Pomurski VESTNIK MURSKA SOBOTA, 14. oktobra 1965 Leto XVII. — štev. 40. Cena 50 din POMURSKI VESTNIK IZHAJA OD FEBRUARJA 1949 — NAJPREJ KOT TEDNIK »LJUDSKI GLAS,« NATO OD JULIJA 1952 KOT »OBMURSKI TEDNIK,« DO PREIMENOVANJA V SEDANJI NASLOV, KOT GLASILO OKRAJNEGA ODBORA SZDL. OD JANUARJA 1963 IZHAJA LIST KOT TEDENSKO GLASILO OBČINSKIH ODBOROV SZDL SLOVENIJE V POMURJU. LIST IZDAJA ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« V M. SOBOTI — DIREKTOR STEFAN ANTALIČ — LIST UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK STEFAN BALAŽIC. NASLOV UREDNIŠTVA — MURSKA SOBOTA, KIDRIČEVA UL. 4. TEL. 21-383 Soboška občina 1965 Letos občani naše občine sumirajo rezultate 20-letnega napornega dela. V tem preteklem obdobju je spremenjena podoba nekdaj izrazito zaostale pokrajine ob levem bregu Mure. Sicer splošno veljavna slaba dediščina, ki jo je prevzela nova socialistična družba, je temeljito veljala tudi za razmere v naši občini. Izrazito področje kmetijske proizvodnje z osnovno značilnostjo razdrobljene kmečke posesti ni moglo predstavljati čvrste materialne osnove za hiter gospodarski in družbeni razvoj. Ostale panoge gospodarstva so bile slabo razvite, posebno pa ne moremo govoriti o pomembnejši industriji, ki je v tem času zaposlovala nekaj sto delavcev. Preteklo obdobje 20-lih let pa pomeni hiter napredek na gospodar, in družbenem področju. Gospodarska struktura se vztrajno iz leta v leto menjava, spreminja se tudi socialna struktura prebivalstva občine. Vendar je tudi v tem času tempo rasti vse do leta 1956 razmeroma počasen. V tem letu je udeležba kmetijske proizvodnje v skupno doseženem družbenem bruto proizvodu 60 odst., industrija pa je pri tem udeležena le z 252 odst. Družbeni sektor v kmetijstvu v doseženem družbenem bruto proizvodu pomeni le 7,1 odst., torej imamo še zelo močno prevladujočo zasebno kmetijsko proizvodnjo. Kako temeljiti gospodarski premiki so doseženi po letu 1956, lahko zaključimo po stanju in udeležbi teh dveh ključnih gospodarskih panog v družbenem bruto proizvodu letošnjega leta. V letu 1965 znaša delež industrije že 47 odst., delež kmetijske proizvodnje pa 38 odst. V vrednosti kmetijske proizvodnje je pa udeležba družbenega sektorja povečana na 282 odst. Storjeni so bili torej veliki napori, da se nekdaj tako slabo razvito gospodarstvo naše komune razvije, kar pomeni tudi močno spreminjanje sociale strukture, kjer se je v tem času razmerje zaposlenih izven kmetijstva povečalo od 25% na 34%. Taki premiki v zaposlovanju ljudi pomenijo tudi spremembo navad, nove potrebe ljudi, nove zahteve na področju družbenega standdarda. Rastejo potrebe po novih in boljših stanovanjih, šolah, potrebujemo izboljšano zdravstveno službo, komunalne storitve. Človek postaja v svojih potrebah s porastom standarda zahtevnejši. Delovni ljudje naše občine vse te zahtevne naloge odgovorno opravljajo. Potrebni so še veliki napori v bodoče. Smo v času, ko s kvalitetnejšim delom v reformnih pogojih moramo pokazati našo sposobnost še nadalje, razviti gospodarstvo komune in s tem ustvariti pogoje za boljši osebni in družbeni standard. Letošnji praznik praznujejo občani naše občine torej v znamenju novih delovnih naporov, v prizadevanjih ustvariti lepši in boljši jutrišnji dan. To pa pomeni hkrati tudi potrebni delež naše komune k splošnim jugoslovanskim naporom k ustvarjanju boljših pogojev za našega delovnega človeka. Janez Lanščak, preds. Skupšč. obč. M. Sobota OB PRAZNOVANJU V SOBOŠKI IN RADGONSKI OBČINI: Številne prireditve v obeh občinah 15. in 17. oktober — to sta datuma, ko v radgonski in soboški občini praznujejo občinski praznik. Letošnje praznovanje poteka že od pretekle nedelje v radgonski, in od torka v soboški občini. Lep nedeljski dopoldan je privabil preteklo nedeljo številne Videmčane in okoličane na otvoritev več pomembnih razstav. Ljubljansko podjetje Cosmos je razstavilo v prostorih zavoda za napredek elektrifikacije nekaj zanimivih manjših kmetijskih strojev. Prav tako v nedeljo dopoldne je bila pri Vidmu razstava živine, tekmovanje traktoristov radgonskega kombinata in VG Kapela, popoldne pa so pri Vidmu odprli novo strelišče. V Radgoni so v nedeljo dopoldne odprli v dvorani delavske univerze zanimivo razstavo slikarjev — amaterjev na kateri razstavlja 16 slikarjev — amaterjev okrog 50 svojih del, pri Vidmu pa razstavo »Videm v preteklosti in sedajnosti« na kateri sodelujejo poleg drugih tudi domači gasilci in lovci znani zbiratelj starin Jože Čuš. V soboški občini se je pričelo praznovanje v torek in sicer z gostovanjem DPD Svoboda Slava Klavora iz Maribora. Gosti iz Maribora so uprizorili tragikomedijo »Talec«. Danes bodo ljutomerski igralci uprizorili v Radgoni dr. B. Krefta igro »Celjski grofje«. Z istim delom pa bodo gostovali v soboto zvečer tudi pri Vidmu. Vstopnice za predstavo pri Vidmu so bile razprodane že preteklo nedeljo. Danes zvečer je v Apačah slavnostna akademija, posvečena letošnjemu občinskemu prazniku. V soboto bo slavnostna seja občinske skupščine v M. Soboti in komemoracija na pokopališču. V stolpnici ob Lendavski cesti bo istega dne gasilska vaja, za tem pa koncert godbe na pihala iz M. Sobote. Za zvečer je predviden ognjemet. Naslednji dan, t. j. v nedeljo dopoldne bo parada soboških gasilcev, za tem pa svečana otvoritev gasilskega doma in prevzem nove avtocisterne. Temu bo sledil tehnični nastop gasilskih enot. V nedeljo popoldne bodo odkrili v Petrovcih na šoli spominsko ploščo ter položili vence Ob številnih spominskih ploščah in spomenikih širom po občini. V soboto popoldne bo v Radgoni otvoritev nove farme bekonov v Podgradu, v nedeljo koncert radgonske godbe na pihala in to pri Vidmu, kjer so letos osrednje prireditve ob občinskem prazniku. V nedeljo dopoldne bo pri Vidmu zasedala občinska skupščina, ki bo na svečan način sprejela rojaka dr. Bratka Krefta za častnega občana radgonske občine. V nedeljo popoldne bodo gasilske sektorske vaje ob Blaguškem jezeru, nato pa otvoritev ceste k Blaguškemu jezeru. Iz dosedanjih prireditev kakor iz celotnega programa praznovanja je mogoče ugotoviti, da sta letošnja občinska praznika v obeh občinah bogata po raznovrstnih prireditvah. -jm Jože Vidič SEKRETAR ObK ZKS LENDAVA Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS Lendava so člani komiteja izvolili Jožeta Vidiča za novega sekretarja, namesto tragično preminulega Draga Lugariča. Jože Vidič, ki so mu člani komiteja zaupali to odgovorno dolžnost, je sin kmečkih staršev, rojen 24. februarja 1936 v Kamovcih. 2e v rani mladosti ga je vojna vihra s starši odvedla v internacijo. 1942. leta so bili internirani v Šarvar na Madžarskem. Po vrnitvi v domovino je začel obiskovati šolo, po končani šoli pa zaradi izredne aktivnosti v družbeno političnih organizacijah bil poslan v srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Kot mlad kmetijski strokovnjak je služboval v kmetijski zadrugi »Brazda« Dobrovnik, kjer so mu zaupali mesto vodje delovne enote v Kobilju. Ves prosti čas je delal v družbenih organizacijah, posebno pa v SZDL. Zaradi izrednega posluha v delu z ljudmi in prizadevnosti v organizaciji, je bil leta 1962 izvoljen za sekretarja ObO SZDL Lendava. Nenehna volja za izpopolnjevanje ga je v letu 1963 privedla na študij na Visoko politično šolo v Ljubljani, ki jo je v letošnjem letu izredno uspešno končal. Kot mlad družbeno politični delavec si je že v dosedanjem delu pridobil veliko zaupanje. RADGONA Te dni so v Radgoni pričeli z asfaltiranjem parkirnega prostora pred novim hotelom Grozd. Asfaltno prevleko bodo dali tudi na pločnik skozi vse mesto, na novo pa bodo delali in posuli z gramozom tudi dirkalno stezo na Tratah, ki so jo uničije letošnje poplave. Novi zdravstveni dom v Ljutomeru V soboto dopoldne bodo v Ljutomeru predali svojemu namenu novi zdravstveni dom, ki so ga pričeli graditi julija lani. V nove prostore bodo preselili celotno zdravstveno in zobozdravstveno službo ter TBC dispanzer. Ker trenutno pri novem zdravstvenem domu ni garaž in stanovanja za hišnika, bo do nadaljnjega ostala rešilna služba izven novega zdravstvenega doma. Investitor celotne zgradbe je občinska skupščina, ki je iz zdravstvenega investicijskega sklada prispevala 30 milijonov dinarjev, poleg tega pa je najela tudi kredit v višini 70 milijonov dinarjev. Zdravstveni dom bo opremljen tu- di z novim instrumentarijem, ki ga je kupil zdravstveni dom delno z lastnimi sredstvi, delno pa z najetim posojilom. Otvoritev novega zdravstvenega doma v Ljutomeru bo pomemben dogodek tako za Ljutomer kot za prebivalstvo celotne občine. Občani Tržiča prispevali za poplavljeno Pomurje Pomoč poplavljenemu Pomurju prihaja iz različnih krajev Slovenije. Minuli torek so v Gornjo Radgono pripeljali s posebnim kamionom obutev in oblačila, ki so jih nabrali in darovali občani občine Tržič. Sekretarka občinskega odbora Rdečega križa Tržič, ki je spremljala pošiljko, je v razgovoru z predstavniki občinskega odbora RK G. Radgona povedala, da nabiralna akcija poteka še naprej. Do sedaj je prispevalo največji znesek komunalno podjetje Tržič in to v višini 120.000 dinarjev. V tem tednu bodo v gornjeradgonski občini prejeto blago in obutev razdelili med prebivalstvo poplavljenih področij. T. C. Poravnalni sveti dobro delajo Na nedavni seji obeh zborov radgonske skupščine so razpravljali tudi o delu občinskega sodišča in sodnika za prekrške. Poročilo predsednika občinskega sodišča je zajemalo zlasti problematiko preživnin, delo poravnalnih svetov in ogrožanje javnega prometa. Od 213 zadev, ki jih je obravnavalo sodišče je bilo 73 preživninskih. Najnižja preživnina je bila 3.000 do 12.000 dinarjev, kar je vsekakor malo. Za varnost v prometu je v občini še premalo storjenega, zato so odborniki predlagali, da v okviru delavske univerze pripravijo za občane primerna predavanja o novem zakonu o prometu. Na področju radgonske občine dela v 8 poravnalnih svetih zelo požrtvovalno 43 občanov. Letos so obravnavali 204 zadeve, večina kazenskega in premoženjskega značaja. Nerešenih je le 18 zadev, od teh pa kar 16 v sami Gornji Radgoni, kar pomeni, da bi morali predloge za poravnalni svet sprejemati tudi v sprejemni pisarni skupščine. Pri sodniku za prekrške je bilo obravnavanih 1.738 zadev. Največ, in tov 968 primerih prekrškov, je bilo storjenih na področju prometa, kar dokazuje kako potrebna bi bila za občane prometna vzgoja. 