CE LETO II. - št. 27 V KOČEVJU, DNE 29. JUNIJA 1957 Cena 10 din I. kongres delavskih svetov Jugoslavije V torek 25. maja se je začel v Beogradu zgodovinski kongres delavskih svetov Jugoslavije. Plenarne seje kongresa se je prvi dan udeležil tov. Tito ter najvišji državni in politični voditelj pa tudi mnogo gostov iz tujine. Ko je kongres sprejel dnevni red in izvolil delovno predsedstvo, je Milenko Radivojevič, delavec tovarne »Ikarus« iz Zemuna, dal besedo tov. Titu. Pozdravni govor tovariša Tita so delegati, katerih je skupno na kongresu 1745, dostikrat prekinili z viharnim ploskanjem. Kongres so pozdravili tudi gostje iz tujih držav. Tovariš Tito je najprej zaželel kongresu najlepše uspehe. Nato je govoril o vlogi delavskega razreda, v katerega nismo nikdar dvomili, da. ne bi bil kos svojim nalogam. moupravlj a n ju, jih moramo primerjati z ogromnimi pozitivnimi uspehi, doseženimi v tem kratkem obdobju sedmih let. O tem je treba „ . , . , govoriti tudi tu, na tern kongresu, Te dni bo nrnnlo sedem let odkar dal toi laMto bol nazomo vWeil, da hi n 70 Lr.nn n i vrAnitm t/Mm-nn _ . . _ . ' grade socializem, nezdružljiva z našo željo po dobrih stikih, ki jih izražajo tudi mnogi voditelji teh dežel. Ne moremo govoriti o odkritosrčnih in dobrih stikih med zastavo nami in nekaterimi vzhodnimi deželami, če kar tako, za prazen nič, govore o potrebi po dobrih stikih z Jugoslavijo, na drugi strani pa dajejo članom partije in širokim množicam interne direktive, da v Jugoslaviji od revizionizma vse ki- NAŠA ŽRTEV NA STRAŽI MIRU Minuli teden je bil blizu agiptov-sko-.zraelske meje ubit naš vojak Ranko Milič, težje je bilo ranjenih 6 vojakov, sedem pa lažje. Vsi so bili na avtomobilu, ki je zapeljal na mino, iki so jo neznanci nastavili na cesti. Z Vsemi vojaškimi častmi so vojaka zakopali v rojstni vasi v bližini Beograda, ranjenci pa so izven življenjske nevarnosti. To je našo. prva žrtev v boju za mir pod OZN. LETALSKI PROMET Tudi letalski promet se pri nas vedno bolj razvija. Podjetje JAT bo letos vzdrževalo 17 mednarodnih zračnih zvez, v domačem prometu pa bo 14 letalskih zvez. Z 'le- sno dobili zakon o izročitvi tovarn so naši delovni ljudje odlično opra- ni podjetij v upravljanje proizva- jZpit pri tem velikem delu sejalcem, delovnim ljudem naše de- cialistiične izgradnje. To je bilo ob-žele. lo je bilo eno največjih, lah- dobje orjaške šole, kjer je sodelo-ko rečemo, eno izmed zgodovinskih vala v upravljanju tretjina zapo-dejanj v razvoju našega socialistic- giemh delavcev, oziroma nad 600 tisoč naših delavcev in uslužbencev. Mi ne nameravamo našega sistema nikomur vsiljevati, kakor nam to dostikrat očitajo kritiki iz tujine, toda dolžni smo ga braniti pred tistimi, ki so za dejstva slepi in gluhi, kj nočejo videti stvarnosti v naši deželi. Mi se tudi ne nameravamo prerekati o tem, čigav sistem je boljši in bolj demokratičen, ker lahko o tem najbolje sedijo sami proizvajalci, široke množice delovnih ljudi v vsaki socialistični deželi. Ce bi se med seboj podpirali, bi bi kaj lahko imeli ne samo normalne, marveč tudi dobre in prijateljske odnošaje med deželami socializma. Dosedanja praksa v tem oziru, je dejal predsednik Tito, pa je v nekaterih deželah, ki Bega družbenega, reda. Takrat mnogi še niso verjeli, da bo naš mladi delavski razred, ki je prihajal z intenzivno industrializacijo iz vasi v mesta in tovarne, sposoben za tako zamotano nalogo, kakor je upravljanje tovarn in podjetij. Danes pa ljudje v to že verujejo. Ko govorimo o naših težavah in pomanjkljivostih v delavskem sa- pi, da 'ta dežela ni socialistična, da tals.ko zvezo so povezana vsa glav-sodeluje z imperialisti v škodo socialističnih dežel itd. To nikakor ni »tovariška«kritika, kot trdijo oni. Po predsednikovem pozdravnem govoru je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj prebral referat »Dosedanje izkušnje in nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji«. Popoldne je kongres nadaljeval delo v komisijah, katerih je skupno šest. na mesta im turistične točke. ZDRUŽITEV EK Minuli teden je bila v Ljubljani Skupščina okrajnega odbora Rdečega križa. Na skupščini sta bila tudi združena kočevski in ljubljanski okrajni odbor RK. V vod’tvo tega odbora so bili iz Kočevja izvoljeni: Švigelj Dušanka, Šenčur Polonca, Kovačič Jože in Šilc Franc. Pospravljanje sena je v polnem razmahu (Posnetek iz Karlovice) RUDARJI PRAZNUJEJO %ii kometelat Poziv svetu Spričo nevarnosti, ki grozi svetu ob nenehnih poizkusih z atom-kim orožjem, je vso svetovno jav-"nst o tem obvestila tudi naša Zvezna ljudska skupščina s posebno resolucijo. Naši narodi so bili med prvi-fih, ki so takoj, kakor hitro se je Pojavilo atomsko orožje, zahteva-. > da se preneha z atomsko pro-1Zvodnjo in se odločno zavzeli za Prepoved atomskega orožja. Novo OI]ozje pomeni največje uničevan nJe ljudi, materialnih in kultur-1,11 Pridobitev sveta. . kakšno naše stališče je prihajalo do izraza v številnih naših političnih akcijah in intervenci-■*a*1, doma in v mednarodnih organizacijah. Vedno smo se zar vzemali za miroljubno sožitje med vsemi narodi in se borili, da '^VeSty.u ugotovi trajen mir m srečnejši napredek. Glas malih narodov se zdaj pridružuje vsesplošnemu pozivu in protestu, ki se širi v vrstah naprednih in svobodoljubnih sil na svetu. Svetovna javnost je sedaj dokaj močan činiteij v mednarodnih odnosih in ima tudi močan vpliv pri reševanju meddržavnih sporov. Resolucija Zvezne ljudske skupščine naroča Zveznemu iz-yrsnemu svetu in še posebej državnemu sekretariatu za zunanje zadeve, da naj pripravita nadaljnje praktične predloge za odpravo jedrskih poizkusov in prepoved atomskega oboroževanja. Resolucija nadalje poziva predstavniške organe vsega sveta, vlade in odgovorne državnike v vseh deželah, kakor tudi politič- ™ druge organizacije, stro-vnjake in znanstvenike, zlasti Pa parlamente tistih držav, ki opravljajo poizkusne eksplozije atomskega orožja, naj se v ko-varnosti na svetu ter tve in krepitve medsebojne-i^Upanja in sodelovanja kar ' _ J. Prizadevajo za prenehanj Pmzkusov in ohranijo zaupa-at * mirno življenje. Naša skupščina opozarja na poki "° veliko odgovornost velesil, % v Stanju, da pogubijo svet. lji vcSrt°.,Se’,a,itf° P58 vodite" k°PlSfo l . ? kratkovidni, da si ga živL!