture podjetja so: v Mariboru za Maribor okolico, v Slovenski Bistrici, Ptuju, Gornji Radgoni in- Murski Soboti. Vsaik obrat je razdeljen na več rajonov; poslovanje teh vodijo odgovorni rajonski monterji. Podjetje izvršuje sledeča dela: gradi daljnovode visoke napetosti 110, 35 in 10 kV in nizkonapetostna omrežja 380/220 V, s katerimi dovajajo električno energijo do potrošnikov; nadalje gradi razdelilne transformatorske postaje, v katerih se zbira v elektrarnah proizvedena energija 110 kV; od tod-se po zveznih daljnovodih energija prenaša do manjših razdelilni h postaj, kjer se transformira napetost na 35 ali 10 kV, da se potem lahko tako napajajo napajalne transformatorske postaje, ki oskrbujejo z električno energijo industrijo in potrošnike v mestih in na podeželju. Razen tega podjetje izvršuje vsa dela na hišnih im industrijskih instalacijah. Da se omogoči redna dobava električne energije vsem potrošnikom, pa je prvenstvena naloga podjetja, da vse zgoraj navedene električne naprave redno popravlja, pregleduje in odstranjuje vse nastale napake ne glede na čas in vreme. Podjetje prevzema od elektrarn proizvedeno energijo ter jo nato prodaja industriji, obrti in malim jiotrošnikom po veljavnih tarifah, ki so predpisane od Gospodarskega sveta LRS. V vsako AlŠo e£&kth£čna žučf Po osvoboditvi so bile vse naprave v skrajno slabem stanju, delno zaradi vojne, delno pa tudi zaradi namernega malomarnega odnosa okupatorjev do zgrajenih naprav. Okupator je že obstoječe gradnje, odnosno novozgrajene objekte gradil iz vidika provizorija, uporabljal za gradnjo vseh vret električnih naprav manjvreden, odnosno tehnično nepravilen material, kair se predvsem odraža v vodnikih, ki so bilii iz železa- Za prenos električne energije je namreč železni vodnik skrajno neprimeren, ker je provodnost železa zelo slaba im vsled tega je mairsikje potrošnik oškodovan, ker ima prenizko napetost, kair povzroča zelo slabo gorenje luči, nezadostno moč pri motor jih in gospodinjskih aparatih, prav posebno je pa potrošnik prizadet pri poslušanj n vsakodnevnih ra- dijskih poročil. V času okupacije se je v veliki meri uporabljala za izvedbo hišnih instalacij vrv iz aluminijaste leguTe. Prav tako se piri instalacijah ni pazilo na pravilno dimenzioniranje vodnikov. Hišni priključki so bili izvedeni pomanjkljivo, večinoma brez, odnosno z nepravilnimi varovalnima ^elementi. Vse navedene pomanjkljivosti, ki so bile izvršene v času okupacije, so prizadejale podjetju in tudi še danes povzročajo velike ovire, pri potrošnikih pa mnogo nezadovoljstva. Vsa leta po osvoboditvi se podjetje trudi, da bi odpravilo vse te nepravilnosti, kar pa mu se do danes še ni popolnoma posrečilo, ker predstavlja to za podjetje 1m tudi za državo ogromne denarne stroške. Ob tej priliki bi bilo umestno povedati vsem priza- Tudi na Kajžerju imajo elektriko detim potrošnikom, da velikokrat tudi sami doprinesejo k temu, da se take nepravilnosti še danes dogajajo, ker posamezni manj strokovni, odnosno elektrostroki sorodni »strokovnjaki« posegajo po raznih nedopustnih sredstvih, s katerimi zavirajo ali onemogočajo ureditev vseh teh perečih vprašanj. 110 in 35 kV vodi 10 kV daljnovodi Vodi nizke napetosti Transf. razdelil, postaj Napajaln. transf. postaj Elektrificiranih krajev Odjemalcev Potrošnjo 1 Če napravimo sedaj bežen pregled elektrifikacije na teritoriju Elektro Maribor-okolica, lahko vidimo, da je predvojna in medvojna elektrifikacija zajela le mesta, industrijske centre ter le del večjih — gospodarsko močnejših vasi. Po vojni je elektrifikacija zajela: Na področju okraja Maribor okolica: Pohorje, Kozjak ter del Dravskega polja, ki v času kapitalističnega gospodarjenja ni bil toliko rentabilen, da lahko zgradilo omrežje. leta 1945 Stanje leta 1955 •/o 279 km 508 km 182 122 km 675 km 553 568 km 2245 km 396 3 12 400 76 268 353 154 788 512 14.175 42.494 300 ,800.000 kWh 44.098.000 kWh 235 bi Na področju okraja Ptuj se je elektrificiralo del Haloz, južni del Slovenskih goric ter v celoti Ptujsko in Dravsko polje. Področje okraja Ljutomer je zajelo celotno Apaško kotlino, vzhodni del Slovenskih goric ter ravninske vasi ob Muri. V okraju Murska Sobota je posebno intenzivna elektrifikacija v zadnjih dveh letih, kjer je z dograditvijo razdelilne trams-formatonske postaje M. Sobota 35/10 dama možnost za napajanje podeželskih daljnovodov. Elektrificirajo Goričko, Ravenj-sko in območje okrog Lendave. Za tako velik razmah elektrifikacije si je podjetje moralo zgraditi najprej razdelilne transformatorske postaje. Tako se je v letih 1950—1954 zgradila največja razdelilna transformatorska postaja v Sloveniji RTP 110/35 kV Pekre, ki povezuje vse 110 kV daljnovode Dravskih elektrarn ter oddaja 110 kV energijo v Laško, sosedno republiko Hrvatsko ter napaja naš gigant Tovaimo glinice im aluminija v Kidričevem. V tej postaji je tudi 35 kV transformacija, ki oskrbuje s 35 kV energijo novozgrajene razdelilne transformatorske postaje v Sl. Bistrici, Murski Soboti ter adaptirane, odnosno povečane, delno preurejene ter tehnično izpopolnjene razdelilne transformatorske postaje 35/10 kV: Gerečja vas, Slovenske Konjice, Ptuj, Ormož, Ljutomer in Gornjo Radgono. Poleg teh razdelilnih transformatorskih po-staij je podjetje preuredilo tudi staro razdelilno transformatorsko postajo Radvanje, preuredilo z ozirom na zvišanje prenosne moči, zvišanja napetosti ozirom na tehnično i|Z^° konzum^11’0111 glek' Razen velike skrbi za ureditev nepravilnosti je pa bila glavna naloga podjetja po osvoboditvi, da elektrificira naše podeželje ter dvigne življenjsko raven našega kmečkega življa. Pregled ustvarjenega dela po 10 letih osvoboditve je najlepše razviden iz navedenih statističnih podatkov: ter z šavo zaščite. Za izboljšanje dobave trične energije konzul' ima podjetje tudi svoje K^ f. ne delavnice, v katerih s , vtro- no popravlja vse vrste e :er, motorjev, elekt rogenera popravlja im preureja ter v]ja šuje transformatorje, PfP. - izdeluje V fiinomehan1 . močnostna stikala, redehijc ; fimomehaJ na dela. ki so P0*re^nfTJaJ,nj8- ključavničarska in na dela, ki so potr z vzdrževanjem im novogr—^jo . Poleg vsega ima tuoi včno delavnico, ki pregleduje ter un? garniture odjefflj mi. števčno pravlja. merilne garniture ou-i‘j,'?Stof Za hitrejšo odstranitev de ■ na prenosnih napravam si J' ;ja jetje preskrbelo pr-: tehnična sredstva, kot ■ vj, radair za iskanje napaiK „a- sokofrekvenčne telefonske prave im UKW oddajno m s" jemno postajo. _ . . p0d-Takoj po osvoboditvi J ,n0n jetje, prvotno v svojem ^p]o-delokrogu. pozneje pa s ja,r„ vanjem sedanje Elek t rog - P' -ei ske šole in Društva T®ze f in tehnikov, pristopilo .