1KA ČETRTI VAGON POMOČI POMURJU Minuli četrtek dopoldne je prispel na železniško postajo četrti vagon pomoči za poplavljeno Pomurje. Darovano pohištvo, obleke, obutev in štedilnike, kot tudi nekaj gradbenega materila so prispevali občani ljubljanskih občin. T. C. SEJA MEDOBČINSKE KOMISIJE ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Občinski statuti v praksi Občini Lendava in Murska Sobota imata v svojih statutih med ostalim tudi člene, ki govorijo o pravicah in dolžnostih pripadnikov madžarske narodnosti. V obeh občinah sta dvojezični območji, na katerih bi se naj v praksi preverjala s statutom postavljena načela. Na zadnji seji medobčinske komisije za narodnostna vprašanja v Murski Soboti so člani komisije sklenili predlagati obema občinskima skupščinama naj naložita svojim statutarnim komisijam pregled dejanskih razmer in eventuelno dopolnitev statutarnih določil. Dvojezičnost še vedno ni postala sestavni del poslovanja gospodarskih organizacij, čeprav bo tu uvajanje izredno težko, a bi lahko bilo že nekaj storjenega. Javni napisi, ki so prav tako določeni s statutom, tudi niso urejeni. Komisija meni, da bi bilo potrebno obvestiti ljudi na izdajanje osebnih legitimacij, pristojni forumi kot tudi posamezniki pa bi se morali ob tem zavzeti za vpis originalnih madžarskih imen. Radgonski praznik Občani obmejne občine G. Radgona v teh dneh praznujemo svoj 13. občinski praznik. 15. oktobra upravičeno praznujemo kot svoj dan, saj je na ta dan v letu 1941 odšla v partizane prva skupina naših revolucionarjev. Na junaško preteklost naših ljudi se v teh dneh spominjamo v razgovorih, tej preteklosti, ponosni in zmagoviti, so posvečena zborovanja v Radgoni, Apačah, Vidmu, Negovi in Radencih in drugod.. Iz te preteklosti obogateni z dosedanjimi izkušnjami in ohrabreni z dosedanjimi dosežki, iščemo poti v bodočnost. Podoba naše občine se spreminja, tudi tu danes raste delavska zavest, in človek, ki v preteklosti na tej zemlji ni našel kruha in dela proizvaja v naših tovarnah in obrtnih delavnicah. Te delovne organizacije (Elrad, Avtoremont, KK Gornja Radgona, VG Kapela, Moda Gornja Radgona, Opekarna in druge) so zgrajene z žulji naših ljudi, naših občanov. Proizvajalci se zavedajo, da je pravica samoupravljanja njihova neodtujljiva pravica in dolžnost. Pra- vica in dolžnost, ki jim je ni nihče poklonil, ampak je del njih samih, njihovega vsako- dnevnega dela. Ob našem praznovanju kaže poudariti, da je v letih izgradnje prav ta zavest naših ljudi, njihova trdnost in njihovo prepričanje v bodočnost omogočilo dosežene rezultate. Ta zavest se je ponovno izkazala sedaj, ko uspešno izvajamo gospodarsko reformo. Mislim, da je v naši občini velika skrb naložena kolektivom iz kmetijstva (KK Gornja Radgona z njegovimi obrati in VG Kapela). Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo so dosegle primerne rezultate ne samo na svojih, ampak tudi na površinah privatnih proizvajalcev. Prepričanje, da je območje občine Gornja Radgona enoten kmetijski prostor, na katerem kaže organizirati specializirano sodobno kmetijsko proizvodnjo, zlasti ob najsmotrnejši razporeditvi številnih strokovnih kadrov in sredstev za proizvodnjo, nam bo v prihodnjih letih omogočila v tej dejavnosti še hitrejši in še bolj skladen razvoj. Danes človek, ki živi ob murski ravnini in na gornje-radgonskih gričih, ni več odmaknjen od sveta, širša domovina mu ni tuja. K nam radi prihajajo domači in tuji gostje, mi jih pa z odprtim srcem sprejemamo v sodobno urejenih gostiščih. Delovnim kolektivom s področja gostinstva in turizma, kakor tudi privatnim gostinskim delavcem, zlasti pa kolektivu zdravilišča Slatina Radenci, želim še več delovnih zmag. Vedno krepkejša materialna osnova in socialistična zavest delovnih kolektivov nam omogoča skladnejši razvoj gospodarstva in družbenih služb. Šolstvo je in naj bo tudi v bodoče skrb vseh občanov, političnih organizacij in zlasti še skrb občinske skupščine. Večja samostojnost, ki jo imajo kolektivi šol, naj njihovo delo še izboljša, samoupravljanje jih naj še bolj zbliža z občani. Zdravstvena zaščita v občini je zelo napredovala, nedvomno bo pa še boljše, ko bodo zdravstveni delavci imeli bolje pogoje za delo v novem zdravstvenem domu. Želim, da bi bila tudi v bodoče osnova vsem našim prizadevanjem zavest, da sami upravljamo, želim, da bi bila na tej zavesti osnovna naša enotnost, želim, da bi vse družbeno-politične organizacije pri Svojem delu imele čimveč uspehov, da bi se sodelovanje med občinami Pomurja preko skupno organiziranih medobčinskih služb razvilo v še trdnejšo vez med ljudmi. Čestitam vsem občanom občine Gornja Radgona k občinskemu prazniku, čestitam k delovnim uspehom in želim da z enakim prizadevanjem ustvarjajo tudi v bodoče. Ivan Kovač, preds. Skup. obč G. Radgona Ivan Kovač Vremenska napoved za čas od 14. do 24. oktobra. Okrog 17. oktobra in nekako od 23. oktobra dalje suho oziroma lepo vreme. V ostalem pretežno oblačno s pogostimi padavinami in hladneje. Dr. V. M. O RAZSTAVI PRI VIDMU "COSMOS" OB ŠČAVNICI kmetijskih strojev, avtomobilov in pralnih strojev — ZA VAS (berite na 6. strani) OD TEDNA DO TEDNA Se vedno precej NEJASNOSTI V INDONEZIJI Kaj je pravzaprav privedlo do gibanja »30. september« v Indoneziji in do upora enega dela vojske, še svetovni javnosti ni znano. Vesti iz Indonezije so še vedno preskope, da bi bilo možno ugotoviti, proti komu je bil naperjen upor kdo ga je organiziral in kakšen je bil namen. Po vesteh radia Džakarta, ki je edini obveščevalec, pa poteka sedaj v državi dokončen obračun z uporniki in čiščenje v armadi, poleg tega pa se prizadeva, da bi zajezili napade desničarskih strank na komunistično partijo, ki jo dolžijo, da je organizirala upor ali ga pa vsaj podpirala z željo da bi se polastila oblasti in so zato tudi zahtevale, da se naj prepove njeno delovanje. Toda predsednik Sukamo ni podprl takih teženj in je hotel očitno preprečiti medsebojna obračunavanja in maščevanja. Očitno si Indonezija prizadeva, da bi ostal upor njena notranja zadeva in da ne bi posegel tudi na odnose z drugimi državami, saj bi sprejetje zahteve desničarskih strank vsekakor vplivalo na odnose predvsem s Kitajsko in tudi drugimi. Kakšni pa so resnični odnosi in pozicije posameznih političnih strank, pa iz poročil, ki pozivajo na enotnost ljudstva, na boj proti raznim prekupčevalcem, ki so poskrili blago, da sedaj v glavnem mestu primanjkuje živil, pa ni mogoče spoznati. Razen neposrednih upornikov v poročilih tudi niso omenjene politične osebnosti, ki bi morebiti upor vsaj po tihem podpirale. Vzporedno z akcijo čiščenja se bodo verjetno pojavljala tudi taka imena. Vojska se namreč ne strinja s Sukarnovim odklanjanjem obračunavanja, prav tako pa tudi ne močnejše politične organizacije, ki še nadalje zahtevajo maščevanje nad uporniki. GOSPODARSKA REFORMA V SZ Po plenumu Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze in zasedanju prezidija vrhovnega sovjeta se začnejo v sovjetskem gospodarstvu uveljavljati drugačna načela gospodarjenja in planiranja. Ti ukrepi so zelo pomembni in že sedaj vzbujajo izredno široko pozornost v vsem svetu. Njihov neposredni namen je v tem, da bi v podjetjih uvedli čimbolj smotrno gospodarjenje ter omogočili čim večjemu številu podjetij tudi rentabilno poslovanje. Največja novost novega sistema je vsekakor v tem, da daje veliko vrednost dobičku, ki ga doslej niso poznali, v zvezi s tem pa tudi večjo samostojnost gospodarskim organizacijam pri organizaciji dela, iskanju in odkrivanju notranjih rezerv ter uporabi dela dobička ki ostane podjetju. V skladu s temi samostojnostmi se spreminja tudi način planiranja in postaja čedalje bolj demokratični. ITALIJA BO PRIZNALA KITAJSKO? Na letošnjem zasedanju generalne skupščine OZN je postalo jasno, da čedalje večje število držav spoznava, kako nesmiselno je, da je tako velika država kakor je Kitajska izven OZN oziroma da jo zastopa predstavnik Čangajškove Formoze. Prvi temeljit korak je napravila Francija s priznanjem Kitajske, v zadnjih dneh pa je slišati čedalje več tudi o podobnih namenih Italije. O tem so razpravljali v torek in včeraj, ko je parlament analiziral zunanjo politiko vlade premiera Alda Mora. Vse levičarske stranke in tudi vladna socialistična stranka so se zavzemale za to, da naj Italija podpre sprejem Kitajske v OZN. V veliko zadrego pa je spravil krščansko — demokratično stranko sam papež Pavel VI, ki se je v svojem govoru v OZN sicer posredno, pa vseeno dovolj jasno zavzel za sprejem Kitajske v OZN. Krščanski demokrati so doslej namreč zvesto posnemali stališče ZDA. ALDO MORO BO OBISKAL JUGOSLAVIJO Predsednik italijanske vlade Aldo Moro bo v kratkem obiskal Jugoslavijo, so pred kratkim objavile italijanske agencije. To sporočilo je že bilo dalj časa pričakovati, saj je bilo znano, da se predsednik Moro odpravlja na bližnje potovanje v Jugoslavijo. Izmenjava obiskov med obema državama se na splošno ocenjuje kot normalna posledica čedalje tesnejših in prijateljskih stikov med obema državama. Ti stiki so se v zadnjih letih