^ "1 grol\m erob vse-raje ,,na svetu- A11 ne bi biU za1!iJ ,dne vrednosti upora- narodov' Življenje revnih bodo našemn Pn“lni smo’ ,lu £a Je. poslal predsedniku samo 17 kilometrov, do Kočevja gggt križev na ramena, je pripove- šel na »zdomanje« v Crikvenico, seaal*-a’ poudarja, da noče sodeio-pa čez trideset. Tudi na sejme ho- doval, da se je začel učiti lončar- Baker in druge kraje v Hrvaškem s predsednikom republike Si-dijo v Črnomelj, Metliko itd. — • - — - ,pwm ------- izboljšanja plovbe in uporabljanja donavske vode v kmetijske namene. Bolivija Podpredsednik bolivijske .1 republike Nuflo Šavec Ortiz je odstopil, ker se ni strinjal s politiko predsednika republike Silaza. V pi- Cilj te nove reorganizacije je v tem, da se ljudstvu pomaga, in da se tako pospeši gospodarski in kulturni napredek, zato naj Poljanci sami odločijo o svoji priključitvi k eni ali drugi občini. Volja ljudstva pa naj se izrazi na zborih volivcev. Zato je obsojanja vredno pobiranje podpisov, izsiljevanje in govori se. celo o falsifikatih. V Starem trgu naj bi sklicali zbor volivcev in se tam odločili. Nikake pravice pa nimajo nekateri veljaki Starega trga, da pobirajo podpise po vseh vaseh. Vsaka volilna enota naj skliče zbor in tam na-j vo- zem, ki naj bi bil tvorec bodočno- livci odločijo brez kakršne koli prosti Poljanske doline, se je začel pagande iz Omamlja ali Kočevja. Primorju. Tudi po osvoboditvi ga je lezc™ zarad} njegove politike »pre-z-aneaia pot v -te kraje. Sedaj pro- 1>ust;£ve dežele mednarodnemu fi-daja svoje proizvode predvsem dve- nancnernu kapitalizmu«, ma vrtnarijama v Kočevju in rib- Vodja ameriške delegacije na niški vrtnariji. sestanku ožjega odbora razorožit- Med razgovorom je mojster Pogorelc poganjal z boso nogo svoj kolovrat, pod gibčnimi prsti pa se je jz ilovice izoblikoval lonec. Delo vene komisije OZN Harold Stasen je na zadnji seji v Londonu obrazložil predlog ameriške vlade, naj bi Sovjetska zveza in ZDA v prvi lončarja je natančno, predvsem pa fazi -razorožitve znižali število čet mora imeti spretne prste, ki so skoro edino orodje pri izdelavi njegovih izdelkov. Skleda, lonec ali kateri koli lončarski izdelek gre iz lončarjevih rok takoj v sušenje, kasneje pa v peč. Ko dobijo izdel- na 2,5 milijona, v drugi na 2,1, v tretji pa na 1,7 milijona. Francoski delegat je podprl ameriški predlog in pojasnil francoski predlog, po katerem bi Francija v prvi etapi razorožitve znižala šte- razvijati šele, odkar je ta kraj priključen kočevskemu okraju in je Kakor si boste Poljanci tako boste pač ležali. postlali, Mc Franc Pogorelc ki še lepo glazuro, so pripravljeni vilo čet na 750.000, v drugi na za prodajo. Tov. Pogorelcu želimo, 700.000, v tretji pa na 650.000. Oba da bi še dolgo let vrtel svoj kolo- delegata sta pogojno vezala zniža-vrat in izdeloval »piskre«, latvice, nje števila čet z ureditvijo medna-majolke in druge lepe stvari. rodnih političnih problemov. ZunaniepaCitični kamentat — Tujska legija V Alžiru se bori okoli 400.000 Francozov proti alžirskim partizanom. Razen te navadne vojske pa imajo tudi tujsko legijo, ki je znana po vsem svetu ne le zaradi svojevrstne ureditve, temveč tudi zaradi specifičnih nalog, ki jih ima v borbi za interese Francije. Po raznih podatkih tvorijo legijo večinoma mladinci. Razen pustolovcev, katerim je bilo domače življenje preveč enolično, je med njimi tudi mnogo razočaranih; ta je doživel neuspeh v ljubezni, onemu je spodrsnilo v šoli, tretji je bil v hudem premoženjskem stanju ali brezposeln itd. Ne manjka pa tudi navadnih kriminalcev, ki so se zatekli v legijo pred roko pravice. Po raznih zahodnoevropskih državah je več zbiralnih središč, ki delujejo seveda ilegalno in v katere vabijo mladince ter mladoletnike z laskavimi obljubami ter jih potem skrivaj vtihotapijo čez mejo. Od konca vojne do danes se je zateklo v francosko tujsko legijo okoli 200.000 Nemcev. Kakšno je legionarjevo življenje in kakšna je njegova »kariera«? Prva etapa za vstop v legijo je Marseille, kjer je znana vojašnica Fort Saint Nicolas. Tu mora novi prišlec izpovedati vse o sebi in še posebno vzroke, ki so ga privedli do tega koraka. Sprejemajo razne politične begunce, pa tudi navadne kriminalce. V tujski legiji je našlo zatočišče tudi veliko število vojaških ubežnikov, med katerimi je veliko bivših pripadnikov — nemške Hitlerjeve Wermaeht in italijanskih fašistov. Kolikor pa se zdi uradnikom kaka oseba sumljiva, jo izreče civilnim oblastem ali pa se je odkrižajo z navadnim izgovorom, da je potreben nov zdravniški pregled. Ker pa hoče imeti legija le zdrave in krepke vojake, odbijejo na zdravniškem pregledu več kot 25 odstotkov kandidatov. Po dveh tednih posebno trdega vojaškega življenja odpade še najmanj 15 odstotkov kandidar vov. Z ostalimi sklenejo pogodbe te jih vkrcajo na ladje za Ariko. Tedaj se pred legionarjem odpre novo življenje; za seboj pušča družino, domovino in vso preteklost. Glavni štab legionarskih sil je v malem alžirskem mestecu Sidi Bel Abbesu, ki ima kakih 25.000 prebivalcev ter 300 javnih lokalov z ženskami, poznanimi pod imenom »žene-legionarlte«. V tem mestu čaka legionarje še posebno stroga vojaška služba brez oddiha ter še druge, večkrat absurdne obveznosti, ki imajo le namen legionarja duševno in fizično popolnoma izpremeniti. Te oddelke vodijo povečini Nemci in razumljivo je, da vse to deluje na legionarje tako močno, da čisto pozabijo na vso svojo preteklost. Vsemu temu pa še pomaga afriško okolje, odtrgano od sveta, in enolično življenje. Legionarjeva plača je nizka in še ta denar mu ostane le malo časa v žepu. Med raznimi nevšečnostmi, ki napadajo legionarje, je tudi bolezen imenovana cafard, ki napada vojake tako, da jim vzbuja domotožje in željo po samomoru. Med vsemi francoskimi edini-cami ima legija največ vojaških odlikovanj, to pa zato, ker legionarji sčasoma spoznajo, da ne bodo bogati in ostaja še edina njihova želja, da si pridobijo čim-več vojaških časti in odlikovanj. Tistim legionarjem, ki ostanejo po odsluženem roku še pri življenju, pa dajo na stara leta legionarske oblasti kako slabšo službo ali jih razpošljejo po raznih »hišah počitka«, ki so posebno številne v Alžiru; v Franciji sami je takih hiš malo, kajti Francozi