^lih matični vzroji svojih s-cr, ^ kadrov. Nudila se Jf.j1.cjirainfrn M’ - o vsem starejšim polikvailii pridobiti kval i tečaji, P^alificiT*' ■j jami. ‘er k. kvfl' delavcem pridobiti kva ju z raznimi konsultaci rt.«..-n im prav tako doseči lifikaciio. Podjetje se tud. truu^ davamji prikazati * smotrno uporabo ra*n*n ra*' nih aparatov ter Pra'],or itv* s Pr ker - sinotrnej- rcd' i^ul£ J* * nanje konzumentov, predvsem cilj, da se energija čim rabi. zmanjšajo vsem pa se preprečijo električnim tokom. Po vseh naporih /a r kravi]n. ranK) torej doseči neko I?'»'idnostir0^^ me<1 ^ srlftHarf- i sPanje ne sme- Pf°Ce« ^ n,a nek izoliram "■“je tesnob- m°ram0' da- JR nOT«nAU_ s tem nekatko n-azna-mi materi, sati. Nekateri spe d>o 5. ure zju- ?° doTpmxi/ P^^zano s? prehra-Snjum Dojenček se predi cL’ ^a . ° SP', se pre- f°®oVno preime hrano in nato Meri norl^P1'- Znano Je, da ne-?* njihovPnoŠenčki spe stalno. ttie- Čim ^ tonus je spa-°tp°k tpm Pa postane ^tebudi, ^ooneje zaspi in se triTl0dh?in^S,iLOlo^i 90 na podlagi Pfi otN.U v P^rdlli, da se Q°vesi s c sPa®J^ nekako urav-M-rnhe - , b razvojne spre- 1 PubeJ^tdoseze Ponovno v do- naUčiti sP®ti se mora otrok težav« ^ogokrat ?',stsrš?ri\rotrok odgovorne Jtnove nepravilne me- so za razne ipgp • .. ' mm mm včasih prebudi. To pa opažamo predvsem pri živahnih otrocih. Najbolje je, da damo otroku v roke kak predmet, ki pa ga mora zanimati. Nekaj časa se bo igrali _ nalo pa ponovno globoko zaspal. (Dalje' prih.) •... J j * Velike skrbi pred koncem šolskega leta ,sPaitl k0* Pnove nepravilne me- U. TVT* rvu rM4sre.lno povzročajo huda in za j ‘ ni oprano, ženska ki molze, ima dojenčkovo življenje nevarna ne le umazane roke, marveč tudi Tako n. pr Ce j6 kra- ] plj«uje v nje da la-ze molze. V va bolela za. parkljevko, po- ročki za mleko, pom rta s hj adno (vz ro^a neprekuhano mleko na in često umazano vodo, stoji ne- | dojenčku obolenje dlesen in ust-prekuhano mleko vso noc, z ju- „eJ sl,UCTice. traj pa ga odpeljejo v mesto. Da 2 umazanimi prsti ženske ki Dr. V. I. Mri •»------ T SVOJO pO- Ml!^1 ^rodan^ N ^ 80 pri' r.'1 ni ot-roke tesno po- oq, Mslii h da bodo s tem gibanje ter da bo k’ Lil 1 Ir X v f rl/A ujuaiauiuu n* 4, j. . 1« fk- iraj, a» j. eri. d» 7Ni upd- S‘e“ dobju ni dobro pustiti predolgo no, ce zdravega otroka budimo >.dfo mJi-ko r pomivajo rocKe za mieso , O *V v • ■ j OC1LU1 U I Liil V O J I "-»UAU Oti liliVOV kričati. Otrok se'v tem'obdobju zgolj zaradi hrane. Ničesar ne ? vod«. M j° dolii.ei? mleklT bo škodovalo, mlade mamice, tudi če malce zamfudite jutranji ■_ v„_,- it-tu-i , . , , se z njim nrani. i lx>mrkov, se prenašajo v mleku prebudi 4 do 5-krat v 24 urah. 16 tednov • ,v takšnih razmerah še tri ali več bi ga bilo več, kakor U ur, da pride do dojenčka, ki naj prek muh, ki so lazile po tudi blatu I obrok! Vsa ta nesnaga, ki pride v klice pegavice, griže in čreves-nekatere matere s med 5. in 8. uro zjutraj. Če se to staršem n® svojstven način ic^povzrck-ijo ^za i n,: xer na do "šaj0 zaspal. Enako poiz-sIMniimj®6s nekatere matere s alli Pa aP^aj zelo zgodaj “prebude na- javi. Palec položi v usta in ga ^^kenevarae črOT^Tb^lez TOKami — Vridnn tip» ikricun fl.mrfcak hf“Dm to nn^np - obdobju rale v hiši, pa (E^a 9 po I/ ^ prosi^^. Mnogokrat ^ vidimo, treh mrah 21, po osmih uTah pa kompost jc vrtno zlato s fe*.“.s. _,i *• *> omenili, da Je ''SM^Nilo najboljtie organ- «a, v5* zaradi tega, ker sitn« *?Iaae 8p*®teaine ali hnmu-' Jih ^ Tf^hoeJih organskih - Ije.t- *061 kot odpadke za-knp k, ®Proti mečemo na po-8a dvaikrat ali trikrat prija jim bolj tema, kot pa sve- _ tloba. Klice so dveh vrst. Ene po- .. ___ . , , ., , . . , . kvarijo mleko, druge pa povzro- konzervinih Skaitel in drugoih, kovina- 1 leto —• • - - - ■- r rtih predmetov. Te spravljajmo raje čijo obolenje dojenčkov. Klice z vimena, z rolk ženske, ki kravo moltze, iz hlevskega prahu in ro- rlfM-i“rITj™0' p° tretl ietih pa v poseben zaboj, ki ga nato jyrepiu- Otrok navadno zaspi med 18. etimo »Odpadu«. — Junija je naj- jn 20. uro, prebudi pa se od 6. ^S”eKo k^p^mcmSemoarn°ur^- do 8.ure zjutraj. To svoje pre- Ičke za mleko povzročijo v mleku mo, nasadimo ob vznožju bu6e, ka^- j terih vreže n-apeljemo prek kupa, da i f3.-S’Ssr..‘tsrrtur,Tl DOBITE ČESTO KOPRIVNICO? saditi n» kompostni kup, ker mu od- X I V7 AV1 T A ^ * vzamejo mnogo vlage isn hranilnih snovi. Iz enakih razlogov moramo . Alergij^, je preobčutljivost orga- da povzročijo takšne pojave. Ni tre- kompostišče in kompostni kup stalno nil7.ma ^ raaličoie snovi. Ni skoraj ba, da te snovi pojemo, zadostuje, da up okopavati in odstiram jev ati plevel Mlada drevesoa, ki smo jiJa. posar diti v jeseni ali Bpomladi, veokrat preglejmo, kako napredujejo. Rado se namreč zgodi, da se na njih zaredijo snovi, proti katerim no bi mogel člo- ------------------------------- vek postaii preobčutljiv. So pa tudi Jemo v stik z njimi, da njihov vo-uj .-1! , . ' X.. I n bč^WlW'' Trdil h \l o ^ !