razširili skoraj na vsa področja političnega, gospodarskega in družbenega življenja. Značilno je, da imata Jugoslavija in Italija sklenjenih nad 160 različnih konvencij, pogodb in sporazumov, ki jih še nadalje razširjujeta na preostala še neurejena vprašanja. Italijanskega predsednika vlade je povabil na obisk že podpredsednik republike Aleksander Rankovič, ko je bil na obisku v Italiji. Vendar premier zaradi političnega položaja v Italiji po parlamentarnih volitvah leta 1963 ni mogel obiskati Jugoslavije. NA PRVEM MESTU ZDA Prvič se je v naši zunanje trgovinski menjavi zgodilo, da so na prvem mestu Združene države Amerike. Doslej je bila naš najmočnejši trgovinski partner Italija, ki je zdrknila na drugo mesto, na tretjem je ZSSR, na četrtem pa ZR Nemčija. Jugoslovansko-ameriška trgovina je v prvih osmih mesecih letošnjega leta izredno napredovala. Vrednost našega izvoza v ZDA se je povečala od 31,5 na 40 milijonov dolarjev. V tem času pa smo uvozili iz ZDA za 148 milijonov dolarjev, kar je za 35 več kot lani. Kljub povečanju pa je naš izvoz mnogo manjši od možnosti, ki jih nudi ameriški trg. V letošnjem letu so že nastopile nekatere spremembe v našem izvozu v ZDA. Razveseljivo je, da se je znatno povečal izvoz proizvodov elektroindustrije, bakrenih in aluminijastih proizvodov, obleke in obutve, mesnih konzerv in pohištva. Neznatno pa nazaduje izvoz lesne galanterije, bombažnih tkanin in še nekaterih proizvodov. Znatno povečanje uvoza iz ZDA pa je v glavnem posledica večjih nakupov pšenice. Naš izvoz v ZDA zlasti ovira pomanjkanja blaga, nadalje cene nekaterih proizvodov, ki za ameriške potrošnike ne bi bile sprejemljive, zato bi se bilo potrebno po mnenju izvoznih podjetij preusmeriti v proizvodnjo blaga ki bi ga lahko v velikih količinah izvažali v ZDA. VIETNAM VROČ ZA AMERIČANE V zadnjih dneh so postala vietnamska bojišča čedalje bolj vroča za ameriške vojake, ki so začeli doslej najhujšo ofenzivo proti osvobodilnim enotam. Ameriška poročila navajajo izgube partizanskih enot, ob tem pa svoje izgube označujejo za »zmerne«. Toda očitno v zadnjih zasedah, v katere so zašle ameriške enote, izgube niso bile več zmerne, saj so partizani 40 km od Saigona, glavnega mesta, popolnoma uničili ameriški padalski odred. Poveljstvo ameriških sil v J. Vietnamu se je očitno odločilo, da bo stisnilo obroč okrog žarišč osvobodilne vojske in kot običajno vsa področja strahovito bombardiralo, nato pa z vojsko preiskalo. Toda vsa sumljiva področja so bila prazna. Ob teh spopadih pa ameriška vojska uporablja tudi strupene pline, ki jih spušča v vsa sumljiva področja. Drugače pa na vietnamskem bojišču ni nič novega. Dnevno se nadaljujejo bombardiranja Severnega Vietnama z metanjem propagandnih letakov ter spopadi med osvobodilnimi enotami in ameriško vojsko. V zadnjem času tudi ni bilo zaslediti nobenih novih pobud ne z ene in ne z druge strani. SOBOŠKA OBČINA PRAZNUJE — SOBOŠKA OBČINA PRAZNUJE — SOBOŠKA OBČINA PRAZNUJE - SOBOŠKA V soboški občini včeraj, danes in jutri NE SAMO MED POMURSKIMI, TEMVEČ MED VSEMI OBČINAMI V SLOVENIJI JE SOBOŠKA ENA NAJVEČJIH OD BLIZU 64 TISOČ PREBIVALCEV IMA 8430 ZAPOSLENIH, KAR POMENI, DA JE PODROČJE OBČINE ŠE VEDNO PRETEŽNO KMETIJSKO. TODA, ČE BI SI PRIKLICALI V SPOMIN TISTE ČASE, KO JE BILO ŠTEVILO ZAPOSLENIH ŠE ZA POLOVICO MANJŠE, KO JE BILO V SREDIŠČU OBČINE ŠE NA STOTINE STANOVANJ MANJ, KO JE BILO LE ŠE MALO MOTORNIH VOZIL NA NAŠIH VEGASTIH CESTAH, KO SO IMELA NAŠA DRUŽBENA KMETIJSKA POSESTVA IN ZADRUGE ŠE SKROMNO ŠTEVILO MEHANIZACIJE, NE BI BILO TREBA PO SEČI PREVEC DALEČ V PRETEKLOST: DESET LET BI BILO DOVOLJ. Če bi vzeli kot primerjavo največji industrijski obrat v občini t. j. tovarno konfekcije in perila »Mura«, ki je v zadnjih sedmih letih skoraj početveril število zaposlenih, se ne bi veliko zmotili, če bi to primerjavo razširili na vsa večja industrijska in obrtna podjetja v občini, kajti poleg obrata težke konfekcije so zrasli novi objekti pri tovarni mesnih izdelkov, v tovarni mlečnega prahu. »Agromerkurju«, Agroservisu in še v vrsti drugih podjetij. Sobota je dobila svoj industrijski predel, ki se počasi, toda vztrajno razvija in izpopolnjuje ter tako znatno prispeva k večanju narodnega dohodka prebivalstva v občini. SOBOTA — NAJBOLJ MOTORIZIRANO MESTO V SLOVENIJI Ne samo po rasti industrijskih in drugih proizvodnih objektov, tudi drugače je Sobota naj lepši dokaz sorazmerno hitrega razvoja. Mesto z nekaj nad 8 tisoč prebivalci dobiva vsako leto po približno 100 novih stanovanj, skoraj toliko novih gradenj pa lahko naštejemo vsako leto tudi po številnih drugih krajih občine. Danes je Sobota najbolj motorizirano mesto v Sloveniji, saj pride na vsakega četrtega prebivalca motorno vozilo. Sobota pred desetimi ali celo manj leti je bila mesto in vas hkrati. Sodobno urejeni trgovski lokali, urejena cestišča vseh večjih ulic, vse to so novosti, ki jih Sobota izpred deset let ni poznala. Od lanskega leta dobiva mesto tudi prepotrebno kanalizacijo, za katero je bilo v lanskem letu porabljenih skupaj z modernizacijami cest 428 milijonov dinarjev. 1000 HEKTAROV ODKUPLJENE ZEMLJE Med kmetijskimi delovnimi organizacijami v soboški občini zavzema najvidnejšo mesto kombinat »Pomurka« v Murski Soboti. Skupno potrošijo kmetijske delovne organizacije za svojo nadaljnjo izgradnjo letno okrog 1 milijardo dinarjev, v letih od 1961 pa so te delovne organizacije odkupile blizu 1 tisoč hekta- rov zemlje ter s tem povečale možnosti za intenzivno obdelavo na večjih kompleksih. Skupno imajo vse kmetijske delovne organizacije letos že blizu 6 tisoč stojišč za govejo živino, kar pomeni močan vir surovin za domačo predelovalno industrijo, čeprav ta še ne more delati s polno kapaciteto zaradi premajhnega staleža živine. Na približno 10 tisoč hektarih zemlje v zasebni lasti so vpeljani kooperativni odnosi, ki se ugodno odražajo predvsem v povečani kmetijski proizvodnji, med pomembne panoge te proizvodnje pa spada vsekakor živinoreja, ki je omogočila, da je v lanskem letu kombinat »Pomurka« kot najmočnejši izvoznik v občini prodal na tujih tržiščih za 2 milijona 130 tisoč dolarjev svojih izdelkov. Hriboviti predel občine se zadnja leta vse bolj uveljavlja tudi v sadjarstvu. Da je dosežen velik napredek v razvoju kmetijstva kaže podatek o porabi umetnih gnojil: pred desetimi leti je znašala potrošnja teh le nekaj sto ton letno. v lanskem letu pa so porabili kmetijski proizvajalci v obeh sektorjih lastništva že nič manj kot 8950 ton raznih umetnih gnojil. Boljša obdelava zemlje je omogočila, da se je število pitane goveje živine povečalo v zadnjih štirih letih za blizu 3000 glav, pri prašičih pa celo za 8000. PO LEPŠIH CESTAH VEDNO VEČ TURISTOV Odkar je bil speljan po severni magistrali asfaltni trak, ki je odprl pot sodobnemu motoriziranemu turizmu, prihaja v soboško občino vsako leto po 10 odst. več domačih in tujih turistov. Z nadaljnjo modernizacijo naših cest se bo dotok turistov iz leta v leto večal. Poleg cest pa bodo razvoju turizma služile tudi dobro organizirane turistične postojanke. Prve izkušnje v tem pogledu so nakazale nadaljnjo smer turizma v soboški občini. Danes lahko trdimo, da še zdaleč nismo izkoristili vseh možnosti kako domačemu ali tujemu turistu približati pokrajino in ljudi. Kako skromni so začetki turizma v soboški občini povedo naslednje številke: lani je obiskalo ta del Slovenije 8 tisoč domačih in blizu 2 tisoč inozemskih gostov, toda le dve leti prej smo se morali zadovoljiti s 6400 domačimi in nekaj manj kot tisoč tujimi turisti. Ob takem bežnem pregledu in primerjavah lahko ugotavljamo, da se tudi soboška občina uspešno vključuje v prizadevanja naše družbene skupnosti. Dvajsetletni razvoj na vseh toriščih nam prepričljivo dokazuje, da se tudi soboška občina razvija in tako omogoča svojim prebivalcem boljše delovne in življenjske pogoje. Še takorekoč včeraj idilična kmečka pokrajina, desetletja nespremenjena iz dneva v dan živahneje utripa vse od Tromejnika do vasic ob Muri. Toda jutri in pojutrišnjem želimo doseči še več, kot nam je prinesel dvajsetletni razvoj. RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE — RADGONSKA OBČINA PRAZNUJE — RADGON Prizadevanja občanov niso brez uspehov Radgonska občina s svojimi nekaj manj kot 20 tisoč prebivalci praznuje te dni ob činski praznik. V krajih po vsej občini od Cmureka čez Apaško dolino, slikovite radgonske in Kapelske gorice, po vaseh ob Ščavnici in Muri je prizadevnost občanov ostvarila dela, ki kažejo, da v preteklih dvajsetih letih tudi v tem delu naše domovine niso stali križemrok. Predvsem v zadnjih desetih letih je dosegla radgonska občina viden napredek, saj se je v tem obdobju povečal narodni dohodek na prebivalca kar za 4-krat. Tudi osebna potrošnja je dosegla v zadnjih desetih letih letno 10 odstotno povečanje. V radgonski občini je bilo zaposlenih 1. 55. 2.200 ljudi. Letos so dosegli število 3.400 zaposlenih. Za desetletno obdobje lep uspeh v sicer manj razviti občini. K večji zaposlenosti prebivalstva je pripomoglo predvsem to, da so gospodarske organizacije v občini razširjale svoje obrate, večale pa tudi proizvodnjo. Skupne naložbe v gospodarstvu Cenijo na 5,3 milijarde dinarjev, za negospodarske dejavnosti pa je bilo potrošenih 1,5 milijarde dinarjev investicij. In kaj vse je nastalo novega v teh nekaj letih? Slatinski obrat v Boračevi, sodobna peč in sušilnica v radgonski opekarni, proiz- vodna hala pri Elradu, kmetijski objekti v Lutvercih, Stogovcih, Žihlavi, farma bekonov v Podgradu, modema vinska klet na Kapeli, obrat za proizvodnjo penečih vin v Radgoni, preiskusili center za uporabo električne energije v kmetijstvu pri Vidmu, poslovna in stanovanjska stavba samopostrežne trgovine v Radgoni, delavnica Avtoremonta, zdraviliški dom, olimpijski bazen in kavarna v Radencih, hotel v Radgoni in še bi lahko naštevali manjše objekte. V zadnjih desetih letih se je Radgona povezala z asfaltno cesto proti zahodu in vzhodu. Lani je bil asfaltiran tudi odcep s te glavne prometne žile proti Apačam. Letos pa so pričeli občani radgonske občine graditi v Radgoni nov zdravstveni dom, na Kapeli šolo in pri Vidmu vodovod. 