hočejo imeti čim manj stika z njimi. OB KONCU ŠOLSKEGA POUKA RAZGOVOR Z RUDARJI Učni uspeh na kočevski gimnaziji Težka je bila pot rudarjev Velika vraJta kočevske gimnazije 38 MATURANTOV Gruden in Anton Marolt, ki je v so se zaprla. Leto dni učenja, skr- Za zrelostni izpit — veliko ma- vseh predmetih odlično ocenjen. Sebi in muk oib koncu šolskega leta turo se je prijavilo 38 kandidatov dem maturantov je opravilo matu-je za. nami. Oddahnili so se dijaki in kandidatk, od tega 37 rednih in no s prav dobrim uspehom, enajst in profesorji. Kakšne rezultate je 1 povatist (vojaški invalid). Ma- z dobrim, deset pa z zadostnim dalo seme učenosti, ki so ga sejali tura je . letos zelo dobro uspela, uspehom. Maturo je uspešno opra- profesorji med letom dijakom in Kandidati, zlasti pa fantje, so po- vil tudi privatast — invalid. Matu- dijakinjam ? šolsko leto 1956-57 je kazali solidno znanje. Izpitna ko- ro so uspešno opravili tudi štirje obiskovalo na kočevski gimnaziji v misija je bila s kandidati zelo za- maturanti, ki so otroci padlih ber- Pred rudarskim praznikom — 3. julijem — smo bili na obisku na Rudniku Kočevje. Pripravili smo dva razgovora iz življenja rudarjev — ta dva sta predstavnika starejše in mlade rudarske generacije. 16 oddelkih 477 dijakov in dijakinj. Rezultati pa so naslednji: v do voljna. Veliko maturo je uspešno cev. Pri opravljanju mature so poka- opravilo 32 dijakov in dijakinj. Pet I. razredu nižje gimnazije je izde- dijakov ima v jeseni popravne iz- zau“matmantje“ najboljše” znanje lato 60 odst. -dijakov in dijakinj, v pite, ena kandidatka pa je padla. ^ zemliaDisu ^ zir.;gj,i spominsko darilo NK Gerovu odbil. Tekma se je končala z re-’ in zaželel, da bi bila taka srečanja zultatom 5:1 za Partizana. Pote- še večkrat, da bi se spoznali med kala je v prijateljskem vzdušju, seboj in razvijali zdrave športne -er NAŠI ŠPORTNIKI V LJUBLJANI Na festivalu telesne kulture, ki je ta teden v Ljubljani, sodeluje tudj 520 telovadcev in h našega okraja. Telovadci bodo ^astopili s prostimi vajami in vajami na orodju. Nastopijo tudi nogometaši kočevskega Partizana, odbojkaši, košarkaši, strelci in drugi. Našim tekmovalcem želimo čim-več uspehov na tem festivalu telesne kulture Slovenije. V prihodnji številki bomo poročali o nastopu in rezultatih. LEPOTE NAŠIH KRAJEV ŠE PREMALO POZNAMO Obiščite kočo za Mestnim vrhom Za Mestnim vrhom stoji planin- tem primeru rezervirati največ 50 ska koča, torišče planinskega živ- odigt. vseh ležišč. Tečaji so lahko Ijemja članov PD Kočevje. Koča je v koči le pod pogojem, da ne ovi-prostor za vzgojo planinske kultu- rajo rednega poslovanja, re, domoljublja in planinskih tova- y k05j dobijo vsi obiskovalci za-riških odnosov. točišče ibrez izjeme. Koča služi pla- a' nincem predvsem kot izhodiščna kril. Že v 12. min. so domači povečali rezultat na 3:2. Svoboda se je še nekajkrat približala vratom Rudarja, iai je žagar uspešno ubranil vse strele pred svojimi vrati. Rudarji so se težje prebili preko sredine igrišča, zato so napadali manj. toda takrat v silovitem tempu. Uspešni Ahac je na desni strani nekajkrat lepo pripeljal žogo in Taslaiman je v 21. min. izenačil ter športnikov posltavil kanoni rezultat. Ko je bil v 44. minuti Taslamam spet v polnem zaletu in imel Idealno priložnost za dosego gola, je sodnik zaključil Igro. Rudar v tej tekmi ni imel sre- Vsak obiskovalec koče ima prače, igralci so bili nervozni in zato vico do -prenočišča. Postelje se od- točka za planinske ture na Mestni so igrali raztrgano. V Rudarjevi dajajo po vrstnem redu, kakor kdo pndnjiov grad, Ledeno jamo, obrambi je bila učinkovita desna pride v postojanko, vendar imajo jai^0 treh bratov, Eleonorimo jamo stran z vratarjem žagarjem. Na- člani PD do 20. ure prednost do pragozd, kulturni spomenik, pu-■pad pa je bil uspešen tudi na desni ležišč. Rezervacije se upoštevajo v znanstvene namene strani - Ahac, Taslaman. Zado- samo za skupine, vendar se sme v plamjnska k:ča ima tudi pre_ nočišča in v njej se lahko tudi kuha. Je oskrbovana planinska-postojanka. Oskrbnik pogreje ali skuha jedi, 'M jih prinesejo planinci s seboj. Cene za te usluge so primerne. Obratovanje je občasno, to je koča je oskrbovana ob sobotah od 17. ure dalje in ob nedeljah do 20. ure. Točijo se alkoholne in brezalkoholne pijače. V zalogi so še kan- OBVESTILA KOČEVJE 'Poročili so /se: -Švigelj Franc, vodovodni inštalater iz Kočevja, ljubljanska c. 20 (26 let) in Gru-den Jožefa, natakarica iz Kočevja, Trg 3. oktobra 18 (29 let). _____ ___ _____ ______^ V Ljubljani pa so sklenili za- Žnidaršič preužitkarica iz Ceste 37, «onsko zvezo naslednji: Kastelic stara 76 ]et. dili: Prijatelj Marija iz žigmaric Kracal 5 (54 let) in Levstek Ma- dva -dečka in Čampa Vida Sodražice — deklico Vido. Srečnim mamicam čestitamo! DOBREPOLJE Umrla je Miklič Rozalija, roj. (34 PREDGRAD V ljubljanski porodnišnici je rodila Torbar Ana-, gospodinja iz Brezovice -pri Predgradu — deklico Darinko, v novomeški porodnišnici Anton iz Dolge vasi 70 (26 let) in Klepač Zdenka iz Dolge vasi 70 (31 let); inž. Goršič Franc iz Kopriv-39 (28 let) in Bartodme Marija iz Brega 24 (24 let); Ribič Ivan Kočevja Rudnik 23 (24 let) M . ... T i D ... Gregorič Ivana iz Retij 97 26 let). ?a f .mdda Jakovac Rozalija, go-~ - J spodmja iz Bilpe — dečka Stanka. Srečnima mamicama čestitamo! KOSTEL Rodila je Buderle Ivanka, kme-tovalka iz Rajšale 4 — dečka Franca. Srečni mamici čestitamo! VELIKE LAŠČE Poročila sta se: Indihar Jože, kmetovalec iz črnega poteka (24 let) in Zadnik Marija, kmetovalka iz Perovega (27 let). Srečnima zakoncema čestitamo! Umri je Košir Jože, -kmetovalec iz Malih Lašč, star 20 let (ubila rija, delavka iz Nemške vasi 3 /et). Srečnim zakoncem čestitamo-! Umrli sta: Šilc Marija, roj. Zabukovec iz Brega 11, pre-užitkari- -serve in ^cigarete, ca (85 let) in Lovšin Frančiška če je koča zej0 zasedena, se roj. Prijatelj, gospodinja iz Ribnice smejo člani zadrževati v postojan- Srečnim zakoncem čestitamo! Rodile so: Lakner Ana, gospodiča iz šalke vasi 91 — deklico Veroniko; Grabelj Leopoldina, šivilj-pomočnica iz Kočevja,’ Ljub-Janska cesta 6 •— deklico Ireno. V ljubljanski porodnišnici pa so odUg. Lavrih. Nežka iz željn 23 — oklicQ Nado; Lipovac Štefanija ,iz wevj.a> Trata 