/ fl7 i A K r O 7 Q 1 71 jih namažemo samo na kožo, da pri- vdihavamo. Na' koži obraza in telesa lahko nastanejo alergični oo-javi na dva načina. Koža lahko postano preobčutljiva zato, ker je pri- snovi, ki pogosteje povzročajo preobčutljivost, n. pr. razne dišave in ------------—, — — _ - zdravila, dalje raki, jagode, razne škodljivci in uničijo že tako slabotne ( vrste sira in jajca. Posledice so lahko poganjke. Pregledati je treba zlasti zelo različne; koprivnica ali urtika- šla s hrano ali zdravili v organizem . po burji, če niso potrgan« vezi in rija„ astma, neke vrste migrena itd. { spov, za katero smo preobčutljivi. Ce , drevesca omajana. Za alergične pojave je značilno še so ti pojavi močnejši. Če trajajo dlje 1 Na vrtovih, oddaljenih od stanow n^aj; najmanjša količina snovi, za ali če so pogostejši, tedaj se je treba i vanj, pa. tudi drugod opažamo, da za- katero smo preobčutljivi, zadostuje, obrniti na zdravnika, ki bo ugotovil, za katero snov »mo preobčutljivi, da i Dva modela ovratnika Nasveti Sladkor se v alkoholu ne raztopi, zato ga moramo zmeraj, kadar pripravljamo kakšne likerje, prej raztopiti v vodi in šele nato primešati alkoholu. Ce kuhamo likerje, ^mra-mo sladkor prej popolnoma ohladiti in ga šele nato dodati alkoholu, kor drugače postane tekočina motna. * Ce ste kavo razlili po belem prtu, namočite čisto krpo v glicerin in natrite madež, nato pa prt izperite v mlačni vodi. * Mastne madeže na svilenih tkaninah očistite z glicerinom, čez nekaj časa pa izperite v mlačni vodi in izlikajte na naro-bni strani. * Ce želite ublažiti v kuhinji vonj, kadar kuhate zelje, mu dodajte košček kruha. * Tudi sploh umazano obleko lahko očietimo z bencinom, in sicer tako, da dobro izkrtačeno obleko drgnemo s flanelasto krpo, namočeno v bencin. Nato pa obleko zdrgnemo še s suho krpo. livalke nimajo pravega mesta. Posledica tega je, da se zalivaike hitro pokvarijo, raz pršilniki pa razgube. — Skica nam kaže preprosto ogrodje za til.’ primem^ ^gato in blago gno- j spravljanje zaJivalk, ki ga zbijemo fo’ ^Haaio vge vrste rastlin in sami pod kakšnim drevesom ali pa tinl j’ ^ lahko povsod, kjer kraj vrtne ute. Uporabimo lahko pre- SW51 humusa ali sprste- kratke fižolovke, ako so še dovolj , u porabi j amo umetna čvrste. Zalivaike obrnemo na ogrodju ba vrf ®aterih si popolnega narobe, da so tudi znotraj zmeraj 5oj'^“U nitd rt vn/u a 'RftvnriSliilnilfo na ■nataknemo na ia ffl tv,®'*!*"-, da bomo te1' «• na < III BI IIHIIVUO, Utt ™ luui 1U1VU1 otuv. »J i.vBojaai^b biti zamisliti ne mo- suhe. Razpršilnike pa nataknemo na z umetnimi kline, ki smo jih nalašč zato pribili Tre3 odVpiWlxvWa na dobrem vrtu, na nekoliko daljšo lato ogrodja. Vi- j Ne smemo pa metati šina in širina ogrodja naj znaša pri- ra®bitih steklenic, šip, bližno pol metra. M. Ogorevc VER kroja Prinašamo skico in kroj puloverja novega kroja. | Po kroju se vidi, da je delo zelo preprosto. Najbolje je, da naredimo po svoji meri najprej kroj praVe velikosti iz papirja in potem pletemo Ob okusni malici Praktičen in lep predpasnik se je bomo ogibali. Alergična obole- Zavese bomo mnogo lepše oprali, če jih bomo namočili v vodo in vodo tolikokrat menjali, da bo popolnoma t čista. Šele potem namočimo zavese v milnico, v kateri pa jih ne smemo i mencati, da se ne raztrgajo, kor 60 zmeraj izpostavljene soncu. Ko 6te j zavese dobro izpraili, jih obesite tako . kot običajno visijo na karndsih. Zlikaj- nja lahko v glavnem preprečimo, če (milokn ni rlAhre nreilrnhann te še vlažm«- 86 pravočasno obrnemo na adravniika, Ksno MleKO m dobro preKuldUio, brž ko nastanejo spremembe, tudd če Okuži dOjenckA, d® nevarno z.bO-so na vidra nepomembne. li. Z miekom se prenaša tudi Drug; način je neposrčdni vpliv I tufcerkuloza, bodi da je moLzna snovi, za katere smo preobčutljivi, krav® ttiiberkulozna, bodi da tu-"tiok^d°08b[^, t ^umfjSno6” berkulo.n® žen*ka pljuje v ro-milom ali namažemo e kremo, da upo- 'ko molze, rabimo barvo za lase ali kako dišavo Vidimo torej, kako nevarno itd “ ' ................................. Znova je treba poudariti, da jo je lahko olkuženo mleko za do- rate ^ 1 ekc? d v ak r at ^ prevretL Ijonca, v katerem kuhamo Špinačo, ni treba pokrivati, ker špinača zgubi lepo barvo. * Ce se je mleko prismodilo, ga hitro prelijte v drugo čisto posodo in čez posodo položite čisto mokro krpo, to ponavljajte tako dolgo, da mleko veliki vročini mo- Beseda, dve o ureditvi stanovanja Ali kristaliziran med res ni pristen Pred dnevi sem »topil po oprav- K po njem. Sprednji in zadnji del pletemo enako, le da je prednji odprt do po-lovice. Patent za gumbe in gumbnice kih v trgovino »Višnja« v Gradišču, napletemo naknadno, enako ta im- Pred menoj je zahtevala mlajša to-provizirane žepe. _ , varišdea kozarec medu. Uslužbenka Rokava sta zelo preprosta. Doda- . , • 4 a jamo samo ob krajeh na vsakih 10 ^ takoj n*tre*Ui njeni želji m ji vrst po eno pentljo do vrha, nato prinesla medu. Ko je tovarišica vi-posnemamo po 5 pentelj v vsaki deiat ^ med ni tekoč, temveč str-fiaoKi U7- J« (kriAtalimraua, J. rjavila, da ko. da prideta skupaj črki A in B. takega medu ne kupa. Vzroka m po-Koučno n n pletemo če patentni vedala. Bral eem Ji vzrok odklonitve vzorec okrog o vratnega izreza. na obrazu. Kot že mnogi drugi je Posamezne dele predhodno poli- menjja 20.30. Gradbef »Pisana žoge<. Ab°nm tudi tehnikum. — Vstopnice prodaji. To^flv Četrtek, 9. junija ob^a red Ce«' »Pisana žoga«. A,?OI?,mDrodaji' ,{. Vstopnice so tudi v P ,VV°1 Petek, 10. junija ob 20. n ka«. Abonma LMa- ŠENTJAKOBSKO GLE®^S Ljubljana, Mestni gite^c- Nedelja, 5. Junija ob 'n pop« .Ugasle luči«, dra 7,HnjiC: ..ri)’ danska predstava. Zadnj ,M«rU ob 20: .Sehiller-Zupan6teva )e ;. Stuart«, tragedija. G predrt8^ Karičeve. Izven. VeE®^Izarjan«’.j(r Stalne obiskovalce opoz pIit današnjo zadnjo popoldan.