300 novih stanovanj Radgona kot središče občine kaže iz leta v leto lepše lice. Med starimi meščanskimi hišami so se pričele pojavljati strehe večnadstropnih stanovanjskih blokov. Čez 300 stanovanj so zgradili v zadnjih desetih letih in to ne samo v Radgoni. Mesto ob Muri ni danes živahno samo zato, ker leži ob vedno bolj prometni Severni magistrih, temveč tudi zato, ker je v kraju pomembni mednarodni prehod v sosednjo Avstrijo odkoder prihaja iz leta v leto več inozemskih turistov. Da je tako, govore številke: pred desetimi leti so zabeležili v radgonski občini 28.700 nočitev, lani 70.400. Velik delež pri tem nosijo inozemski turisti, čeprav se je povečalo tudi število domačih gostov. Preteklo desetletje bi zato lahko označili tudi kot obdobje prizadevanj, kako ta severni del Slovenije vključiti v sodobni turizem. Radenci postajajo iz leta v leto bolj znani po svojih dobro organiziranih prireditvah, ki privab- ljajo goste od daleč in od blizu. Prijetno Negovsko jezerce je izletniška točka kamor zahaja vedno več ljudi. Še pred desetletji je bila radgonska občina izključno kmetijsko-vinogradniško področje. Stara opekarna in slatinski vrelci so bili edini omembe vredni obrati, ki pa niso mogli dati kruha številnim družinam predvsem obširnega gričevnatega predela, kjer sta vladala beda in nemalokrat glad. Dvajset, še bolj pa deset let je premalo, da bi lahko popolnoma odstranili to neveselo zapuščino, zato ima radgonska občina še danes velike težave pri urejanju socialnih problemov, ki so vedno večji kot pa so materialne možnosti občine. Vinorodni predel občine je doživel prav v zadnjih desetih letih velik napredek. Obe gospodarski organizaciji, tako radgonski kombinat kot VG Kapela sta vložili veliko sredstev v obnovo vinogradov in sadovnjakov. Mehanizacija je pripomogla, da tudi tukaj delovni ljudje z manj napora ustvarjajo več. Kmetijski delovni organizaciji v občini pa postajata tudi središče in organizator celotne kmetijske proizvonje, katere vrednost cenijo letno na 2,2 milijarde dinarjev. Napori za večjo proizvodnjo tudi v kmetijstvu niso bili zaman. Večja uporaba umetnih gnojil in priznanih semen kaže, da so se hektarski donosi v zadnjih desetih letih močno povečali tako v družbenem kakor tudi v zasebnem sektorju kmetijstva. Danes ima radgonska občina že dobre gospodarske temelje, na katerih je mogoče graditi. Pregled čez desetletno obdobje kaže, da napori delovnih ljudi radgonske občine niso bili zaman. POMURSKI VESTNIK, 14. oktobra 1965 2 NA OGLED VAS VABI PRODAJNI SERVIS LJUBLJANA - MARIBOR Že poznate nove Lycra elastične nedrčke in pasove? — Izdelke »Lisce«? To je zadnja novost ženskega intimnega perila v svetu. Prav gotovo je nobena žena ne bo hotela pogrešati. BRENDAN BEHAN: »TALEC« V MURSKI SOBOTI V okviru praznovanja občinskega praznika je v torek gostovalo v Murski Soboti amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora s tragikomedijo »Talec« irskega pisatelja Brendana Behana. Delo je režiral Slavko Karlin, z njo pa je gledališče želo izredno velika priznanja, saj je zastopalo Slovenijo na zveznem festivalu amaterskih odrov, ki je bil na Hvaru ter tam dobilo najvišje priznanje. Delo je zelo svojstveno in brez ustaljenih dramskih načel ter mešanica tragičnih in komičnih situacij. V njem pisatelj z neprikrito ironijo prikazuje boj irskega ljudstva za osamosvojitev, boj, ki je poln legendarnih zgodb, izrednega patriotizma, v resnici pa poln preživelosti. Uprizoritev v Murski Soboti si je ogledalo mnogo gledalcev, ki so tudi živo spremljali dogajanje na odru. KANČEVSKI PIONIRJI PRISPEVALI POMOČ V ponedeljek so na občinski odbor Rdečega križa v M. Soboto poslali kančevski pionirji šolske zveske, svinčnike in nekaj denarja, ki so ga sami zbrali za svoje tovariše na poplavljenem področju Pomurja. Lepa gesta kančevskih pionirjev naj bi bila začetek akcij po pomurskih šolah, saj so njihovi tovariši na poplavljenih področjih vsake pošiljke potrebni in veseli. Prispevek kančevskih pionirjev je bil odposlan na osnovno šolo v Bakovce. Ekipa Partizana M. Sobota pomurski prvak v košarki za 1. 1965 NA ATLETSKEM TEKMOVANJU SREDNJEŠOLCEV Na prvem mestu: množičnost Nedeljskega atletskega tekmovanja za pokal CK ŽMS se je udeležilo kar 135 mladih atletov in atletinj iz pomurskih srednjih šol, tekmovanje pa je izvedel Atletski klub Pomurje. Kakor atletsko tekmovanje prejšnjo nedeljo, je uspelo tudi tekmovanje srednjih šol v nedeljo, 10. oktobra. Na prvem mestu velja omeniti zares množičnost na tekmovanju. pa tudi rezultati so povprečno dobri. Tekmovale so ekipe: SŠD Enotnost M. Sobota, ekonomska srednja šola, srednja šola za telesno vzgojo, srednja kmetijska šola, šola zdravstvenih delavcev, šolski center za blagovni promet in gimnazija Ljutomer. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: MOŠKI: 100 m — Škraban Štefan, 12,2; Žižek Dušan, 12,3; Dolgov Karel, 12,4; 300 m — Težak Janez, 38,8; Škraban Stefan, 39,2; Potočnik Slavko, 41,0; 1000 m — Marič Anton, 2:40,8; Babič Stefan, 2:41,3; Meričnjak Vinci, 2:56,8; skok v višino — Glažar Karel, 165; Ferenčič Janko, 160; Horvat Rudolf, 155; skok v daljino — Klun Janko, 5,65; Klemenčič Zvonko, 5,62; Težak Janez, 5,57; suvanje krogle — Glažar Karel, 14,06; Horvat Rudolf, 12,78; Kukanja Vlado, 12,61; štafeta 4 x 100 m — SŠTV, ESŠ, ENOTNOST. ZENSKE: 60 m — Kuhar Marija, 9,0; Kosi Milena, 9,1; Čarni Erika, 9,1; 600 m — Zelko Suzana, 1:51,1; Domitric Katica, 1:57,7; Križan Draga, 2:00,0; skok v višino — Pfeifer Miša, 140; Kikec Dragica, 135; Dittrich Elizabet, 130; skok v daljino — Pfeifer Miša, 4:28; Horvat Slava, 4,26; Bac Šarika, 4,00; suvanje krogle — Bac Šarika, 10,46; Husar Helena, 10,04; Benko Helena, 9,20; štafeta 4 x 100 m — ENOTNOST, ESŠ, ŠZD. Traktor prodajo Kombinat »POMURKA« — Obrat za gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota razpisuje javno licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev; Traktor »ZADRUGAR«, v nevoznem stanju Licitacija bo 18. oktobra ob 8. uri pri žagi v Murski Soboti za reflektante družbenega sektorja, ob 9, uri pa za ostale pravne osebe. Ogled je možen vsak dan od 7. do 10. ure. Reflektanti morajo pred licitacijo položiti 10% varščine. Dva osnovna problema v šolstvu: nagrajevanje in idejnost pouka Občinski komite ZKS v Murski Soboti je v torek popoldne na svoji redni seji obravnaval nekatere probleme na področju šolstva ter o vlogi komunistov v našem učno-vzgojnem procesu. 9 V 21 osnovnih šolah z 29 podružničnimi šolami v soboški občini je v 308 oddelkih 9460 šoloobveznih otrok. Po sistemizaciji bi moralo poučevati 199 učiteljev in 173 predmetnih učiteljev. V praksi pa je tako, da poučuje 300 učiteljev in le 18 predmetnih učiteljev. Da se stanje ne izboljšuje v prid predmetnim učiteljem je na mnogih šolali krivda v tem, ker raje sprejmejo učitelja za razredni pouk kot pa predmetnega učitelja, češ, učitelj je bolj »uporabljiv«, za predmetnega učitelja pa predvsem na manjših šolah ni dovolj oddelkov, da bi bil polno zaposlen. Vendar — kot so ugotavljali tudi na seji komiteja — izhaja tak odnos do predmetnih učiteljev tudi zaradi odpora do višje kvalificiranega kadra. O kadrovski politiki v šolstvu nasploh, je bila ponovno ponovljena stara ugotovitev, da se v šolstvu rekrutira kader, ki prečesto prihaja iz konservativnega okolja, kar ima za posledico mlačnost med prosvetnim kadrom, ta pa škoduje idejnosti pouka. V razpravi je bilo zastavljeno vprašanje ali šola v dovoljni meri seznanja mladino s samoupravljanjem, kakšna je ak- tivnost komunistov na šolah pri razreševanju šolskih problemov nasploh in kakšni rezultati so bili doslej doseženi v pogledu nagrajevanja prosvetnega kadra. V pogledu nagrajevanja prevladuje na naših šolah še vedno prepričanje, da merjenje učinka pri prosvetnem kadru »ruši mir« v kolektivu. Res je, da ni mogoče mehanično prenašati metod nagrajevanja iz gospodarstva v šolstvo. Učnovzgojni proces je dolg in prizadevnost posameznega prosvetnega delavca je težko izmerljiva. Vendar so posamezni kriteriji, ki ne bi smeli delati preglavic, na pr. prizadevnost pri pouku, disciplina itd. Prosvetni delavci so v razpravi poudarjali, da vnaša malodušje med prosvetni kader tudi stalno eksperimentiranje v šolstvu. Kritično so ocenili odnos do 48. člena zakona o osnovni šoli, ki predvideva, da mora otrok, ki ni uspešno končal 8 razredov osnovne šole in do 1. sept. ni izpolnil 15 let, obiskovati šolo še deveto leto. V razpravi .so navajali vrsto napak in nepravilnosti, ki jih je moč zaslediti po naših šolah. Tako na pr. dobivajo učitelji v Fokovcih dodatek za dvojezičnost neglede na to ali poučujejo in ah obvladajo oba jezika. Nekateri upravitelji vse premalo nadzirajo pouk mladih učiteljev, nekateri tajniki na šolah prejemajo večje osebne prejemke kot prosvetni delavci in podobno. ZAPOSLOVANJE DELAVCEV V LJUTOMERSKI OBČINI: Premalo odpuščenih v administraciji O gibanju zaposlenih in problemih, ki so nastali z novo gospodarsko reformo, so gospodarske organizacije, ustanove in zavodi v ljutomerski občini odpustili skupno 38 ljudi. Od navedenih odpuščenih delavcev je uspelo Zavodu zaposliti v gospodarskih organizacijah v občini 17 ljudi. Zavod zaradi sedanje situacije posreduje zaposlitev odpuščenim delavcem v tujini in sicer v Avstriji, predvsem