7 — deklico Maj-. °’ Nered Pavla, iz Kočevja, Tra-,. — dečka Antona; Sašek Ma- jJa, iz Kočevja, Rudnik 32 —• de-ic° Remajko- Jurečič Damica iz jVare cerkve 25 — deklico Lidijo; rl„.,e barija iz Mahovnika 14 —■ _ . . . . dečka Janka; Glavan Majda iz Kil- ga J stl^ m 73 — dečka Darka; Pri- mec Frančiška iz Kočevja, Kolo-vorska ul. 8 — dečka Vojka; Ar-; ° -Anica iz Kočevja, Trg 3. okto-ara. 1 — dečka Branka, v" Celju Pa je rodila Jerin Vera iz Kočevja, J-rg svobode 5 — deklico Cvetko. Srečnim mamicam čestitamo ! n SODRAŽICA Poročili so se: Perašak Jože ^ J? star 28 let in Zajc Mihaela, delavka iz žigmaric (26 let); Tanko Alojz, kmet iz Vinic (28 let) in Gorše Marija, delavka iz Zapotoka (20 let). Srečnim zakoncem čestitamo! Rodile so: Arko Marija iz Janežev (79 let). KOČEVSKA REKA Poročila ata se: Šercer Drago, delavec iz Novih Lazov in Vitrih Ema, delavka iz štalcarjev. Srečnima zakoncema čestitamo! LOŠKI POTOK Poročili so se: Lavrič Anton, delavec iz Retij 27, star 30 let in Košmrlj Danila, kmetovalka iz Re- ki največ tri dni, nečlani pa samo en dan. Postojanka ima ob sobotah in nedeljah na razpolago čaj ali kavo. Oskrbnik posluje po splošno veljavnih predpisih in -mora zadoštiti vsem pravicam obiskovalcev pla-i ninske postojanke, od obiskovalcev pa ima pravico zahtevati izpolnjevanje obveznosti, ki jih zahtevajo pravila, hišni red in splošno ve- Spored praznika rudarjev DPD SVOBODA KOČEVJE RUDNIK, SINDIKAT RUDARJEV IN NK »RUDAR« priredijo v dneh od 29. junija do 4. julija 1957 v počastitev dneva rudarjev — 3. julija — IH. tradicionalni iruidatski teden SPORED Sobota, 29. junija Ob 16. in 20. uri: v domu »Svobode« v Šaiki vasi: A. Remec: Magda, igra v 12 slikah iz življenja ubogega dekleta. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Nedelja, 30. junija Ob 9, uri: začetek šahovskega turnirja na vrtu letnega kina »Svoboda« v šaiki vasi. Ob 10. uri: promenadni koncert godbe na pihala DPD »Svoboda« Kočevje Rudnik v »Gaju«. Ob 15. in 20. uri: v šeškovem domu — D. Kern: »Avtobusna postaja«, komedija. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Ponedeljek, 1. julija Ob 17. uri: začetek tradicionalnega nogometnega turnirja za pokal rudarjev na stadionu »Partizana«. Sodelujejo moštva rudarjev, zidarjev, tekstilcev in obrtnikov. 20. uri: koncert godbe na pihala in pevskega zbora DPD »Svoboda« Kočevje Rudnik, v domu »Svoboda« v Šaiki vasi. Torek, 2. julija Ob 17. uri: nadaljevanje nogometnega turnirja. Ob 20. uri: sprevod skozi mesto. V sprevodu sodelujejo vse na Rudniku obstoječe organizacije. Sreda 3. julija — dan rudarjev 6. uri: budnica godbe na pihala. 9. uri: svečana akademija z razvitjem prapora rudarjev in podelitvijo odlikovanj najzaslužnejšim rudarjem na vrtu letnega kina »Svobode« v Šaiki vasi. Popoldne rudarska zabava s plešo priznani plesni orkester. m na vrtu letnega kina- Sodeluje uri: zaključek nogometnega turnirja in predaja pokala. Četrtek, 4. julija — dan borcev 9. uri: zaključek šahovskega turnirja, predaja pokala in podelitev nagrad na vrtu letnega kina »Svobode« v šaiki vast 9. uri: začetek turnirja rudarskih nogometnih moštev na stadionu »Partizana«. Sodelujejo A moštva NK Rudar iz Trbovelj, NK Proletarec iz Zagorja, NK Rudar iz Velenja in NK Rudar iz Kočevja. Ob 15.30 uri: šaljiva nogometna tekma debelih in suhih rudarjev. Ob 16. uri: zaključne nogometne tekme turnirja rudarskih nogometnih moštev s predajo pokala. Rudarji vabijo k udeležbi in slavnostnemu praznovanju rudarskega tedna! Ob Ob Ob 17. tij 88 (23 let). Pred matičnim ura- ljavni predpisi, dom v Zagradcu pa sta sklenila Najbližja koči je Ledena jama, zakonsko zvezo Bambič Karolina Ju je že zgodaj: opozorila človeka iz Malega loga (20 let) in Germ nase. v njej je hranil meso in vi-Alojz iz Kočevja (26 let). pavsko črnino Friderik Celjski, Iti LJUDJE MED SEBOJ V ljubezni predaleč Srečnim zakoncem čestitamo! je z Veroniko Deseniško preživel Poznal sem jo že dolgo časa. piše življenje. Začetek je bil lep, Rodila je Samsa Marija, gospo- medene tedne na Fridrihovem era- Rasti Je bila bolj majhne, čmola- zato pa toliko bolj žalosten konec. iTVi.o i.ry T\/To 1 orro Iv-vr-i-ri O O A /->1 r 11 -s, , „ „ 1 „ m 1 „ rt 11. -i 1 .1 dinja iz Malega loga 38 — deklico Majdo. Srečni mamici čestitamo! Umrl je Vesel Alojz, kmetovalec iz Travnika 65, star 86 let. DOLENJA VAS Poročili so se: Oražem Karol, zidar iz Dolenje vasi 49 (29 let) in Kromar Vida, kmetijska delavka iz Dolenje vasi 43 (21 let). Pred matičnim uradom v Hinjah, občina Žužemberk sta sklenila zakonsko zvezo Oberstar Jože, cestar iz Rakitnice 7 (42 let) til Tekavčič Pavlina, kmetijska delavka iz žvirč 47 (35 let). Srečnim zakoncem čestitamo! RIBNICA Poročili so se: Lovšin Alojz, de--avec iz Slaitniika 12 (26 let) in Levstek Angela, delavka dz Goriče vasi 65 (27 let); Čampa Ivan de-deklioo Vido, Gornik Mari- lavec iz Zapotoka 22 (29 let) tn ja iz Janežev — sina Jamkoita. V Čampa Marija, delavka iz Slatmika ljubljanski porodnišnici pa sta ro- 13 (27 let); Arko Janez, kmet iz DEŽURNE TRGOVINE danskih urah pesije na ledene kupole in kapnike sonce in se semč- Dežurao službo imajo: v soboto a?a Gsočih kri- 29. junija od 8. do 12. ure in od fiT IS. do 18. ure v Kočevju trgovina Zajla"al ■ "° n-)lm laMto Kočevje, v Ribnici pa 1 du, uro hoda od koče. Ledena"' ja- sa» temne, zagorele polti. Tudi mla- Zgodbe o nezakonskih materah se ma je kraška jama, podobna veli- da Je še bila. živela je mirno živ- pojavljajo v tej ali oni obliki, ven- kemu breznu. Ijenje, kot pač živi mlado dekle, dar teče življenje naprej, monoto- Notranjost ledene jame je poseb- To(ia nenadoma se je vse izpre- no, vsakdanje. Za vsem tem vsak- no lepa in veličastna, ko v opol- »Prehrana« trgovina KZ Ribnica. v mešanim blagom V soboto 6. julija ob istem času v Kočevju trgovina »Preskrba« Kočevje, v Ribnici, pa trgovina z mešanim blagom Ribnica. O B 3AVE KINO NAJDENA URA AlJRAN, Kočevje: Od 28. do 30. V mesecu maju 1957 je bila naj-junlja amer. barvni film »San dena pri splavu v vasi Blaževe! ob Antonio«, 3. in 4. julija Italijan. film (»Kruh, ljubezen in ljubo- sumnost«. SVOBODA, Rudnik: 29. in 30. jun. "J-al- film »škoda, ker si takš-na«; 6. in 7, jmi, amer. film »Po sledi morilca«. OSILNICA: 