^,, ritev »Ugasle luči«, kj J „ uSpeJV ,j. vseh predstavah pr^jl.iecin1a n ciO' Zvečer ob 20 pa to pos >Marije p3. ska večerna uprizorite tom v art« z M. Saričevo kot gos*- ^ 33 VESTI 17. Dežurna lekarna v ^eije«. *le \ 5. Junija 1955: lekarna »M ^ ska cesta 2. Dežurna lekarna v pon >planln* 6 junija 1955: lekarna Glavni trg 20. kino arvnJ fil!”: PARTIZAN: Angleški bar ^ »Robinson film: UDARNIK: Ameriški „ naša«. Tednik. fiim: * POBRIJE: Angleški ci«. Tednik film: ,v , STUDENCI: Mehiški ^ tvodsta' ,FTNI KINO SOV,Hnnarji«- p J »Neapeljski mlUJonan , va ob 20.45. T7rtamik*: oB MATINEJE: Kino *™$£an«: 0flV dopoldne: kino ’PaIadmsK> | »Kekec«. > VFSTI VL PREŠERNOVO GLEDA ^ j Nedelja, 5. junija ob ^odra^V; »Hudičev učenec«. )n za treh dejanjih. Bernarda Torek, 7. junija ob 20. “e,0dr»?n. -»Hudičev učenec«. jn lZve treh delanjih. He raZPolaSstl>*; Vstopnice so še lfi. 13. _ Četrtek. 9. junija ob eI0dra£n *• »Hudičev učenec«. ,n jzVe treh dejanjih. R^ daji ^ Vstopnice so še v iP T Sobota. 11. junii3 °5toVanie v pra*' -Pisana žoga«. Gosto msKega vgol' čičnh ob priliki “prodaji v nika. Vstopnice v i Mavčiče. St< 1 'de1ja)ei2. tu.ni-1?c,00 melodr3^cJ' trehd'detart)Uihe izven in za Umrli so v LiuWmi! Ema Hrovatin, upokolenka. Pogreb bo danes ob 15 na Zalah. vfst! 2 — acE MESTNO GLEt>A*-,^rilt0 O1*,, ‘Jedella 5 junija opete gore: »Melodije sr treh dejanjih. „BOdne. Zveze 7 vlak! SO U«°a °anes vsi na »ZABAVNO PRIREDITEV NA POLJANAH« na sejmišču pri klavnici, ki jo prireja DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE terenov 24 talcev in Poljan, v korist pionirjev za taborjenje. Mj sporedu srečolov, streljanje, ples, godba. Postrežba Je zagotovljena. ŠOLSTVO RADIO LJUBLJANA Dnevni spored za nedeljo, 5. junija Poročila: 6.05, 7.00, 12.30, 15.00, 19.00 in 22.00. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 6.30—6.35 Pregled tiska — 7.15—7.30 Reklame — 7.30—7.36 Radijski koledar in prireditve dneva — 8.00 O športu in športnikih: Žarko Dolinar pripoveduje — 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Otroška predstava: France Srimpf: Iz pravljic o živalih — 9.30 Lahka in operetna glasba — 10.00 Družinski pogovori: O srednji vzgojiteljski šoli — 10.10 Dopoldanski simfonični koncert — 11.00 Oddaja za Beneške Slovence — 11.20 Opoldanski spored lahke glasbe — 12.00 Pogovor s poslušalci — 12.10 Hj.-. Venček slovenskih narodnih pesmi ■*- za tele- v Kranju je šola, ki pripravlja izučen 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame razni«.??15 mehaniko v Ljub- gumarski kader. Sola traja 3 leta. — ^.OO Pol ure za našo vas *3'?? i r52reri S6, sprejem učencev v, Učenci' imajo praktično delo v tovarni Zeieli ste — poslušajte. , J5 1955/s« •ustri'j&kih šol za šolsko I 4 ure dopoldne, teoretičen pouk pa mmut tangov z orkestrom Malando Po v Liliči* s^oer: V Industrijsko j popoldne. Učenci I. razreda dobijo “ 15.30 Po naši lepi deželi: Ilegalni d ?n ^ ocidelek za TT me-; mesečno nagrado 1500 din, II. razreda Maribor v borbi — 16.00 Zaplešite z v lii,kh ,encev* v Industrijsko' 2000 din in in. razreda 3000 din. Po nami (plesna glasba) 16.30 Zgodba f *račnih Pridelek. za monter- : uspešno opravljenem zaključnem iz- za nedeljsko popoldne: dr. Izidor u^dati 3 M — 30 učencev. — pitu imaijo absolventi zagotovljeno CaJikar:,. Iz »Obiskov« ,16*i5 * u>r smejo biti starejši od! zaposlitev v tovarni gumijevih izdel- vaško lipo« (pisan spored domačih najmanj 4; kov SAVA v Kranju. Pogoji za spre- Pesmi in napevov; sodeluje o ansamb-Pola^rJei Sprejemni izpit jem so naslednji: da so učenci du- Ji solisti) 17.30 Radi 1ska igra. 4« ^ slovenščine, mate- ševno in telesno zdravi, da so uspeš- Dušan Radovič: i no dovršili 2 razreda gimnazije ali ~ J?/ J, Promenadni koncert — 19^00 6 razredov osnovne šole, da niso Radijski dnevnik 19.30 Zabavna mlajši od 14 in ne starejši od 17 let. ^mes In objave Prošnje za sprejem, kolkovane s 30 20.00 Večerni operni koncert 21.00 dinarji, izpisek iz matične knjige, šolsko spričevalo, sprejema ravna- melodij in ritmov 22.1&—23.00 Nočni teljstvo do 5. septembra. Sola ima komorni koncert, svoj internat, v katerem se učenci lahko hranijo in stanujejo. Vzdrže-valnina je 3200 din mesečno. Učenci imajo možnost za kulturno izživljanje, šport in šah. — Ravnateljstvo Industrijske gumarske šole SAVA, Kranj. *• SPLOŠNO KLEPARSTVO KOČEVJE potrebuje za svoj obrat 5 kvalificiranih kleparjev — samcev Plača po tarifnem pravilniku in po akordu. Samska stanovanja zagotovljena. Ponudbe poslati na zgornji naslov. 2044 in ”.r*., slovenščine, mate-2? IV. ra,Ske 150 Programu od I. Sklati gimnazije zaključno. Jtj navoSi, ?? žele Vpisati v eno J^njo n ^enih Sol, morajo vložiti v ti,5k,®vo ^a PTT s?6 dokum^bljanl to Priložiti sle-S'4’0. ro!S^ ,\ zadnje šolsko sprimo. v Jil1« zdravniško sprita. ^ OddiiS J4 morajo navesti, v Ji vpisani Jndustriijske šole žele « Stanič ’, socialno in premoženi- ^ Premoženj i? xey. Cp «I j bivanja ter poklic ki ie* Pa PrLha^ajo neposredno h 80 Ra rvrv navesti tudi delo. °i -zstopa iz šole la?11 do i Prošnje je treba pismln 1955- ° dnevu po-* obvS^nega “Pita »odo kantat, Pismeno. Sola ima ooia ima S*1 HM? Vzdrževanja plačajo 1, mesečno pa v času t>o £ledu Po 2nJ1^rado’ in" sicer v lij,?00 din, v m „ ’Jv IL razredu S1 ‘ega Lhvk xredu 1)0 3000 dln' Serje 2rS&? u*enci oddelka za S, ne prelem=j TT'liny. katerih ^!tTa®*"is^ativna š0ia v Ljubljani za ^,e z dvoletnim Pli Ce’ zlasti ^ ^novrstne pisarniške ta “ spret"e str°je-lavl 'vodiinih stenografe (imje) ter 20 «*a spreilLuslxlžbencev itd- Pri- «n.JUniJa ^5 ^Pit- ki bo dne v 'pila’ *Usp^no orednji šoli- Pogoji za J opravu Vršena nižja srednja ma Ora#iv nlm sprejemnim izpi-srednji šoli, oziro-sPrei dni izpitom za 5. razred Tnatoi^niriI i,Ur.° zdravstveno stanje. j^*tl iz slovenščine ln »tfte Zara°vi nižje gimnazije 'oboto rt ne železniške voz-!?»„*, 25. junija ob 14 NitLu*tnl. S^fa lo- **■ JunlJa do-jnt^lL lrna dijaški dom. '?ateljstv?15ci'Je zaradi vpisa *o;0 i. so r,_^ ^>le. Vabimo vse PODJETJE »MILOŠ MAMIČ« ZEMUN poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili leta 1954 v delovnem razmerju s tem podjetjem in ki imajo pravico do deleža pri končni razdelitvi plač za leto 1954, da se javijo podjetju za izplačilo v roku treh mesecev od dneva objave tega poziva. Po tem roku izgube pravico do izplačila. 