v kovinski, tekstilni in gradbeni industriji. Zavod je iskal s pomočjo občinske skupščine ter občinskih političnih forumov zaposlitev navedenim že odpuščenim delavcem. S sodelova- njem občinske skupščine in prizadetih gospodarskih organizacij, jim je uspelo, da so za predvidene odpuščene delavce in uslužbence pri občinski skupščini in podjetju Tehnostroj Ljutomer našli možnosti za zaposlitev 13 delavcem in uslužbencem. Pri podjetju Tehnostroj je bilo ugotovljeno, da podjetje mora zaradi pomanjkanja reprodukcijskega materiala ter zaradi zmanjšanja naročil ukiniti 16 delovnih mest. To so predvsem uslužbenci, ki so bili v upravno službo sprejeti iz proizvodnje. Pri podjetju so tako ostali samo štirje uslužbenci, ki jih bodo v doglednem času odpustili. Skupščina občine Ljutomer je od sistematiziranih 76 delovnih mest ukinila 15. Znotraj občinske uprave so od 15 ukinjenih mest sistematizirali na novo 9 mest ter s tem rešili zaposlitev devetim uslužbencem. VŽK Ljutomer je s 1. sept. odpovedal delovno razmerje pri obratu gozdarstvo v Ljutomeru 6 delavcem, ki jim bo delovno razmerje prenehalo 30. novembra. Pri istem obratu predvidevajo do konca decembra odpovedati delovno razmerje še desetim delavcem. Vzrok za odpuščanje delavcev je pomanjkanje surovin in zmanjšanje naročil. Razen navedenih odpuščenih delavcev in uslužbencev, bodo gospodarske organizacije odpustile 136 sezonskih delavcev. Vsi navedeni primeri, ki izhajajo iz dosedanjih ukrepov v odnosu na trenutno stanje v gospodarstvu, so iz ekonomskega vidika samo trenutno rešljivi, če upoštevamo, kot trdijo na Zavodu, da so z ugotovljenim viškom delovne sile v posameznih gospodarskih organizacijah in ustanovah, uspeli s preusmeritvijo odvisne delovne sile v gospodarske organizacije in ustanove ali z uvedbo novih delovnih mest rešiti ta problem le začasno. P. P. V septembru 71 prometnih nesreč Pretekli teden je bilo v M. Soboti posvetovanje s tajniki komisij za varnost prometa pomurskih občin, na katerem so razpravljali o dosedanjem delu ter o poteku zadnje akcije »Pešec in kolesar v prometu«. Ugotovili so, da se komisije, razen v Lendavi, svoje delo zadovoljivo opravile, čeprav ni bilo načrtnega dela. Ugotavljali so, da so udeleženci prometnih nesreč v številnih primerih šoloobvezni otroki in da so šole doslej vse premalo storile, da bi se njihovo število zmanjšalo. Nekatere šole še sploh niso pričele pouka prometne vzgoje, čeprav so prejele okrožnice Republiškega zavoda za šolstvo. Tam, kjer imajo pouk prometne vzgoje, pa ni načrten in se otroci v glavnem učijo prometne znake, kar ni glavni namen prometne vzgoje, temveč je potrebno dati otroku osnovno znanje, o vedenju v javnem prometu. Otrokom bi bilo potrebno prikazati tudi vzroke prometnih nesreč, kot so vsporedna vožnja, vožnja brez luči in podobno. Nadalje so na posvetovanju ugotavljali, da je prav zaradi pomanjkljive cestne signalizacije prišlo do več hudih prometnih nesreč. Tako je na primer v Murski Soboti prišlo do več prometnih nesreč, ker niso povsod urejeni prehodi za pešce. Poseben problem predstavljajo kolesarji, ki so zaposleni v večjih podjetjih. Poudarili so, da bi morali o prometni vzgoji razpravljati tudi v delovnih organizacijah, na množičnih sestankih, zborih volilcev itd., kajti za prometno varnost je odgovorna vsa družba, ne samo organi varnosti. V mesecu septembru je bilo v Pomurju po zbranih podatkih organov za notranje zadeve, skupno 71 prometnih nesreč, od tega 5 smrtnih, 20 hudih prometnih nesreč in 24 lažjih. Vzroki prometnih nesreč: vinjenost v 16, neupošte- vanje prometnih predpisov v 14, slabo cestišče v 9, izsiljevanje prednosti v 16, tehnična nesposobnost vozila v 7 primerih itd. Udeleženci v prometnih nesrečah so bili: avtobusi 1, tovorni avtomobili 5, traktorji 3, osebni avtomobili 29, motorna kolesa 13, mopedi 18, kolesarji 18, pešci 12 in vprege 3. Skupna materialna škoda znaža 5 milijonov 852 tisoč dinarjev. Največ prometnih nesreč je bilo v občini Murska Sobota in sicer 45, materialna škoda znaša 3,197.000 dinarjev. V občini Radgona je bilo 11 prometnih nesreč z 1,125.000 dinarjev materialne škode, v občini Ljutomer 9 prometnih nesreč s 545.000 dinarjev škode in v občini Lendava 6 prometnih nesreč z 985.000 dinarji materialne škode. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so: nepravilna in vzporedna vožnja, vožnja brez luči in zavor pri kolesarjih, tehnična nesposobnost vozila pri mopedih in poklicnih voznikih, medtem ko se vinjenost najpogostejši vzrok prometnih nesreč pri voznikih-amaterjih. II. RAZSTAVA ZNAMK V SOBOTI V okviru letošnjega občinskega praznika in dvajsetletnice osvoboditve bodo priredili soboški filatelsti II. razstavo znamk. Filatelistično društvo obstoja v Soboti že 16 let. V zadnjih treh letih se je število članov podvojilo in šteje 74 članov, od tega 30 mladincev. Namen razstave je predvsem v tem, da vzbudi med mladino zanimanje za zbiranje znamk. Soboški filatelisti si dopisujejo in izmenjavajo znamke s filatelisti iz SZ, Poljske Madžarske, Bolgarije, Francije ZDA, Avstrije in še nekaterih drugih držav. Razstava bo odprta od 17. do 21. oktobra. Domače delo naših učencev Na roditeljskih sestankih pogosto razpravljamo o domačem delu učencev, vendar je prav, da zdaj, ko je minil brezskrbni čas počitnic in ko se učilnice spet polnijo z učečo se mladino, o njem ponovno spregovorimo. Da nam bo vsem jasno, želim naglasiti, da učitelji smatrajo domače delo za tisto dejavnost, s katero otrok nadaljuje ali pa se pripravlja za delo v šoli. V tem pa je otrokovo delo različno: učenci se morajo učiti iz učbenikov ali pa iz zvezkov, v katerih imajo zapise, izdelovati morajo pismene vaje in reševati rač. naloge. Nekateri mislijo, da se mora učenec obvezne osnovne šole vse naučiti pri pouku. Res je, da mora učitelj glavne učne smotre doseči z učenci že v šoli, kljub temu se osnovna šola ne more in ne sme povsem odreči domačemu delu. Nujno je, da se ponavljanje deloma prenese na dom, ker ga učitelj zaradi malo odmerjenega časa ne zmore temeljito opraviti v šoli. Še močnejši vzrok pa je vzgojni razlog: učenci se morajo navajati na samostojno delo. V šoli se vedno najde kdo, ki učencu v težkočah pomaga, doma pa je drugače. Učenec mora doma preizkusiti svoje lastne sposobnosti in premagovati težkoče. Kolikor bolj je pri premagovanju le-teh uspešen, toliko bolj mu narašča volja za delo. Domače delo učencev pa je lahko samo tedaj uspešno, če se šola in družina skladata in ustrezno dopolnjujeta. Vsakokrat, ko učitelj postavlja domače naloge učencem, se mora zamisliti, ali ni naloga prezahtevna glede na zmogljivost otrok. Vprašati se mora ali jih s tem ne obremenjuje, oziroma čez mero zaposljuje. Takim in podobnim napakam se izogne, če vključuje domače delo v svoje učne priprave. Na višji stopnji osnovne šole pa bi naj predm. učitelji vpeljali poseben ZVEZEK DOMAČEGA DELA. kakor bi si učenci po učiteljevem nareku zapisali, kaj morajo doma delat. Zapis v zvezku bi naj starši kontrolirali sproti in potrdili s svojim podpisom. S tem bi se močno zmanjšalo opravičevanje posameznih učencev in preprečevalo zanemarjanje učenja. Učenci morajo natanko vedeti, kaj in kako morajo delati. Enako velja za družino (oz. starše). Staršem je naložena skrb več, ta pa je: preskrbeti morajo otroku primeren miren delovni kotiček, določiti mu čas, ko bo izvrševal domačo delo. Starši naj dosledno vzgajajo svojega šolarčka, da bo dan za dnem opravljal svoje šolske dolžnosti v dogovorjenem času in prizadevno. Če i- ma otrok pouk dopoldan, naj po vrnitvi iz šole najprej obeduje, nato kako uro in pol miruje. Potem naj sede k delu, ki ga je dobil tisti dan in ga naj kolikor mogoče vestno v celoti opravi. Po tem opravilu, naj ponovi (utrdil je že prej) učno snov za prihodnji dan. Teže je z učenci, ki imajo pouk popoldan. Torej, bi ti učenci morali delati dopoldan v času, ko je večina staršev zdoma. Za te učence bi moral biti na razpolago določen prostor kjer bi učenci delali pod učiteljevim nadzorstvom. Zdrav in pravilno normiran dnevni red v učenčevem prostem času je močno orožje za zmanjševanje neuspehov v šoli. Polivale vredno Pred nedavnim je Frane Činč iz Satahovec pozabil v Hotelu »Zvezda« v Murski Soboti denarnico, v kateri je bilo poleg osebnih listin nad 50.000 din gotovine. Ko se je Činč spomnil, kje bi denarnico mogel pozabiti, se je napotil v Hotel »Zvezda«, kjer je bil prijetno presenečen: natakar za točilno mizo štefan Štadler mu je namreč takoj vrnil denarnico z vso vsebino. Res, vzgledna gesta poštenja! NAŠE TOPLE ČESTITKE za 20-letnico osvoboditve in letošnji praznik naših občanov - z željo, da bi s skupnimi prizadevanji v bodoče dosegli še večje uspehe pri krepitvi gospodarstva in na drugih področjih družbene ustvarjalnosti SKUPŠČINA OBČINE OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE ZMS OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV NOV in vodstva drugih družbeno-političnih in množičnih organizacij OBČINE POMURSKI VESTNIK, 14. oktobra 1965 3 Neenakopravni šolar v »ubogi« občini V celotni Sloveniji imamo enak učni načrt in pred njim so vse šolske skupnosti enako odgovorne. Toda v občini Ljubljana-Center pride na učenca ca 150 tisoč dinarjev, v radgonski pa samo 60 tisoč. Zakaj torej nima otrok v radgonski občini enakih možnosti, da se izobrazi? Šolstvo v murskosoboški in radgonski občini je imelo na prvi pogled »srečo«: tudi po reformi so mu ostala denarna sredstva, ki so mu jih zagotovili proračuni. Kar blagodejen občutek, da vsaj izobraževanje in vzgoja otrok ni doživela usodnega »posega«, kot se je to sicer zgodilo marsikateri ustanovi ali podjetju pri nas. Toda v resnici je tudi šolstvo prizadeto, najprej v materialnem