30." jun. amer. film f£na je vedela, kaj hoče«; 7. Kolpi zapestna ura znamke »Trot-teiur«, št. 6221. Lastnik jo lahko dobi na Tajništvu za notranje zadeve v Kočevju, soba št. 30-11. IZGUBLJENO 21. junija Sem v Rožni ulici do Knjigarne izgubil črno nalivno pero. Najditelj naj ga vrne proti na- vse kočevske gostinske obrate. Najboljše bo, da vsak sam ugotovi, če je v ledeni jami res večni led in občuti razliko v temperaturi od 26« na — 0° Celzija. Lena ta način mu bo ostala Ledena °. '-e§'a otroka. Takoj, ko bi re- jama v lepem spominu. Brez na- bi 'ga. posvojila, ona . pa bi se porov ni veselja. V. P. morala za vedno odreči svojemu otroku. Vabljiva ponudba in obenem nečloveška in nesprejemljiva za mlado dekle in bodočo mater. menilo. Prišel je tujec in z njim danjim življenjem pa nekje obupu-Ijubezen. Ko je ljubezen prikipela jejo mlada srca. V ljubezni je dekle do viška, je spoznala, da bo mati. šlo predaleč in je zanosilo. Potem Svet, prej tako lep, je nenadoma pa strah pred starši, sramota pred izgubil v!so svojo privlačnost ob ljudmi in kdo ve kaj še vse. Plod novici, da je on, ki ga je imela ta- je treba odpraviti čimprej da ne ko rada, poročen. Kaj naj stori se- bo posledic. Toda posledice’ ostane-daj? Dobila je pisemce, naj pride jo, ker se poslabša zdravje dekle-tja in tja. Njenega, še nerojenega ta. Sicer pa, glavno je, da ni sra-otrtika sta želela posvojiti zakonca mote v hišo. In fant, ki je zapeljal -brez otrok — eden od zakoncev je dekle? Ali ni obsojanja vreden, ki pusti dekle sredi najhujšega in noče priznati svojih dejanj. Med nekaterimi našimi ljudmi še vedno vladajo predsodki do nezakonskih otrok. Toda ali niso ti otroci prav tako iz mesa in krvi kakor Šla je v 'tisti kraj in k tistim lju- mi vsi? Današnja družbena uredi-dem, ki so si želeli njenega otroka, tev zagotavlja vsakemu pravico do Odločno je povedala: »Ne jaz, ne življenja, nezakonski otroci pa so vi ne boste imeli otroka, ki ga no- enakopravni državljani z zakonslki-sim pod srcem.« Kupila je sredstvo mi. Tega naj bi se v večji meri in odpravila plod. Držala je bese- zavedale tudi tiste ženščine, ki s do; obroka ne ibo imela niti ona svojimi jeziki grenijo življenje ne-niti zakonca brez otrok. zakonskim materam. To je ena izmed zgodb, ki jih -2em Kako so sodila sodišča NEKAJ IZ ZGODOVINE NAŠIH KRAJEV lijariter lb3rVni fHm >>TajnaIn" Sradi m upravo lista. S(^?rAžICA; 29 in 30. jun. amer fibn '»Bojišče«. goski potok- brazil, film kočevska Jun. amer. ital. film lina«; 6. PRODAM ----» rv™uu« »c. -tvetj uutj- Poceni prodam harmoniko znam- Je čaša istrske črnine?« Planinska koča za Mestnim vrhom Smeh iu iLohto voljo '»Janez, ali poznaš še ikaj bolj- bila Kočevju, 29. in 30. jun, »Sinha Moča«. REKA: 29. in 30. film »šampjon«; 3. »Neron in Mesa- • *n 7" Jul- sovjetski film ^sampjon sveta«. VELIKE LAŠČE: 29 im m amer. film »Ni 30’ Jun‘ 6 h, ^ , malih grehov«; i. .inl, arprvniH/ncii*,! film in malih »r>Qi • JUl' ar£enjtinski t? TT^s,k:runJ ena<< • R*flCA:J 29. in 30. rami, fjijm j2 Oklahome«• ‘U ,* V--~ 6‘ m 7- jul. amer, P,redal sodlscu- Jun. amer. film »Visoka jun. fran-peljejo v Barfoaree« c5Sr!tD; 29-in 30- Rim«. m >>Vsa Pata češkihnmJE: 29' do 3°" JuniJa iuliia tirn ^Eivjia Barbara«; 4. tisni 1??ler:iš,lti barvni film »Pri-Ezo«; 6. in 'ke »Fleiss«. Cena 35.000 dinarjev. — Karlo Bruner, Podlesje, pošta Mozelj. PREKLIC Podpisani Debeljak Rudi, nočni čuvaj na LIP Ribnica sem v vinjenem stanju z neprimernimi besedami žalil delavko na LIP Ribnica Zadnik Marijo. Izrečene -besede obžalujem in prosim Zadnikovo, da mi oprosti. Vsakogar, ki bo govoril o meni neresnične stvari, bom Rudi Debeljak, »Poznam, Matevž: niča takšnega vina .. polna stekle- .« »Nič ne de, v tem primeru dobiš še deset frankov.« Fevdalna krvna sodišča na Turjaku, v Ribnici, ________v_, Kostelu in Poljanah. Imela so vislice in so se pri zasliševanju posluževala tudi natezalnic. Te je z vnemo rabilo ribniško sodišče, ki je z dolgotrajno torturo prisililo mnogo Sodstvo obstoja že dolgo časa. Sodišča so bila tudi v času stare Avstrije, seveda z drugačnim načinom poslovanja, kakca* poslujejo sodišča danes. Deželno sodstvo, ki je razsojalo v spornih zadevah med podložniki, ki so se tožili za kako dediščino osumljenih žensk k priznanju, da eh kako posebno pogodbo, je zase- so čarovnice in jih potem obsodilo dalo večkrat v letu v vseh gospod- na smrt na grmadi. Kot zadnja je stvili. Razen tega je vsak kazen- bila 11. maja 1701 sežgana nagr- * Srbski nisateli Stevam Sitremac ^ ^ zemljiški madi Marina Cešafkova iz Ribnice. AT . , , _ . X... ^ . . gospod kaznoval po občem dežel- Vislice pri ribniškem krvnem Na izpitu je dal predsednik iz- jebflv družbi, v katera je nanesel nosodKkem red £ bi s stralMva- šču so morali StovlŽT^ii^S' pitne komisije kandidatu nalogo, pogovor tud: na davke. Nekaj časa njem oMržal v’svojem gospostvu - *" - J podložm- naj na podlagi diagnoze določi bol- Je pgslusal, nato pa se je oglasil: red ^ mir niku zdravilo in seveda tudi dozo. i»Mislim, da bi bil od vseh dav-Ko se je komisija že umaknila na kov najdonosnejši davek na žen-polsvet, se je kandidat ves prestra- 8110 lepoto.« Ribnica. PREKLIC Podpisani Modic Branislava in Dečeko Angelca preklicujeva kot neresnične vse govorice, ki sva jih šen spomnil, da je določil znatno preveliko dozo. Potrkal je in dejal predsedniku komisije, da se je zmdtil in tudi povedal, kako. Toda predsednik ga1 je kratko zavrnil: »Prepozno, prijatelj, pacient je že mrtev.« ★ Ko je slaven francoski pisatelj Anafole France pričakoval taščo, »Kako to?« so ga vprašali. »Ker bi ga vsaka ženska z navdušenjem plačevala.