697 «ujt tOVj Ravnateljstvo železniške Industrijske šole, Ljubljana-Siška, razpisuje sprejem učencev v šolskem letu 1955/56 za izučitev naslednjih poklicev: strojnokliučavničarski, strugar- ski in kovaški. Kandidati morajo predložiti ravnateljstvu šole lastnoročno napisano prošnjo, kolkovano s 30 din m 20 din mestne takse najkasneje do 3. julija 1955. Prošnji je priložiti: potrdilo o državljanstvu, izpisek iz rojstne knjige (starostna doba od 14.—17. leta), šolsko spričevalo o dovršeni nižji šoli (pogoj 3 ali 4 razrede gimnazije aili 8-letka), potrdilo o premoženjskem stanju, kratek življenjepis (navesti socialno stanje staršev, število otrok, udeležba v raznih kulturnih in fiizkultumih sekcijah itd.). Nekolkovane prošnje in prošnje brez priloženih listin se ne bodo upoštevale. V prošnji je treba navesti točen naslov in zadnjo železniško postajo ter poklic, za katerega se želi kandidat izučiti. Prosilec naj tudi navede, če želi stanovati v Domu. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. Po končanem šolanju se učencem dodeli služba v železniških podjetjih. — Ravnateljstvo šole. INDUSTRIJSKA SOLA »LITOSTROJ« LJUBLJANA bo vpisovala učence v I. razred za šolsko leto 1955-56 v dneh od 1. junija dalje, vsak dan (razen nedelje) od 8 do 12 za poklice: livar, modelni mizar, strojni ključavničar in strugar. Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 14 do 16 let. Prednost imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo in ob istih pogojih otroci padlih borcev.” Vsi prijavljeni bodo pred sprejemom preizkušeni. V času .šolanja prejemajo učenci mesečne denarne nagrade po doseženem učnem uspehu, in sicer: učenci 1. letnika od 1500—2300, učenci 2. letnika od 2000 do 2900 in učenci 3. letnika od 2500 do 3500 din. Učenci livarji dobivajo še poseben mesečni dodatek 500 din. Za vpis je potrebna prošnja, kolkovana s 30 din, rojstni list in zadnje šo*lsko spričevalo. Tisti, ki bodo stanovali v internatu, pa morajo priložiti tudi prijavo za sprejem v internat. Vzdrže-valnina v internatu stane 3500 din v 8 Sumarsko šolo mesečno. Vse ostale informacije lahko um letu 1955/56. dobite od uprave šole pismeno ali INDUSTRIJSKA RUDARSKA ŠOLA V ZAGORJU sprejme v šolskem letu 1955/56 določeno število učencev ki se žele izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. Vpis traja od 1. junija do zaključno 1. sept. 1955. Vpišejo se lahko vsi telesno in duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 15 do 17 let, ki so zadostili splošni šolski obveznosti. Kandidati morajo predložiti: Lastnoročno napisano in s 30 din kolkovano prošnjo z natančno navedbo naslova (mesto, kraj, hišna št., pošta in železniška postaja; — zadnje šolsko spričevalo; — izpisek iz rojstne matične knjige; — potrdilo o imovinskem stanju in davnči osnovi. Nekolkovanih prošenj ter prošenj brez priloženih listin ne bomo upoštevali. Sprejemnega izpita ne bo. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta. Učenci prejemajo mesečne nagrade v znesku od 2000 do 4000 din. Sola nudi učencem vse šolske potrebščine ter za izvajanje praktičnega pouka pogrebno delovno obleko, obutev in perilo. Pri šoli je internat, ki nudi učencem potrebno oskrbo. Kandidati izven Zagorja, ki želijo stanovati v internatu, morajo to navesti v prošnji. Kandidat se lahko vpiše osebno ali pa pošlje prošnjo po pošti. RAVNATELJSTVO INDUSTRIJSKE RUDARSKE SOLE ZAGORJE Z 31 UPRAVNI ODBOR ■« = «£S£" Ju- ?4Va v. ,nausfS^eJetn učencev (mo-Kram r‘isko gumarsko Solo pilTV> 1CI/U IVOOIOU. UOU11B U^ldVC OCIIC piSIIlCIlV «11 euSvM 'a^!ka Sola SAVA telefonifno na št. 21-810 do 21-819, in-sunujevih izdelav SAVA temo 417. OBNI OGLASI sw^nja Ad ^SENICAH razpisuje OTKOSKI VOZIČEK, kombiniran, do-iw?.*lista _,v°vna mesta: mesto bro ohranlen. nrodam. Oeted od bro ohranjen, prodam. Ogled od 13—15 pri Smioberger, Gospofeka ulica 12-1. ***esto ^fccializanta iz ki- sP<*ializanta iz gi- ______________ m*stoeKarne fm?5wnilštya; PRODAM 5-tonski originalni Meiller fiesto JJtoce; Kipper, 3-stransfki, in razne dele. r^hini^f^iftistra+Ui!1 bolničark; Naslov v podružnici »Ljudske pra- ?fekse;krm ilv3 vlce* v Maribo™- M 323 jf Poslati na naslov: UGODNO PRODAM^posestvo v gori- Dla*6' PlaCa P° uredbl; — Tin a P° Pravilniku o •SS*0 ava bolnice. 2052 v Trbovljah kati a L kategorije, So-sob\ Za ^lerja Je lati . PoStev S„5rana preskrblje- w. fe. Pndejo samo kandl- škem okraju. 15 ha zemlje: njive, travniki, sadovnjak, gozd in hiša s hlevom na lepi, sončni legi. Ponudbe na naslov: Bucik Ivan, Kanalski vrh 27, okraj Nova Gorica. 2074 DVOSTANOVANJSKO HlSO, veliko, . - . .. z gospodarskim poslopjem ln vrtom taajo ZaH °iA ° , ' i v bližini postaje, prodam. — Ivan “mon?61' ,v“la, t Furlan, Dolenji Logatec 165. 2071 i^rJev !> S ! Sf' ENOSOBNO STANOVANJE, kletno, ^ontaJn , na 2 ?,! s pritiklinami, v vili, zamenjam. - ikterJ2“ P^mo^hl^ Šišenska cesta 14, pri remizi. 5825 V “„“h“ : sobo ali KABINET išče v mestu OB. na periferiji patronažna sestra (gre tudi kot sostanovalka). — Ponudbe , , v upravo lista pod »Mirna In so- 'rait”Jne8a,", a‘t' strojnika, sa-' lldna«. 2073 ta*tOJ snriT81” des,et!et^ ENOSOBNO STANOVANJE s kabine-L§° * 'ppt^JZrdokS 1 2"a- “ enakovredno v *SonCnlca‘- ___________ tnii ^5SOJ ^ta^JneVg^Hka STANOVANJE, lepo, komfortno, dvo *nije jriega tphn^o ln oolaobno. t uDorebo dela vrta. , et)no naj se ja- tr^2jj3ah Tro uPravi podjetja v l svobode 9. — Elek- bližini centra. Ponudbe vratarju tiskarne Ljudske pravice, Kop it a r- Hiu» ' laW- . nika' tehnika ke-{aru Parno f11®. rezkarja, stroj-1 lavi ln vojs lne’ 2 ključavni-ku j?- PlaA nekvalificiranih de-bij' Podrobno(?° ‘»rlfnem pravllni-V Sr. v taln?£ informacije se do-2fWu P°dJetJa. 2075 2art'klnjoi SPrEJMemo knjigovod-J*, Verztranega v poslih i ,*«! Da nostl samska ose- P°g°J. Nastop službe KrS°ročn«> STlete Pa 1- avgusta, ■h&r.