pogledu, zaradi tega pa tudi, kar se tiče njegovega poslanstva. Četudi bo torej neka šola dobila že raneje zagotovljena sredstva, bodo ta danes vendarle odtehtala manj, kot bi odtehtala pred reformo, ker pač zdaj za isti denar dobimo manj. Zato je vprašanje, ali bodo šole lahko razkazale enake in enako intenzivne dejavnosti kot doslej . Problemi se od šole do šole ponavljajo. Toda tudi napori šolskih kolektivov, najti najboljšo pot iz trenutnega položaja, so si enaki. Povsod prevladuje načelo, da kvaliteta in obseg pouka ne sme trpeti. To načelo pa zlasti zdaj ob reformi zahteva posebno velike žrtve. Predvsem se osebni dohodki kljub povečanim življenjskim stroškom ni-. so mnogo spremenili. Na rad- gonski osnovni šoli dobiva na primer učitelj po dvajsetih letih pedagoškega dela le 54 tisoč dinarjev. Na Cankovi so osebni dohodki ostali na istem, v Rogašovcih so jih pa komaj za spoznanje zvišali. Da ni nikjer, kar se nagrajevanja tiče, ugodnejših rešitev, morda že dokaj zgovorno priča o težavnem položaju šol. Priznati je treba, da si šolski kolektivi povsod resno prizadevajo, da se v njihovih ustanovah nikjer ne zmanjšajo dejavnosti, ki jih družba od njih pričakuje. To jim je tudi uspelo. Z združevanjem delovnih mest so našli nekaj notranjih rezerv, nekaj pa upajo prihraniti tudi z zelo previdnim zvišanjem osebnih prejemkov. Šolstvu je z odpravo nekaterih predpisov ostalo sicer skoraj dvanajst odstotkov denarja več, toda ta posebni priliv je šel za nagrajevanje novih učnih moči, tako da na osebne prejemke ni mogel vplivati. Radgonska šola bo zdaj porabila največji del sredstev za osnovne materialne izdatke. Samo premoga recimo porabi 20 ton. In kaj tedaj ostane za potrebe, ki se pojavljajo pri vzgojno izobraževalnem delu šol, ko pa so taki stroški tako veliki? Kako naj nabavljajo učne pripomočke, kako naj uvajajo sodobne metode pouka, ko pa je v vse to treba takoj vlagati še dodatna sredstva? Taki dodatnih sredstev pa ni. Izhod iz težkega položaja bo za izobraževalni sistem pri nas končno vendarle treba najti. Morda se bo resnično kaj začelo z novim zakonom o šolstvu, ki obeta drugačen način financiranja. Morda tedaj šole ne bodo obvezno revne, če so revne tudi njihove občine, kot to velja še zdaj. Drago Grah S POSVETOVANJA O DRUŽBENIH CENTRIH Potrebna večja zavzetost organizacij Pred leti so v mnogih krajih začeli graditi domove za krajevne potrebe. Ti domovi s svojimi večjimi ali manjšimi dvoranami naj bi postali nekako zbirališče ljudi ter tudi središče družbenega in kulturnega dogajanja v krajih. Krajevne organizacije so kupile tudi televizorje ter tudi drugače opremile prostore. Kakšno pa je življenje v teh domovih? O tem so se v ponedeljek posvetovali predstavniki kulturnih organizacij, SZDL in mladine vseh štirih občin. Ugotavljali so predvsem, da je bilo v začetku v krajevnih domovih zelo živahno, toda polagoma, ko se je na vaseh pojavilo več televizorjev, so se gledalci rajši zbirali pri svojih znancih. Ljudje so začeli pogrešati prijetno domačnost, ker tudi primanjkuje ljudi, ki bi bili sposobni organizirati in voditi klubsko življenje. Opaža se namreč, da je mnogo tistih, ki so se udeležili raznih seminarjev, odšlo drugam ali pa se popolnoma posvetilo le poklicnemu delu. Poleti pa zlasti na vaseh popolnoma zamre klubsko življenje, ker ljudje odhajajo na sezonska dela pa tudi na domačih gospodarstvih ga je dovolj. Tudi v mestih se klubsko življenje bolj počasi razvija. Od štirih pomurskih središč imata le dve urejene prostore za klubsko življenje in sicer Murska Sobota in Ljutomer. Toda tudi ta dva kluba še nista postala takšno središče, v katerem bi se ljudje res zbirali, čeprav je bilo v njunem okviru vrsta različnih prireditev. Na posvetovanju so ugotavljali, da bi morale pri razvijanju klubskega življenja so- delovati vse politične in tudi kulturne organizacije. Politične bi naj prinesle težišče delovanja od klasičnih sestankov na različne debatne večere, kulturne pa skrbele za prijetno in tudi zabavno življenje z raznimi prireditvami. Za te namene pa bi se naj priredili tudi seminarji in tako vzgojili ljudje, ki bi bili sposobni voditi taka družbena središča. Prijeten kulturni večer Minulo nedeljo je madžarska dramska skupina lendavske Svobode uprizorila pred domačim občinstvom komedijo »Vzorni soprog«. Komedija, ki so jo lendavski amaterji uprizorili predhodno že na gostovanju v sosednji Madžarski in je pri gledalcih doživela lep uspeh, je tudi na domačem odru žela lepa priznanja. Ob tem je vsekakor potrebno pohvaliti amaterje, ki so v večini prosvetni delavci, za vložen trud in idealizem, ki so ga vložili, da so svojemu občinstvu pripravili tako redki kulturni užitek. Uprizorjena komedija je začetek amaterske kulturne sezone v občini, kajti nekaj društev je že napovedalo uprizoritev dramskih del v tej sezoni. Lendavska Svoboda, posebno pa dramska sekcija bo uprizorila komedijo še v nekaterih večjih centrih v občini in izven nje, medtem ko se druga skupina intenzivno pripravlja na uprizoritev v tej sezoni že druge komedije. Med nastopajočimi v komediji »Vzorni soprog« je treba omeniti predvsem nosilce glavnih vlog, Toplaka in Berdenovo, pa tudi celotni ansambel, ki je komedijo izredno dobro uprizoril. J.D. Berdenova in Toplak v komediji: »Vzorni soprog« Bogat izobraževalni program Delavska univerza v Lendavi je na izkušnjah iz preteklih let dopolnila in razširila program izobraževanja tako, da bi zajela čim širši krog občanov. V minulem tednu se je po temeljitih pripravah začel pouk v večerni srednji ekonomski šoli, ki je oddelek ESŠ v Murski Soboti. 28 prijavljencev, predvsem iz delovnih organizacij bo v štirih letih obiskovalo šolo, ki jo financirajo sami slušatelji. Pred nedavnim je bila končana dopolnilna osnovna šola, v kateri so ob zaključnih izpitih obiskovalci pokazali povprečno znanje. Tudi tu so slušatelji sami financirali šolanje. Izredno bogat program zajema še organizacijo večerne politične šole, ki naj bi letos bila bolj množična, šola za starše I., II. in III. stopnje, ki so bile pri starših izredno toplo sprejete, šole za življenje z mladino v delovnih organizacijah in podobne šole za mladino na vasi z večjim poudarkom za kmetijsko izobraževanje. Poleg tega pa v sodelovanju z občinskim odborom RK tečaje prve pomoči, ki so v pretekli izobraževalni sezoni zelo lepo uspeli. V program delavske univerze so zajete tudi filmske pred- stave po vaseh, ki so se pravkar začele. Problem, ki se pojavlja in ki lahko vpliva na zmanjšanje števila predstav, je v dvakratno povišani najemnini za filme, ki so jo napovedale distribucijske organizacije. Upoštevaje lansko izredno zanimanje za filmske predstave, teh je bilo blizu 200 in jih je obiskalo 13.500 občanov, je sklepati o željah občanov za nadaljevanjem predvajanja filmov. Prav gotovo se bo tudi vstopnina povišala, ker delavska univerza mora kriti vsaj vse nastale stroške, kar bo potrebno sprejeti z razumevanjem. J.D. Mladina na Bistrici Mladina iz Bistric, včlanjena v aktiv je opravila redno letno konferenco. Mladinci in predstavniki krajevnih organizacij SZDL so razpravljali o svojem delu, o gospodarski reformi. Mladinci so zahtevali, da naj bi se reforma čutila tudi v delu organizacij in društev, zakaj kot so izjavili, doslej ni bilo v redu sodelovanje mladih in drugih organizacij. Mladi iz Bistric so se zavzeli za to, da bi v druge organizacije in društva, posebno pa v odbore, prišli tudi predstavniki mladih. Konferenca je bila izredno dobro pripravljena in kaže na to, da so bistriški mladinci in mladinke izredno aktivni. STUDIJSKA KNJIŽNICA V MURSKI SOBOTI, Grajska 2, odkupuje prekmurske tiske, kot na primer: RDEČE NOVINE iz leta 1919 od štev. 13 do štev. 29; NOVINE od 1913 do 1922, samo kompletne letnike; MARIJIN LIST 1940 in 1941 in drugo. Več med mladino, več na deželo DPD »Svoboda« skrbi v M. Soboti za kulturno življenje svojega mesta. To seveda ni edina ustanova, ki bi v prekmurski metropoli, ali celo v Pomurju, imela tako poslanstvo. Toda kot pobudnik, organizator in tudi nosilec splošno kulturnih dejavnosti je vsekakor na prvem mestu. Vsaj tako si zamišljamo njeno vlogo in kot taka je doslej tudi delovala. Dramska sekcija, likovna sekcija, plesna sekcija, godba na pihala, — to so v okviru murskosoboške »Svobode« osnovna delovna telesa, ki jih že poznamo in ki bodo prav gotovo živela še naprej. Njihov koncept se tudi v novi, prihajajoči sezoni ne bo mnogo spremenil. Dramska sekcija bo naštudirala ali neko dramsko delo ali kak originalen veseli večer. Posebno gledališko predstavo pa bi pripravila za mladino. Kot vsako leto. tako bo tudi letos organizirala gostovanja osrednjih gledaliških hiš, najverjetneje celjskega gledališča, po načrtih pa bi naj enkrat gostovala tudi ljubljanska filharmonija, tako da se bo skupno zvrstilo šest takih prireditev. Tako plesna sekcija kakor godba na pihala bosta nadaljevali z delom v že ustaljenih okvirih. Prva bo pripravila plesni turnir z reprezentativno udeležbo nastopajočih, hkrati pa sodelovala pred javnostjo s samostojnim koncertom, in to že zdaj za prazničnih občinskih dni. Da pa bo sploh sodelovala na prireditvah in v podobnih javnih manifestacijah, ni treba posebej omenjati. Kakor je videti, hodi »Svoboda« pri svojem delu po dobro izhojenih poteh. Vsebina in oblike njenih dejavnosti se doslej niso veliko spremenile. časi pa pri nas zelo hitro menjajo svojo podobo in s tem tudi prihajajo drugačne človekove zahteve na dan. Tega se pri »Svobodi« očitno zavedajo, in že v minuli sezoni je najti dokazov za to. Likovna sekcija, ki je najbrž med vsemi dejavnostnimi vejami »Svobode« najbolj delavna, je v preteklem obdob- ju pripravila razstavo v Radencih, Varaždinu in Čakovcu. S