« Ortneško gospostvo je imelo - nad zločini podložnikov1 le preiskavo, nadaljnji postopek, obsodbo in njeno izvršitev pa je izvedlo deželsko sodišče v Ribnici. Zločinca je predalo ribniškemu sodišču na meji gospostev, ki je bila sredi mostu čez Tržiščico pri Tr- ki z Brega. Na Turjaku je marsikdo izdihnil v globokih grajskih temnicah. V Kočevju je kazensko pravo izvrševal zapriseženi krvni sodnik s kočevskim mestnim svetom in svetniki, ki so jih poklicali iz Črnomlja, Žužemberka, Ribnice in Turjaka. Iz teh krajev so poklicali tudi po dva svetnika, katerih danovem mlinu v žlebiču. Ta mlin stroške je moral plačati imenitnik je ^ predstavljal dolgotrajno sporno gospostva, točko med ortneškim in ribniškim govorili o Vesel Vinku in se mu je naročil svojemu služabniku: zahvaljujeva, da je odstopil 'cd »Tu imaš deset frankov, pojdi Očeta naj zmerja Oče: Ti brezvestni zapravljivec! _______ Ko sem bil jaz v tvoji starosti, mi gospostvom še več kot celo sto- oče ni dsl ves mesec toliko denar- letje potem, ko je bil že porušen, ja, kolikor ga ti vsak dam zapra- V gozdu blizu mostu je večkrat viš. prišlo do hudih mejnih spepadovin Sin: Zaradi tega se vendar ni tepežev med hlapci, podložniki in ~ “ 6 in 7 iulna iuov-, «. -V J J ~ . ,---‘ R , . ™ uaimuv, pujui »nu: z,araoi rega se venuar xu repezev mea mapci, podložnim, m lovanski film" »Krvava '!>« °° '‘-ozbe. Modic Branislava, Deče- na postajo in sprejmi mojo taščo.« treba name jeziti; zmerjaj svojega oskrbniki obeh gospostev vse do vava pot«. ko Angela. »Kaj pa, če ne pride?« očeta, me mene. 1™ leta 1830. NAROČNIKOM IN BRALCEM Prosimo vse bralce in naročnike, da nam pošljejo naslove sorodnikov in znancev v inozemstvu, želeli bi jim poslati brezplačno na vpogled »Novice«. — Uredništvo. Iz naših krajev 4. JULIJ — DAN BORCEV NAM PIŠEJO Travna gora bo sprejela borce Zadružniki v Velikih Laščah V živinorejskem odseku pri tone- vsaka nad 45001 mleka, sedem tljski zadrugi Velike Lašče je krav je dalo nad 40001 mleka, 25 krav pa nad 35001 mleka letno itd. Najboljša krava mlekarica je združeno 573 gospodarstev. Od tega števila je 463 živinorejcev članov zadruge ali 80 odst. Člani KZ imajo približno 300 ha njiv, 500 ha travnikov, 100 ha paš- tih letih 20.044 kg mleka, nikov Itd. Redijo sedem bikov, nad 760 krav, približno 400 telic, precej je bikcev, juncev, volov, konj in telet. -— Skupaj je nad 1700 glav živine. Molzni kontrolorji so v preteklem letu nadzirali molznost pri 307 rodovniških kravah. Te krave so dale lansko leto 700.346 kg mleka. Povprečna molznost je bila na rodovniško kravo 2812 kg mleka s 3,6 odst. tolšče. V primerjavi z letom 1955 se je zvišala molznost za 240 kg mleka letno. Povprečna starost rodovniških krav je 6 let in 8 mesecev, povprečna teža/ krav pa znaša 450 ZADRUŽNI DOM V TRAVNIKU V Travniku Be pripravljajo na gradnjo zadružnega doma. Načrte imajo že narejene. Zadružniki iz Travnika sa obljubili pomoč pri gradnji z materialom in prostovoljnim delom. Poleg doma so mi- krava^ »Zora« (lastnik Ivan Ivanc app graditi tudi kegljišče in pro-iz Pušče), M je dala v zadnjih pe- gtor za gostinski lokal. Ker pa so ca- sredstva za gradnjo doma bolj pič- Rigler Franc, Velike la, bodo morali misel na gostinski Lašče lokal in kegljišče verjetno opustiti. Delo gasilcev v Polomu V nedtiljo 23. junija je bila v no 160) izvršili na; Travni gori vo-Sodražici seja ožjega odbora za jaško vajo — napad in obrambo, proslavo Dneva borcev, ki bo 4. ob 10. uri bo .pred spomenikom julija na Travni gciri. Odbor je se- padlih na vrhu Travne gore zbor stavljen iz predstavnikov občinskih partizanskih patrulj, ki bodo pri-odbarov ZB Sodražica, Ribnica in spele iz Ribnice, Sodražice in Dra-Draga-Loški potok. Po poročilih ge-Loškega potoka. Pred spomeni-članov tega odbora vlada med čla- kom bodo položili vence. Sledil bo ni ZB in ostalim prebivalstvom ve- govor o pomenu praznovanja Dne-liko zanimanje za proslavo na va borcev, nato pa govori prvobor- Travni gori. Poleg članov ZB so obljubili udeležbo tudi člani mladinskih organizacij, Socialistične zveze, sindikatov, gasilci in drogi. Proslava, na Travni gori ho velika manifestacija partizanstva. Na to proslavo bodo vabljeni tudi člani ZB iz velikolaške, dobrepoljske in kočevske občine ter prvoborci, M cev — nosilcev spomenice 1941. leta i!z Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Igrala bo gasilska god-ba, .pel pa moški pevski zbor iz Sodražice. Po svečanem delu pro- potoka. Poskrbljeno bo tudi za želodce in grla po najnižjih cenah. Ali ste se že odločili, da greste 4. julija na Travno goro? Partizanske proslave v večjem obsegu so bolj poredko, zato vam bo sigurno žal, če jo boste zamudili. Na Travni gori se bodo zbrali bivši borci, aktivisti in vsi tisti, ki so na -ta ali oni način pomagali v osvobodilni vojni. V senci gozdov Travne gore bodo borci obujali spomine na slavno preteklost. Odmevala 'bo partizanska pesem, tista pesem, ki je na Travni gori Prostovoljno gasilsko društvo v Društvo je bilo že večkrat po-Polomu je bilo ustanovljeno leta hvaljeno za vzoren red v gasilnem ..... ... ,1T,o5. . 1947. Kakor drugje, so tudi v Po- domu in za skrb za gasilski inven- 80 ®e P™ buna X travnogorskih magah tudi tamburaši iz Loškega slave bo pri novem domu '»Travna odmevala tudi v času težkih bojev z okupatorji. Ponosno bodo plapolale zastave v tem lepem planinskem kraju. Zato 4. julija vsi na Travno goro! gora« ljudsko rajanje. Za ples in razvedrilo bodo igrali muzikantje iz Sodražice, item bedo verjetno po- lomu imeli v začetku težave pri tar. obnovi gasilnega doma, nabavi ga- Obstojajo pa tudi še nekatere silskega orodja itd. Gasilni dom je pomanjkljivosti. Olani-gasilci naj bil le zgrajen. Leta 1953 so gasil- ge v bodoče bolj redno udeležujejo gozdovih. Vabili bodo tudi pripadnike JLA iz ribniške garnizije. Odbor je po daljši razpravi spre-jel spored proslave, ki bo 4. julija ci nabavili prevozno brizgalno, čez gasilskih vaj. Letcs bo minilo de- na Travni gori. Od 9 do 10 dopcl- dve leti jim je Kmetijsko gozdar- set let delovanja gasilskega dru -jr_______________ ____________ sko posestvo Kočevje podarilo mo- štva. Prav bi bilo, da bi to oblet- kg. Lani je telilo 201 rodovniških torno brizgalno. Gasilci so za lepo nico slovesno proslavili, krav ali 81 odst. Povrgle so 95 darilo KGP zelo hvaležni, bikcev in 106 teličk. Statistični po- Vsi gasilci ima jo gasilske uni-datki kažejo, da je ostalo 60 odst. forme. Skrbijo tudi za strokovno telet doma za rejo, 40 odst. telet izobraževanje. Na enotedenski ga- pa so prodali za zakol. silski tečaj so poslali dva mlada Na področju KZ Velike Lašče gasilca, -ki sta pridobila precej zma- imajo dve kravi, M sta dali lani nja iz gasilstva. dne bodo gojenci predvojaške vzgoje iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka (skupno jih bo približ- flOVICE DROBEC IZ LETOVANJA NAŠIH OTROK Otroci