^sko ,??nudbe Poslati na zadrugo Radlje ob tt»lVsKEr * 2051 ^POMOČNIKA — išče > 6 v ^:letJe v Ljubljani. Po- P av° lista pod »Manu-G ' a « 2072 w DrošiS' Buchheister Handbuch . rP^dbe61?*«1 - Praxis. Pismene »Vedrog. v upravo St^AM tirr. ■ 2050 !»► ,*• želtvff “Madjar gazdašag Se-S.e '«aie e" okvir, vsi na krogUČ-■» HuJieta I94?a mazanje s črpalko Kran' stevo Jankovič, k» pRorJi.vaika 16- J ^sbikT, Diesel motor, znam- d-'lling,. urS«. 40 KS, 400 obratov, iiJl^rsino ’ dv°takten, brezhiben, »«anje P°PravlJen, zračno pri-v»c, Carl ,Rade Jovadžič, Kru-ara Lazara 33. 17464 tn polsobno. t uporabo dela vrta, v centru Maribora, blizu parka, zamenjam za ustrezno v Ljubljani. Vrtovec, Ljubljana, Nazorjeva 2 ali Maribor. Cankarjeva 27. Uprava za zgraditev prekopa DONAVA—TISA—DONAVA v Novem Sadu potrebuje dva buldožerista z najmanj 3-letno prakso na buldožerjih in izučeno mehanično obrtjo za delo na področju Bačke. Nastop službe takoj. — Plača in terenska doklada po predpisih. — Prošnje pošljite na upravo, Bulevar maršala Tita št. 23. — Podrobnejša pojasnila lahko dobite tudi po telefonih 26-35 in 32-23. 726 DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26 RAZPISUJE MESTO GLAVNEGA RAČUNOVODJE f Pogoji: Ekonomska fakulteta s 3-letno prakso ali srednja šola s strokovnim izpitom in najmanj 5-letno prakso kot samostojni računovodja. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prošnje z življenjepisom, dokazili o šolski in strokovni izobrazbi in z navedbo dosedanje zaposlitve pošljite Državni Založbi Slovenije najkasneje do 10. junija 1955. Nastop službe takoj. 2096 V smislu člena 35. tarifnega pravilnika poziva uprava TOVARNE BATERU »ZMAJ« v LJUBLJANI vse delavce in uslužbence, ki sedaj niso več v delovnem razmerju s tovarno, a imajo pravico do deleža na še neizplačanem doseženem skladu za plače za leto 1954, da javijo podjetju svoje naslove zaradi uveljavitve pravice. Pravico do deleža imajo vsi tisti delavci in uslužbenci, ki so bili konec leta 1954 v delovnem razmerju s tovarno »ZMAJ« in je njihova zaposlitev v tovarni trajala tedaj vsaj 6 mesecev. Enako pravico imajo tudi tisti delavci in uslužbenci, ki so bili med letom v delovnem razmerju s tovarno vsaj 9 mesecev, pa so sami prekinili delovno razmerje, ali pa je bilo to prekinjeno po njihovi krivdi. Istotako imajo pravico do deleža tudi tisti, ki so bili v letu 1954 v delovnem razmerju s tovarno najmanj 6 mesecev, pa je njihovo razmerje prenehalo zaradi izteka delovne pogodbe, odpovedi s strani tovarne, upokojitve, dolgotrajne nepretrgane bolezni, telesne ali duševne nezmožnosti za delo ali zaradi odhoda k vojakom. — Delavci in uslužbenci lahko uveljavljajo svojo pravico do deleža v roku 3 mesecev od dneva te objave. Po preteku te dobe zapade ta pravica in se prenesejo vsi ne-dvignjeni zneski v rezervni plačni sklad podjetja. TOVARNA »ZMAJ« 2059 »ALMERIA« tovarna nsnja in tanina ” ZAGREB — HEINZELOVA 69 poziva vse delavce in uslužbence ki so bili v delovnem razmerju pri podjetju do konca leta 1954 in imajo po veljavnih predpisih pravico do deleža pri končni razdelitvi plač za leto 1954, da se javijo za izplačilo. Zadnji rok, do katerega lahko dvignejo plače iz dobička, je 31. avgust 1955. 2002 OBIŠČITE sejem mednarodnega pomena V LESKOVCU od 17.—24 .VII. ; Razstavljajo proizvajalci in predelovalci tekstila in strojev, tako iz države kakor, tudi iz inozemstva. — Na železnici 2S°„ popust. TOVARNA FURNIRJA Bodovlje pri Škofji Loki razpisuje mesta za: tehnika lesnoindustrijske stroke, po možnosti z nekaj prakse pri furnirju . skladiščnika s prakso v lesni stroki administrativno moč z znanjem strojepisja Ponudbe poslati na upravo podjetja. 2060 Tovorni avto, 4-tonski znamke RENAVLD, po izvršeni generalni reparaturi, pod ugodnimi pogoji proda MESTNA KLAVNICA - KRANJ K 167 Prodamo dobro ohranjen osebni avto 5 sedežni, znamke WANDERER Trgovsko podjetje »K 0 K R A« Kranj K 168 UPRAVNI ODBOR PODJETJA KREDA SRPENICA v Srpenici pri Bovcu POSTA SRPENICA razpisuje po členu 95 uredbe o ustanavljanju podjetij (Uradni list štev. 51-424/53) mesto samostojnega računovodje(kinje) Pogoji: Popolna srednja šola z nekaj let prakse v vodenju industrijskega računovodstva. Osebe, ki so bile kaznovane zaradi kazenskih deliktov, ne pridejo v poštev. Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. — Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in šolske izobrazbe sprejemamo do 20. junija. 2043 »GRADJA« PODJETJE ZA PROMET Z GRADBENIM MATERIALOM SLAVONSKI BROD, telefon 311, poštni predal 25 Kupuje: cement za srednje gradnje N-300 cement N-400 in C-500 brzovezni cement L-700 karbolineum strešno lepenko štukatumo trstiko rezan smrekov les ladijski pod Prodaja: salonitne valovite plošče salonitne šablone 40 X 40 salonitne cevi vezane plošte-bukove lesonitne plošč« jelkin rezan les topolov rezan les jesenov rezan les 952 »JU GO VISKOZA« podjetje v gradnji - Ložnica razpisuje natečaj za sprejem v službo naslednjih kadrov: • ekonomista s prakso v zuttanji trgovini in znanjem nemškega jezika za šefa oddelka uvozne opreme • 2 komercialistov s prakso v zunanji trgovini in znanjem nemškega jezika za referenta v oddelku uvozne opreme • prometnega tehnika s prakso za vodjo avtomobilskega prometa in transportne mehanizacije • stenodaktilografke z znanjem nemškega jezika • daktilografke I. razreda z znanjem nemškega jezika Prošnje pošljite direkciji do 15. junija 1955. Časopisno založniško podjetje »Ljudska pravica«. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/III., telefon št 39-181 - Notranjepolitična - gospe st- 21-887 Nazorjeva ulica 10/11 — Uprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 39-181 — Telefon za naročnino in oglase 31-030 — Mesečna prt NB 601-T-632, poštni predal 42 — Tisk tiskarne »Ljudske pravice« — Poštnina plačana v gotovini — — gospodarska rubrika telefon štev. 21-613 in kulturna rubrika Mesečna naročnina 250 din, za tujino 500 din — Tekoči račun Rokopisi se ne vračajo je bil prepričan, zaradi sončarice« a je Miha tako * sti v Ameriki, imajo električne | ni, orj robote. Tam poznajo tudi njihove dobni avtomati silne moči. Za fa-elektronske možgane, ki pomagajo raona Ramzesa XII. so imeli skrivnosten kip, ki se je premikal in V nekaterih tujih deželah, zla- | rega Egipta so se premikali okor- stilski je dal takšnega »čarodeja«, i kovinski, človeku po- I ali kakor bi rekli zda j, genialnega I ~ * konstruktorja, skupaj z njegovo govorečo glavo sežgati na grmadi. V govorečo glavo je bil najbrž vdelan govorilni stroj. Isto moramo domnevati pri sloveči bronasti glavi Francoza Micaha itd. Vsi ti avtomati so bili torej predhodniki sedanjih robotov. Čeprav so bili narejeni primitivno, je bilo tudi med njimi ne- . kaj slovečih. Že v 17. in 18. stoletju so poznali ljudje avtomate, ki so znali kvartaiti in šahirati. ! »Železni pritlikavec« takrat slo- - i jo robotu opravljati nekatera dela skoraj tako, kakor jih opravlja človek. Ko gledaš takšnega robota, bi skoraj mislil, da imaš pred seboj živega človeka, da ni njegova zunanjost bistveno drugačna. V marsikaterem oziru opravlja robot svoje delo oelo bolje in natančneje kakor človek. Roboti so opremljeni z vsemi ustreznimi pridobitvami sodobne tehnike, da lahko posnemajo živega človeka v kretnjah in celo v govoru. ZDA imajo mehanične pilote, ki letajo oelo z reaktivnimi letali. Tam imajo avtomatične policaje, imajo televox, »ameriškega električnega človeka«, ki ne le je in pije, marveč celo prebavlja. Ce mu veliš, vstane in spet sede, tudi prikloni se ta. Električni človek hodi, stoji in pleše, dviga roke in kadi cigarete. Odgovarja na vprašanja, če jih vržeš vanj, in sicer v šestih jezikih. Prižiga luči in jih ugaša. Roboti krmarijo ladje in letalia ter mečejo bombe, kamor jim človek ukaže. ROBOT PRED 4000 LETI r Zgodovina teh čudnih mehanizmov, bajeslovje o umetnem člo- : veku, pa se nikakor ni začelo šele , v naših časih, marveč že pred kakima 4000 leti. Ze v antičnih časih je poznala tehnika razne mehanične naprave, ki močno spominjajo na robota. Po cestah sta- vzbujal presenečenje kot svetovno čudo. Slovel je po vsem starem Orientu. In po delfijskem templju so hodile sloke in. nedotakljive, a vendar kakor žive deviške hedia-de, ki so znale baje celo lepo peti ZLATA DREVESA IN ZLATE Sredi razcveta Bizanca so stali v »bleščeči hiši« v Maquauri, v najkrasnejšem med vsemi javnimi Kakor mnoge druge »govoreče | glave« je znal posnemati človeške glasove. Nekateri mogotci v starih časih so imeli mehanične sužnje. Ti aparati pa so sloneli na načelu posnemanja človeškega grla oziroma glasilk, torej na organskem nastanku glasu, v nasprotju z modernimi roboti, izdelanimi na podlagi nastajanja zračnih valov kot akustični fenomeni. Tudi Makalu je klonil poslopji, na obeh straneh cesar- [ večega angleškega konstruktorja skega prestola »zlati levi«, ki so j Rogena Bacona je bil android. Francoski alpinistični odpravi pod vodstvom Jeana Franca se je posrečilo priplezati na vrh pete najvišje gore sveta, 8475 m visokega Makalu v Himalaji. Odprava je 6. aprila z veliko težavo prispela do prvega taborišča, čeprav jo je že prej 90 nosačev pustilo na cedilu. Prvo taborišče je postavila 23. aprila v višini 5300 m. Silni snežni me-teži so ovirali prenos živil in raznih potrebščin. Vendar pa je odprava J 30. aprila postavila v višini 5800 m i drugo taborišče, 29. aprila pa tret-* je v višini 6400 m. Četrto taborišče je postavila 4. maja v višini 7000 m, in sicer na zahodnem pobočju gorskega orjaka. Prvi naskok se je izjalovil v višini 7300 m. Naposled pa so francoski plezalci svoj cilj dosegli. Japonski starši prodajajo hčerke Na sliki vidite moderno angleško reaktivno letalo zna ^ je teor«. Svojevrstno je v tem, ker ima pred sedežem P posebno kabino, ki je namenjena opazovalcu. Kako velik je atom? Denimo, da bi lahko videli atom I izgovarjati. Železničarjem V^je in lrnsfim n^esrvm. V tem nrimeru * nošem na ljubo bodo P ., s prostim očesom. V tem primeru ‘ nošem na ljubo bj morali seveda tudi vse druge | izgovarjanje krajevnih LOTI RENAN Kmalu po sprejemu o Akademijo znanosti je Pierre Loti, ki ga je predlagal za člana predvsem Renan, ošabno rekel staremu književniku: >Ali veste, da prodajajo moje avtograme draže od vaših?* »remu se čudim*, je odgovoril Renan prijazno. »Včeraj so v prodajalni prodali neko vaše pismo za tri franke, moje pa za deset.* *Vem*, je odgovoril Renan. »Ali pa veste, zakaj? Zato, ker so v vaše: - pismu štiri napake. Neki moj prijatelj ga je kupil in mi ga prinesel, rekoč: tlzročite to pismo gospodu Lotiju, kajti če bi ostalo v prodajalni bi utegnilo škodovati ugleda Akademije.* In Renan je odprl svojo denarnico in pripomnil: »Vzemite tole pismo. Če ostanete brez denarja, ga lahko znova pro-ftaste,* »Res, vaše ščetke za obraz so najboljše. Kar vstopite in pomagajte mi pri pomivanju posode.« Na velikih avtomobilskih tekmah v Monte Carlu, kjer so tekmovali za veliko evropsko nagrado, so bili avtomobili znamke »Mercedes« premagani. Prvič v sedemnajstih letih ni noben avtomobil te znamke prevozil preko bele črte na cilju. stvari ustrezno povečati. Zrnce peska bi bilo tako veliko, kakor pečina v višini našega nebotičnika. Mravlja bi ' bila velika kakor največja ladja sveta, 308 m dolga »Queen Elizabeth«. Zdaj pa si mislite mravljišče s takšnimi orjaškimi živalmi. Seveda si moramo misliti ustrezno povečane tudi ljudi. Iz višine 170 km bi gledali na zemljo in na dlani takšnega človeka bi bilo dovolj prostora za velemesto. Težko si mislimo, kako velike bi mo-T , ... rale biti hiše za takšne velikane. Japonska policija je razglasila, Iz fe primerjave dobimo približno c n erarci v va/innh lofih ... , * _ t . sliko, kako neskončno majhen je atom. Neizgovorljivo da so starši v zadnjih letih prodali v javne hiše najmanj 7000 deklet, ki še niso izpolnila 14. leta. Te podatke je dobila od oddelka za zatiranje trgovine z dekleti. Starši j prodali svoje hčerke preračunano v naš denar po