temi razstavami je uresničila težnjo, da svoje poslanstvo uveljavi tudi izven matičnega središča. Prodreti v druge kraje, prodreti v večja kulturna središča Pomurja, prodreti torej na deželo, to je vse pomembnejša postavka v programu »Svobode«. In s tem tudi dokazuje, da poskuša prisluhniti razvoju časa in se mu prilagoditi. Vse je sicer še precej v povojih, toda ni dvoma, da »Svoboda« od take usmeritve ne bo odstopila. Da hoče biti res sodobna po vsebini svojega dela, je moč presoditi tudi. po njenih načrtih za delo z mladino. Zanjo je 'bilo seveda marsikaj storjenega že doslej, v takoimenovani mladinski sekciji, ki je v minuli sezoni recimo zbirala mladino v krožkih za filmsko in literarno vzgojo. Ne bi pa mogli trditi, da je pri tem požela veliko uspeha. Toda prav mladini bo treba nuditi resnično vse več. In nekdo mora biti konkreten nosilec intenzivnega dela z mladino. Brez dvoma bi lahko prav »Svoboda« najučinkoviteje skrbela za ravedrilo, zabavo, pa tudi vzgojo in izobraževanje mladine v njenem prostem času. Kolikor smotrneje zaposlujemo mladino v njenem prostem času, toliko manj bo prestopništva, toliko manj izgubljenega časa. Za primerno zaposlitev mladine skrbe seveda tudi šole in druge podobne ustanove ali organizacije. Toda dokler šolstvo pri nas v svojih programih še ne more računati s tem, da bi se šolarji ves dan zadrževali v šoli, kot to poznamo v nekaterih deželah, je ta skrb dokaj neučinkovita, kar je pač zaradi razdrobljenosti sredstev in moči skoraj neizogibno. Če je torej res, da mladini ne nudimo dovolj, da ne dobi, kar potrebuje za poln in zdrav razvoj svoje osebnosti, tedaj je jasno, da se morajo vsi odgovorni organi in ljudje temeljiteje lotiti stvari. Vzemimo, da bi pri nas »Svoboda« najlaže opravila to nalogo. Če že v nobenem drugem smislu ne, pa kot koordinator in praktičen uresničevalec zamisli. Ni treba na primer, da si neka šola nabavlja kinoprojektor, če ga »Svoboda« že ima in če lahko učenec enako uspešno preživi kako popoldansko uro v prostorih »Svobode« namesto v šoli. Tudi ni rečeno, da učencu zadostuje umetnostna zgodovina, kolikor je je deležen pri pouku v šoli. Likovna sekcija pri »Svobodi« si prizadeva pripraviti ciklus dobrih predavanj ob primernih tehničnih sredstvih (barvni diapozitivi). Ali ne bi bilo mogoče koordinirati prizadevanja te sekcije z interesi, recimo, gimnazije? Ni dvoma, da je možnosti za pravlačne oblike dela z mladino dovolj. Treba je le, da se kulturne ustanove, kar jih imamo, povežejo med seboj in skupno poiščejo najprimernejšo pot. V vse te ustanove vlaga družba lepa sredstva in čeprav jih te ustanove smotrno uporabljajo, bi bilo moč z istimi sredstvi doseči še večji uspeh. Potrebna je le sinhronizacija prizadevanj in združitev možnosti. Lahko, da bi »Svoboda« imela pri tem ključni položaj. Toda v bistvu ni važno, kdo je na tem mestu. Neizpodbitno pa je, da nekdo mora, biti. Drago Grah LJUTOMER Obrtno podjetje »Tapetništvo« Ljutomer, ki zaposluje komaj 8 oseb, vidno napreduje. Ta dejavnost se v Ljutomeru razvija že preko 11 let. Letos so se osamosvojili in organizirali lastno podjetje: izdelujejo kavče, fotelje, divane, posteljne vlažke, okenske zavese. Plan 25 milijonov dinarjev bodo mončno presegli. Težave ima podjetje z obratnimi krediti kar zmanjšuje proizvodnjo. Lastnih sredstev nimajo. V prihodnje bodo uredili delovne prostore v Kolodvorski cesti pri ljutomerski železniški postaji. LENDAVA V nedeljo sta se v Lendavi v okviru pomurske rokometne lige srečali moštvi iz Beltinec in Lendave. Po izredno razburljivi tekmi so domačini dosegli uspeh. Rezultat tekme je bil 16:15. Nekaj nad 100 gledalcev je bilo zadovoljno s prikazano igro obeh moštev. Dve obletnici V Soboti stoji spomenik »postavljen v čast prekmurskim književnikom, skromni, pa vendar dostojni prekmurski kulturi, tistim redkim ljudem, ki niso utonili v tujem, močnejšem narodu, a prav tako v čast prekmurskemu ljudstvu, ki v tisočih letih ni umrlo, ta spomenik ni bil niti nikdar odkrat, niti blagoslovljen« (Miško Kranjec, Spomenik, 1940) in tudi nanj se pozablja ob vsakoletnem slovenskem kulturnem prazniku. Najbrž je poslednji venec nanj oficielno položil pred 25 leti (28. septembra 1940) dr. Makso Šnuderl, tedanji predsednik Mariborskega umetniškega kluba; on ga je tudi neoficielno odkril ob nerazsvetljeni poti, ob močnem dežju, malo pred začetkom Večera slovenske besede v Soboti. Med drugim je tedaj dejal: »Slovenski književniki, ki ste jim postavili ta spomenik, so varovali slovensko besedo, ustvarjalno silo naroda, samobitnost enega najdragocenejših delov slovenske domovine« in zdaj, ko Makso Šnuderl proslavlja svoj 70-letni rojstni dan, bi želel, da se spet sreča s to pokrajino. Njegovo prvo srečanje z njo se mu je kot mlademu odvetniš- kemu pripravniku, nekdanjemu aktivnemu preporodovcu in Majstrovemu borcu močno zarezalo v spomin: sodni proces, morda prej lakardija, proti skupini, ki je po Prekmurju ustvarjala razpoloženje, da bi prepričala mednarodno razmetitveno komisijo, da ta svet ni slovenski in zato mora potegniti mejo na Muri. Dve obletnici dve postaji: pogled nazaj je bogat, mislim tako pot, ki jo je prehodil književnik, pravnik, partizan, član AVNOJ in SNOS, dolgoletni predsednik zakonodajnega odbora, profesor ustavnega prava, a predvsem in vedno človek Makso Šnuderl, in razVoj, ki ga je dosegla pokrajina, kjer je odkrival »še oficielno« neodkriti spomenik. Ko sem nekoč, v počitnicah, kot dijak ptujske gimnazije z naloženim nahrbtnikom knjig potrkal v njegovi pisarni, na sedanji Partizanski cesti v Mariboru, sem stal pred vrati z dvojnim občutkom. Rad bi spoznal književnika in zanimalo me je, ali bo kupil kaj knjig, ki sem jih prodajal, da smo oskrbeli bolnega tovariša. Nisem odšel razočaran: še več, zelo zadovoljen, ker se je Makso zelo zanimal za življenje mladih študentov in ob tem mi je povedal tudi nekaj izkušenj iz borbe proti nemškutarstvu. In tak je ostal: nepomirljiv in nenehen soustvarjalec progresivnega razvoja. Za njim so že generacije mladih pravnikov, ki so si nabirali znanje iz njegovega Ustavnega prava. Ali zdi se mi, da njegovo Ustavno pravo še ni napisano in ga sam najbrž tudi nikdar ne bo napisal, ker je na tisočih listih stoterih sej zakonodajnega odbora, kjer je kot član in predsednik z velikim občutkom in posluhom s svojimi včasih vehementnejšimi sodelavci ustvarjal živo ustavno pravo, ki je vedno izzvenelo v uveljavljanju našega delovnega človeka, v utrjevanju njegovih pravic in obveznosti v samoupravljanju. Nadaljeval je, kar je zapisal v svojem Predlogu za prve ukrepe pri prevzemu oblasti na slovenskem Štajerskem (17. sept. 1944) namenjenemu Znanstvenemu inštitutu SNOS, da je v podjetjih treba postaviti »odbore delavcev in nameščencev v svrho nadaljevanja dela. Na čelo naj se postavi sporazumno z delavci in krajevnimi političnimi organi sposobna in kvalificirana oseba, pošten, zanesljiv strokovnjak«. In s tem je začel pisati Ustavno pravo socialistične Jugoslavije in še dolgo naj mu tudi ostane živi vir! Vanek Skromen spomenik prekmurski kulturi v soboškem parku, ki še ni bil »uradno« odkrit. POMURSKI VESTNIK. 14. oktobra 1965 4 REFORMA IN LENDAVSKA MEHANIKA So izkoriščene vse možnosti? Težka je bila razvojna pot kolektiva, ki se je iz majhne mehanične delavnice osnovane 1949. leta razvijal do današnjega obsega proizvodnje: od prevoznih uslug v začetku, preko strojnih popravil, avtogenega varjenja, stotine različnih proizvodov in opravil, do osvojitve proizvodnje šibk za dežnikarsko industrijo. Pri tem poslednjem naj bi podjetje ostalo, v tem naj bi se specializiralo in postalo upoštevanja vreden faktor v naši dežnikarski industriji. »Gospodarska reforma, v kateri smo se znašli, nam šele sedaj, ko podrobneje analiziramo svoj položaj, kaže na vse tiste napake, ki smo jih delali v preteklosti,« pravijo v kolektivu. Kaj pa »skrite« rezerve, ali so že zagledale beli dan? Kolektiv je od vsega začetka poudarjal, da je potrebno poiskati možnosti, ki bi prinesle večji uspeh posamezni enoti ali kolektivu kot celoti. Ena izmed takih rezerv je prav gotovo odpadni material, posebno pa štednja pri materialu, saj ta doseže letno nekaj milijonov dinarjev. Organi upravljanja so formirali dve posebni komisiji, ki naj proučita delitev osebnih dohodkov in organizacijo dela, ki je še vedno dokaj pomanjkljiva. Pogovor je nanesel tudi na štipendiranje. Kolektiv štipendira 16 mladih strokovnjakov, ki prejemajo štipendije od 11 do 25 tisoč dinarjev. Politika kadrovanja in štipendiranja je že pokazala rezultate, še večje pa bo prihodnje leto, ko bo v kolektivu začelo delati 5 mladih strokovnjakov. Od strokovnjakov zahtevamo, da nam olajšajo delo, »pravijo delavci« in navajajo za primer mladega strokovnjaka, ki je dokazal, da se pri določeni fazi dela lahko zmanjša število zaposlenih za 2, kar pomeni letni prihranek preko 2 milijona dinarjev . Kaj pa produktivnost? Ta sicer počasi narašča, v preteklem letu je bila za 3 odst. večja kot v istem obdobju lani, pa še vedno ni dosegla zadovoljiv nivo. Prav zaradi tega pričakujejo od pravilne organizacije dela, ki jo naj uvedejo mladi strokovnjaki boljše rezultate na tem področju. 