iz Kopra pozdravljajo živahen živ žav je bil 20. juni- ljica Cirila Bambičeva in učiteljica ja na železniški poštaji v Kočev- Ančka Lovšinova. Za hrano je do- SPOMINSKE PLOŠČE V PRIGO- četkom zabavnega dela je nastopi-RICI IN RAKITNICI la desetina starejših pionirjev dru- Dan borcev — 4. julij bodo v štva Sodražica s trodelnim napa-ribmiški občini slovesno proslavili, dom. Požarni nastop so dobro iz-Posebne partizanske patrulje bedo vedli in zaslužijo vso pohvalo. Tro-4. julija zjutraj položile vence pred delni napad so izvedli z motorno KAKŠNA JE NOTRANJOST ZEMLJE Po mnenju znanstvenikov se temperatura proti središču zemlje ne dviga z isto hitrostjo kot v plasteh, ki so bliže zemeljski površini. Glede središča zemlje pa menijo —znanstveniki, da znaša temperatura približno 6000 stopinj Celzija. Vsekakor pa še niso mogli ugotoviti, ali je središče zemlje plinasto ali tekoča žareča gmota. Velikanski znanstveni napredek na svetu še vedno ni v stanju odkriti vseh podrobnosti o notranjosti zemlje. Strokovnjaki, ki so merili temperaturo v vulkanih so ugotovili, da ta z globino vedno bolj raste. Na osnovi teh meritev so izračunali, da je v globini 50 km pod zemeljsko površino vročina okoli 1200 do 1300 stopinj Celzija. NOVE LADJE 30. junija bo reška ladjedelnica »3. maj« slovesno izročila promeltu novo prekooceansko ladjo z nosilnostjo 10.000 ton. Do jeseni bodo zgradili še tri ladje iste nosilnosti. DOLGA OGRAJA V Avstraliji so zgradili ograjo, ki je dolga 3500 milj. Prostor so ogradili zaradi tega, da bi preprečili divjim psom vpadanje na področje, kjer gojijo ovce. Dotlej so namreč ti podivjani psi uničili letno najmanj po 500.000 ovac. MESTO SE MANJŠA .. a . vab. Sposoben je za dresuro, zna London je danes verjetno edino rešiti človeka in izslediti razbojni-svetovno velemesto, v katerem je jta_ pameten je v človeškem smi-vedno manj prebivalcev. Leta 1947 sju tudi bober. Ko je hotel pobeg-so našteli v Londonu 10,076.000 niti jz zoološkega vrta, je izkopal prebivalcev, leta 1954 pa le še predor Ko so da bi prah, Iti bi se po eksplozijah teh bomb dvignil, pomenil za več let smrt na zemeljski obli. Najslabše pri vsem tem je to, da lahko izdelujejo vodikove bombe s kobal-tovirn ovojem Vseh vrst, ker je kobalt neprimerno cenejši od urana. Vsekakor bi bila vojna izključena, če bi ljudje vedeli, kaj bi iz nje nastalo. Pomenila bi uničenje vsega človeštva. 70 CM DOLGA CIGARA Najdaljše cigare na svetu kadijo Indijanci. Njihove cigare so dolge okrog 70 cm in tako težke, da jih morajo držati 'kadilci z obema rokama. KAJ VSE ZNAJO ŽIVALI šimpanz opravi vsako Stvar nekoliko bolje kot otrok pod desetimi leti. Ima spretne roke in noge, in lahko uporablja palico kakor rjšiei. in sicer: gospodinjska učlte-človek. Je in pije kot človek in če________________________________ ju. Na letovanje v Koper se je od- bro poskrbljeno. Otroci bodo imeti spomenike in spominske plošče, po- brizgalno, nato pa je nastopila še pravljalo skoraj 200 šolskih otrok ves čas letovanja zdravo in zadost- svečene spominu padlih borcev in desetina pionirjev domačega dru- —i- —— -i—-- — -—1—-— žrtev fašističnega teorarja. Tega štva z ročno brizgalno. Društvo v dne bodo odkrili v Prigorici in Ra- žimartcah je zadnje čase precej na- kiitnici spominske plošče padlim predevalo, kar je zasluga novega borcem in aktivistom. Po slovesno- upravnega odbora. Pridobili so ve- stih bodo šli skupno na veliko par- liko novih članov in članic. I. tizansko slavje na Travno goro. VELIK POŽAR POŽAR V DOLENJI VASI Na največjem posestvu v naši 25. junija je pri Goršetu v Dole- državi »Belje« je prejšnji teden div-nji vasi nenadoma začelo goreti. V jal velik požar, ki je na novo zgra- iz vseh predelov okraja. Otroci so iz siromašnih družin, partizanske sirote in otroci staršev — bivših borcev NOV. Vsi ti otroci so potrebni zdravja, ki jim ga bosta dala sonce in voda. Potovanje je /bilo zadovoljivo in udobno. Imeli smo srečo, da sta šla oba naša vagona direktno do Divače in nam ni bilo treba 'prestopati. V Divači smo izstopili, kjer nas je čakal tov. Ludvik Golob, upravnik naše kolonije. Iz Divače do Kopra- smo Be peljati z avtobusi. V Koper smo prispeli ob pol osmih zvečer. Večerja nas je že čakala. Tudi postelje so bile že pripravljene. Potem smo se razmestili v prostorih dijaškega doma. Prvi dan bivanja na letovanju v Kopru smo razvrstili otroke po no prehrano. Starši so lahko brez skrbi za svoje. otroke. Vsem se bo dobro godilo. Kopanja in razvedrila bodo imeli na pretek. Ko so otroci prvikrat zagledali morje, bo bili vsi iz sebe: kričali so — morje, morje in so kmalu pozabili na vso utrujenost, tudi domotožje po svojih domačih je kmalu splahnelo. življenje otrok v domu poiteka takole: Zjutraj vstanejo in se umijejo, nato je zajtrk. Po zajtrku si uredijo sobe, ob pol desetih pa do- jenem mestnem kombinatu povzročil več sto milijonsko škodo. Požar je trajal nekaj dni in več gasilcev je bilo ranjenih in opečenih. skupinah in določili vzgojiteljsko ja, potem pa spat. V domu imajo osebje — predvsem iz vrst učitelj- tudi ambulanto in sestro, ki skrbi stva. Ker je bilo vzgojiteljev pre- za zdravje otrok. Otroci in vzgoji-malo je prišlo na enega vzgojitelja telji pošiljajo iz sinjega Jadrana svinjski kuhinji je Goršetova kuhala krmo za svinje. Blizu brzoparil-nika, v katerem se je krma kuhala, so bila drva, ki so se iz nezna,-nih vzrokov vnela. Požar so naj-ibijo izdatno malico. Po matici gre- prej omejili domači. Gasilci iz Dodo na kopanje. Tu ostanejo do ko- lenje vaisi so hitro prišli na kraj sila, ki je ob 13. uri. Po kosilu požara in ga hitro udušili. škoda sodišče sodilo neki razbojniški tol- gredo spat in spijo do 15. ure. Po- zaradi požara znaša približno 30 pi, ki je ubijala in strahovala tam- tem je malica, po malici pa spet tisoč din. Naj bo ta požar, ki je bil kajenje prebivalstvo. Glavnega žil- na kopanje. Po kopanju je večer- na srečo hitro preprečen, opomin, kovca, ki je storil 35 kaznivih deda 'moramo biti previdni. SMRTNA KAZEN Novem Pazarju je okrožno dvajset otrok. Za ekonomalt skrbita najlepše pozdrave staršem, prija- dve tova- tel jem in znancem. P. J. GASILCI V ŽIMARICAH Prostovoljno gasilsko društvo žimarice je priredilo v nedeljo dne 16. junija