kakih 30.000 din. imen PT ku, če mora hoditi vzdol . ^a;r klicati imena postaje: pwllgwyngynllgogerych«vyr j; Ulandysiliogogogoch, to ^ cerkev Sv. Marije ob bayerjl ob zajcev v bližini cerkve - nafno Rdeči pečini. Ce pa to me napišemo, sploh nima pomena. Plavi lasje so odpornejši Poskusi z vodikovo ^on^a so puščavi Nevadi so pokazal, plavi lasje proti atoms -em ^ nju odpornejši od temni ,„„natih Angleži in tujci pravijo, da so lutkah, na nih. To so ugotovili na s*®!i0jili katerih so p«n* nu&rc4‘ 111 * » .. ATrvVuaTlfl i111* pokrajine Walesa čudovite, ondot- ! učinek eksplozije. N na krajevna imena pa je zelo težko I imela na glavi hujši P*5 se na povelje grozeče dvignili m spet negibno obležali. Cedo rjovela so in mahala z repo. Za prestolom je stala umetna zlata platana, na njenih listah pa so sedele zlate ptičke, ko da so priletele iz pravljice s svojimi pestrimi, z dragulji posejanima krili, s katerimi so frfotale, vmes pa čivkale in žvrgolele Vse to so izdelali tehniki za vladanja cesarja Teofila, ki je vladal od leta 820 do 842. GOVOREČE GLAVE Praznoverje pa ni rado videlo takšnih umetno narejenih, na živa spominjajočih bitij. Johann II. Ka- PlSE: GUSTAV GUZEJ RISE: MILAN BIZOVIČAR Prometne nesreče v Zahodni Nemčiji Nemška Liga za avtomobilske ceste je izračunala, da je terjal cestni promet na področju Zahodne Nemčije od konca druge svetovne vojne 50.000 človeških žrtev. Na vsakega smrtno ponesrečenega človeka pa je odpadlo 25 poškodovanih. Od leta 1945 do leta 1949 je bilo na cestah Zahodne Nemčije kakih 25.000 smrtnih nesreč. Ko pa se je leta 1950 motorizacija močno razmahnila, je bilo samo v tem letu smrtnih nesreč 6328. V naslednjih letih ie naraščalo število smrtnih nesreč takole: 7558, 7590, 10.954, lani pa že 11.565. Bencin se je razlil V neapeljskem pristanišču se je razlilo ondan iz pokvarjene črpalne napeljave 40 ton letalskega bencina. Pristaniške oblasti so v naglici ukrenile vse potrebno, da so preprečile eksplozijo. Strokovnjaki so skušali del bencina rešiti, pa se jim ni posrečilo. Nevarnost je minila šele, ko je bencin izhlapel. ukopam S8. Trup jadrnice je bil le na pel v vodi. 59. Nekajkrat so se skoraj prevrnili. Po <0. Miha Brodolomec je visel z eno roko čez jam- silnem trudu so le potegnili ohlapno telo nezavestna bor, z drugo pa so se poigravali valovi, v čoln. Rado je hotel začeti z umetnim di- jezen, ker ga Rado je skočil v vodo. Odgrnil je jambor, hanjem, pa ga je Miha zavrnil: »Si neumen? mu je branilo, ki mu je delno zakrival brodolomčev obraz. Poglej ta rdeč obraz. Ta ni v m »Kaj, dekle?!« je vpraial Miha. Obraz in zaradi vode.« Rado se je namrdnil del ramen je bil nad vodo. Rado je po- pa se umaknil na kljun čolna tegnil telo f • ■ • - ’ nataknil čez omahnila in i dem telesu ie kaj življenja. Potipal je žilo marja je med tem odplavilo precej daleč, da se ji po kapljicah vrača p< na vratu. »Se ilvi, bri dajmo!« Brodolomko Niso se utegnili ukvarjati z njim, pa so ga je veselo vzkliknnil Pro** . « poli’* je potisnil proti ,Metulju’, da bi jo po- prepustili čaplji in Mirku, sami pa so brž pa vprašal malo tiše: »Ali J mi« «wi nouniciii mu je uiannvr ... ..banani ni v nezavesti so zapluli nazaj, so vsi kot ^tj|| las namrdnil, potem v lepo, z bujnim *ence™ k®H prav, na.in začel sig- robljeno dekliško Ilc* »Ni biloP'je tegnill na palubo. odpluli proti taboru. šililiWlllllII'^IHllJ|H^I|||||llll^l)lll|l^l!lllJ|illlllt!llll'lf!l||[]j|llllll[[iitl!lilll|ii|[i|il!ll|||[||ll]!lt]ji|||liHll|||jjilllIl|j||j]|Jll!lUujiinill|j|| ROMAN VIC K1 BAUM Lung Yen je z odprtimi usti poslušal nerazumljivi pogovor. Spet se je začel bati, »Bolečine imam od dela in lakote, velika gospa,« je dejal v nenadnem ogorčenju. »Pljuvam kri, ker me muči bolezen, ki ji pravimo mračna slabost. Odkar so me posvarili, nisem več požiral velikega dima.« »Mož seve poskuša lagati,« je rekla Pearl in skomizgnila z rameni. Počila je v smeh. »Saj mu niti reči ne morem, da laže, ker bi ga to tako potrlo, da bi docela propadel.« »Vstopi,« je pomignil doktor Hain kuliju. Pri vsem svojem strahu se je moral Lung Yen zasmejati, kajti doktor je govoril smešen jezik in pomignil je v nasprotno smer. Doktor Hain je zaprl vrata za kulijem. Trkal je s prstom po njegovem hrbtu in nastavljal nanj uho, majal z glavo, ko je zaslišal šklofotanje bolnih pljuč, in naposled dejal: »Kopel bi priporočal.« Yen se je polagoma privajal smešni doktorjevi kitajščini. »Jutri zjutraj sem se nameraval kopati,« je dejal pritrdilno. Zelo se je bal instrumentov v stekleni omari, stoječi ob steni. Slišal je, da so mnogi tuji doktorji bolnike razrezali in pohabili, tako da niso bili več popolni, ko so stopili v kraljestvo mrtvih. »Ničesar si ne pustim odrezati,« je rekel odločno, ko je stopil doktor k njemu z bleščečim predmetom, skritim v roki. »Tu ljudem ničesar ne odrežemo,« je zamrmral doktor in zabodel nekakšno iglo v Yenovo roko. Lung Yen je dobrodušno gledal, kaj počenja. Zabadanje igle je bila stara in preizkušena metoda zdravnikov. Pričakoval je mnogo igel, pa ni bilo nobene več. »Bolečine bodo ponehale in ti boš vesel,« je rekel doktor. »Vsak dan lahko prideš k meni. Poskusil ti bom pomagati.« Držal je Yenu suknjič, kajti kuli se je tresel tako, da ni mogel najti rokava. Potem pa ga je potisnil v drugo sobo. »Govorite z možem, Pearl,« je rekel po angleško. »Potreboval bom še deset let, preden bom znal dovolj kitajski.« Pearl je imela pred seboj na mizi sedečo deklico in ji mazala z mažo opečene rdeče ranjene ročice. Pokraj nje je stala bolničarka z zvitkom obvez. Otrok se je pogumno smehljal, z zobki, zagrizenimi v spodnjo ustnico, vtem ko so njegove črne očke. spremljale sleherno njeno kretnj.o »Počakaj,« je rekla Pearl kuliju, »sedi in si malo odpočij. Govoriti moram še s teboj.« ki Yen je ubogljivo sedel. Čutil je blagodejen miz, oP^a’ prešinjati njegovo notranjost, podoben miru po PrV1 jjajjri1 »Zmeraj znova te opekline,« je rekla Pearl