vrtno veselico. Pred pri- ga k temu vzgojimo, se tudi tako smeje in joka. Orangutan pretendira na srebrno medaljo zaradi svoje zvitosti. Da bi dosegel visoko viseči sadež na drevesu, nakopiči zaboje druge- POMOC DELAVCEM Mnogi naši delavci iz gmotnih razlogov ne morejo svojega letnega dopusta izkoristiti na morju ati v planinah. Delavski sveti nekate- Skrb za partizanske sirote Pouk v naših šolah se je zaključil. Med učenci so tudi otroci padlih borcev in žrtev fašističnega te- ga vrh drugega ter se po njih po- ; ^ ^vojim člancmorga- zaeije ZB vzpne do sadja. Slon je učen kot ^ ° J 1 ° - - - ■ komaj kakšna žival. V zoološkem vrtu se nauči odpirati vrata in vodovodne pipe. Gorila se igra s samokolnico ali otroškim kolesom kakor otrok. Pes pride šele na pe- foodo videli, da bivši bijo za njihovo učenje. Zanimati naj bi se itudi, kako in v kakšnih okoliščinah žive in se šolajo ti otroci. Res je, da so partizanski otroci deležni vse pozornosti in pomoči janj, od tega 8 ubojev je sodišče obsodilo s smrtno kaznijo. KAJ PRAVIJO VREMENOSLOVCI Vremenoslovci napovedujejo, da bodo konec tega tedna kratkotrajne nevihte in ohladitev, vmes pa bo vse do srede prihodnjega tedna lepo poletno vreme. Med 6. m 10. partizani skr- Julijem pa je pričakovati nenavad-* no močno nevihtno neurje z nalivi rih podjetij so že odločili, da bodo rorja. Prav bi bilo, d;a se organi- sedaj pozanimajo, s nizaciji in z denarno podporo za kakšnim uspehom so partizanski letni oddih. Rudnik Kočevje je or- otroci zaključili učenje. Bivšim par- ljudske oblasti, ki jim pomaga s ganiziral na morju »kemping« in tizanom ne more biti vseeno, kako štipendijami, vendar imamo še kupil avtobus, ki bo prevažal do- se šola mladi rod, čigar očetje ali vedno primere, da je bil ta ali oni pusitnike. V nekem večjem podjet- matere so padli za svobodo domo- partizanski otrok »pozabljen« pri .... .. ju so se odločili, da bodo njihovi vine. Pa tudi otroci bodo veseli, če dodeljevanju štipendije, to mesto v pogledu inteligence zi- 61 t M mesečne prejemke " pm ip 7a nrpQiim •mx ’ J J . 8,334.000. KOBALTOVA BOMBA Nobelov nagrajenec profesor ga ujeli, je postavil tik mreže iz kamnov stolp — in ušel drugič. Cirkuški konji, ki računajo, seveda niso nikakšni geniji, imajo pa izbrušen občutek za Hahn je v nekem svojem preda- najfinejše impulze. Zato so tudi skupina iltd. irnniii /7rt-in 1 /4o morTrvcvtwTtoil A n ■!wni 1 iiV. 11/v« «_____________________.1_ ^ višini do 20.000 mesečno, plačali samo 150 din za dnevno oskrbo. RUDARJI NA POČITNICAH 24. junija je odšla na letovišče kočevskih rudarjev v Medvejo ob morju prva skupina — 25 rudarjev iz Rudnika Kočevje. Tu bodo preživeli sedemdnevne počitnice. Potem jih bo zamenjala druga vanju dejal, da bi vodikovih bomb EKSKURZIJE RUDARJEV Vodstvo 'kočevskega rudnika zadostovalo 10 na^jpriljubljenejši sodelavci cirku-s kobaitovim štkih ljudi. Morski psi se igrajo z ovojem za uničenje človeštva, ne žogo, medvedi pa so še vedno in-glede na to, kje bi bombe eksplo- teligentnejši od domačih mačk. Ne- skrbi za Eitrdkovni dvig rudarjev dirale. Država, ki bi torej začela umne niso tudi ovce, gosi in osli. Zadnje tri nedelje so šli na stro-vojno, bi lahko s kobaltovimi bom- Vsekakor pa drži: vsaka žival ima kovno ekskurzijo v Velenje, Kidri-bami uničila poleg svojega naroda toliko razuma, kolikor ga rabi za čevo in na Reko, vsako nedeljo ves svet. Znanstvenik je /poudaril, svoj obstoj. ena skupina po 25 rudarjev. Tečajnice iz Loškega potoka pozdravljajo in deloma s točo. Tudi hladneje bo. SOCIALNO SKRBSTVO V SODRAŽICI Občina Sodražica bo dala, oziroma daje velika sredstva za socialno skrbstvo. Po podatkih, Iti jih povzemamo iz občinskega proračuna je določeno za socialno Skrbstvo skupno 2,756.000 din. Največji izdatek bo za socialne podpirance — 800.000 din, za podpore nižje-šolcem 576.000 din, za vzdrževanje sirot v domovih 520.000 dm, za podpore žrtvam fašističnega terorja 360.000 din itd. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odborj edigov. urednik Jože Košir. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 400 din, polletna 200 din in je plačljiva vnaprej. Za inozemstvo 800 din. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisi se ne vračajo PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA Z DIVJEGA SEVERA NARISAL C.OBLAK 17 Preteklo je mesec in pol, preden so belci zbrali vse potrebno za veliki lov. Komaj so pregovorili nekaj pogumnejših Eskimov, da so se jim pridružili. Iz najbolj oddaljenih krajev zapada je prišel Eskim ec Olee John. S seboj je pripeljal deset najdrznejših lovcev in čredo petdesetih severnih jelenov. S to čredo so mislili zvabiti volkove v ozko dolino brez izhoda in jih tam uničiti. To je bila zamisel O’Connorja in njegovega tovariša. Eskimi pa niso kaj prida verjeli v uspeh. 18 Lovci so našli že prej veliko razpoko v ledu, ki je bila široka dobre pol milje, vhod pa je bol silno ozek. V to past je Olee John nagnal svojo čredo jelenov. Ob vhodu je bilo slišati živahno vrvenje, pridušeno klepetanje razburjenih Eskimov, žvenket orožja in divje kletvice belcev, ki so razporejali lovce. Toda reda ni in mi hotelo biti, belci so komaj zadrževali Eskime, ki jih je postajalo strah pred borbo z demoni, kajti verovati so, da se je v volkove naselil zli duh. Nenadoma so stražarji zavpili, toda preden je odmev mogel zamreti, so lovci že zagledali pred seboj volkove. Pridrli so kako val morja, ki preplavi vse. Kar so videli lovci, je bilo tako grozno, da si tega niti v sanjah niso mogli predstaviti, volkov je bilo ogromno, sto, pet sto ali tisoč, tega ni bilo mogoče spoznati. Od lakote umirajoče živali, ki so bile slepe, gluhe in neobčutljive za vse, kar ni bil vonj po mesu, so bliskovito navalile. O’Connor je zakričal povelje za napad. 20 Toda divji val je pomendral človeško steno, nekaj pušk je počilo, zabliskala so se kopja, nekaj volkov je zacvililo, toda že v istem hipu je bila človeška stena zvrnjena, pomendrana; ljudje so se valjal po tleh in na vsakem je hlastalo In avtomatična puška je neprestano pokala a spričo velikanskega števila volkov je bilo to popolnoma brez pomena. Njegovi ljudje so pričeli bežati, volkovi so si priborili pot do črede in začelo se je neovirano strašno klanje.