300-članski delovni kolektiv v Mehaniki se torej zaveda težav, ki so nastale, posebno močno jih ovira neredna preskrbljenost z reprodukcijskim materialom. Tu pa so nemočni, vsaj tako pravijo ljudje v komerciali. Najnižji osebni dohodek v kolektivu je 38.000 din, seveda na režijskem delovnem mestu. Delavec v normi, po učinku, lahko zasluži toliko, lahko več ali pa celo manj. Seveda pa so v Mehaniki z disciplino pri delu zadovoljni, pravijo namreč, da proizvajalec ob normi nima časa hoditi okrog, to počenjajo le režijci in zlobni jeziki pravijo, da so ti bolj radovedni kot ženske. Tudi to so rezerve in tudi tu je potrebno najti takšne ukrepe, ki bodo tudi to radovednost odpravili. J.D. Sadjarstvo na Goričkem smo preveč zanemarili Na področju občine M. Sobota teko že dalj časa priprave za združitev kmetijskih zadrug s KIK »Pomurka«. V zvezi s tem spajanjem doslej samostojnih kmetijskih organizacij s kombinatom in s tem, kakšno vlogo bi naj potem imele, strokovnjaki še niso enotnega mnenja. Danes odgovarja na nekoliko vprašanj dipl. ing. agr. Rudi Gyergyk, direktor Kmetijske zadruge Grad in predsednik Sveta za kmetijstvo pri skupščini občine Murska Sobota. Kakšne bodo po vašem mišljenju perspektive KZ Grad v novem položaju? Kombinat predvideva v svojih načrtih enotno rešitev kmetijske problematike na teritoriju naše občine. To narekujejo nekateri splošni ekonomski pogoji, bolje rečeno konkurenca, ki bi obstoječim zadrugam nadaljnje poslovanje onemogočila. Torej ne gre le za združitev KZ Grad s kombinatom, temveč tudi ostalih zadrug v občini. Predlog predvideva, da bi zemljišča zadrug — ob nekaterih zamenjavah ali tudi prodaji manjših površin, ki ne omogočajo rentabilnega gospodarjenja — prenesli v sklop Kmetijskega obrata, ki ga ima kombinat v Rakičanu. Dosedanje kooperacijske posle z individualnimi kmeti pa bi prevzel Obrat za kooperacijo KZ Murska Sobota, ki prav tako pripada kombinatu. Predvidoma bi potem sedanje območje obstoječih petih zadrug razdelili v štiri proizvodne sektorje: Cankova, Grad, Petrovci — Šalovci in Prosenjakovci. To so ujema s konceptom že vpeljane organizacijske službe v kombinatu na področju kmetijskih zadrug Beltinci, Murska Sobota, Martjanci in Puconci. Predloženi načrt tudi omenja, da leži KZ Grad v osrčju sadjarskega okoliša Goričko in da bi zaradi takega položaja morala odigrati specifično vlogo pri obnovi doslej zapuščenega in zanemarjenega sadjarstva. Mnenja sem, da bo sadjarstvo odpravljeno na mačehovski način, če ta predlog osvojimo in ga uresničimo. In to kljub jasnim stališčem, ki jih je zavzelo posvetovanje prve dni oktobra v Radencih m nato še pri Gradu. V sklopu kooperacijskega obrata KIK Kmetijska zadruga Grad namreč ne bo imela moči in ne pristojnosti, da bi lahko tako odgovorno nalogo in poslanstvo v redu izpolnjevala. Torej gre tu le za neko obljubo, ki je kampanjskega značaja, če tega problema ne bomo poskusili rešiti drugače. In kako si zamišljate to rešitev? Trenutne rešitve ni mogoče najti, in zato je ta problem še toliko bolj pereč. Edini izhod vidim le v tem. da obravnavamo gorički pre- del, kar se tiče sadjarstva, kot celoto v posebnem tretjem, enakovrednem obratu KIK, ki bi se lahko imenoval »sadjarski«, kot je to Kmetijski obrat Rakičan in Kooperacijski obrat KZ Murska Sobota. Ta naj bi odločal o investicijah za obnovo sadnih nasadov v mejah svoje gospodarske moči in samostojno iz dohodkov drugih panog tega področja, kajti krediti, ki bi jih v ta namen najeli, najbrž ne bi rešili goričkega sadjarstva; dovolj je, če pomislimo na predpise za najemanje kreditov. Na ta način bi lahko izvedli tudi dokaj dobro rajonizacijo in specializacijo kmetijske proizvodnje v okvi- ru kombinata ter bi končno prešli od golega govoričenja k stvarnosti — k postopni obnovi. Organizacijska shema bi tudi v tem obratu bila enaka kot jo že poznamo v obstoječih dveh obratih kombinata. Tu gre le za samostojnost v odločanju, kako doseči postavljene cilje, to je, obnove sadjarstva na Goričkem. Te naloge se še danes ni nihče resno lotil. Ali imamo po vašem mnenju objektivne možnosti za visoko razvito sadjarstvo na Goričkem? Naravne klimatske in talne razmere so ugodne za obnovo jablanovih in slivovih sadnih nasadov. Toda razvitost sadjarstva je odvisna od samega vlaganja v obnovo in od nadaljnje oskrbe ter nege sadnega nasada. Višina vlaganja pa je spet odvisna od celotne gospodarske moči družbe in od njenega interesa, da rešimo ta problem. Nemogoče se mi namreč zdi, da — skoraj lahko rečem — šablonsko silimo v ospredje nekatere kmetijske panoge, druge pa, kot na primer sadjarstvo na Goričkem, pustimo vnemar brez vsakega čuta odgovornosti, pa čeprav naravne okoliščine dajejo možnost za razvoj te kmetijske panoge. Danes moramo uvažati sadje za devize, včasih pa smo ga lahko izvažali na stotine vagonov. Tako obnovo sadnih nasadov samo odlagamo in vse bolj zaostajamo prav s tem, kar so naši sosedje že opravili v enakih ali celo težjih okoliščinah. Drago Grah Jesen je, listje že odpada in kmalu ga bodo ljudje začeli zbirati in voziti domov. ZAHVALNO PISMO RDEČEMU KRIŽU Letos so tudi našo vas Krog močno prizadele poplave. Voda nam je uničila posevke na poljih, razen tega pa tudi stanovanja in opremo v hišah. Pred nekaj dnevi pa sem bil prijetno presenečen, ko sem dobil od občanov ljubljanskih občin pohištvo s katerim sem si opremil stanovanje. Za tako lepo pomoč se vsem prav lepo zahvaljujem, tako občanom, ki so prispevali, kot tudi organizaciji Rdečega križa Slovenije. Ernest Štiblar, Krog 119 p. Murska Sobota Šole pomagajo pri obiranju koruze Minuli teden je Kmetijska zadruga iz Lendave začela v sodelovanju z učenci I. in II. osnovne šole v Lendavi obirati koruzo. Ta že nekaj let koristna akcija, ki učencem v šolah prinese denar za zaključne ekskurzije, kmetijski zadrugi pa zagotovi v hitrem času opraviti delo, je koristna tudi zaradi tega, ker se učenci tako privajajo tudi na delovne navade. Kmetijska zadruga ima posejano koruzo na 17,5 ha. Letošnji pridelek se giblje blizu 100 metrskih stotov po ha, bil bi pa lahko večji, toda letošnje poplave so prizadele tudi posevke koruze. Učenci, ki pomagajo, pa so izredno pridni, saj vsak dan oberejo koruzo z 1,5 ha površine ah približno 7 ton na dan. Kmetijska zadruga jim plača tri dinarje po kilogramu, poleg tega jim pa da še majhno okrepčilo. NOGOMETNI TURNIR V PINCAH Prosto tekmovalno nedeljo so nekatera moštva občinske lige izkoristila, da bi se pomerila med seboj na turnirju v Pince vasi. Povabilu nogometašev iz Pinc so se odzvala nogometna moštva iz Petišovec, Doline, Nafta in domačin iz Pinc. Po končanem turnirju, na katerem je prvo mesto zasedla Nafta, ki je premagala Pince s 3:0 in v finalu Dolino z 9:1, je gostitelj povabil udeležence na majhno zakusko. Ostali rezultati so bili sledeči. Petišovci : Dolina 1:2 Nafta : Pince 3:0 Pince : Petišovci 1:0 Nafta : Dolina 9:1 MORAVCI Nogometaši iz Turnišča so v nedeljo gostovali v Moravcih, kjer so se pomerili z domačini. Po izredno slabi igri, kljub velikemu številu zadetkov, saj je končni rezultat bil 5:5, so se domačini, kljub temu vesilili rezultatu, saj so odvzeli točko sicer borbenim nogometašem iz Turnišča. RADENCI: 60. Številka radenskega VESTNIKA Izšla je 60. številka Radenskega vestnika, glasila delovnega kolektiva zdravilišča Radenska slatina. Pisec uvodnega članka, ravnatelj Bogo Verdev ugotavlja, da 'gospodarska reforma delovnega kolektiva ni našla nepripravljenega. Lojze Donža piše o perspektivah novega hotela Grozd v Gornji Radgoni, ki se je izkazal kot pomemben obrat gostinstva v občini. Franc Sapač nadaljuje s ciklom člankov: tokrat piše o proizvodnosti ali storilnosti dela, o ekonomičnosti poslovanja in rentabilnosti. V sestavku: Profil-slatinar, pojasnjuje Adolf Mišja nejasna vprašanja v zvezi s profilom-slatinar in seznanja člane kolektiva z najvažnejšimi elementi tega profila. Ivan Starfela nadaljuje o značilnostih zakona o varstvu pri delu, medtem ko nas Mira Slavič v članku Obisk bukovičke banje seznanja s proizvodnjo in drugimi značilnostih tistih krajev. O vtisih iz Radenec piše Jože Kovačič iz Radgone, Vida Jug pa o akontaciji na stanarine. IKA Cveta Jezovšek: 17. oktober 1944 - M. Sobota Dan sonca poln umira, še žarki zadnjikrat objamejo naš svet, v brezdno hitijo zdaj prameni skrivnosti razodet. Že tu je mrak, ki s pajčolanom vse zatre. V hišah luči se prižigajo, še tu in tam kak motor avta zabrni, nad hišami pokojnost lahna obleži. . . a v srcu mojem pa še zadnje nade ugasnejo. Ta pisk, oh bolečina divja, lokomotive udarci mrzli in jekleni, oh ta občutek — grozen, mrk, ledeni se vselil v dušo mojo je, v srcu mi vihra. In vedno tišji so lokomotive udarci, še tišji je ropot neusmiljenih koles, in v srcu vedno huje me skeli urez, mi rana zevajoča vedno huje krvavi, v teman brezup se zrušile so moje sanje. V sence grozne polnoči iz tisočerih bolnih src bolest pekoča zaihti , v to temno noč lokomotive težki udarci kujejo... Slovenec svoj dom je moral zapustiti, v tujino gre pregnan, kjer ga tirani z bičem pričakujejo. Nesrečna, noč je narod moj okovala, hromi njegovo moč! Čeprav v prognanstvo gre in smrt, njegov pogum ni strt! Oh, moj slovenski rod, kje si? Z jeklenimi udarci še moja duša poleti. Te verze je napisala Cvetka Jezovšek v spomin tistih Sobočanov, ki so morali mračnega dne oktobra 1944 zapustiti svoje domove in oditi v internacijo. RTV Ljubljana Nedelja, 17. oktobra 1965 8.05 Mladinska radijska igra — France Bevk: Deček s piščalko; 8.43 Iz albuma skladb za mladino; 10.00 Še pomnite, tovariši . . . Anton Ikovic: Iz akcije v akcijo; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45— 11.45 Ljubiteljem lahke glasbe; 11.45 Nedeljska reportaža; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.45 Od vasi do vasi; 14.00 Znamenite arije — znameniti pevci; 14.30—17.00 »Danes popoldne« — (šport In glasba); 16.00—16.20 Humoreska tega tedna Vitomil Zupan: Arizona, Arizona; 17.05 Igra orkester Ernest Thomlinson; 17.30 Radijska igra — Karel Cop: Ura; 18.19 Glasbena medigra; 18.30 Tuji koncertanti v Ljubljani; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek; 21.00 Simfonije Franza Schuberta; 22.10 Nočni mozaik zabavnih zvokov; 23.05 Iz sodobne solistične in ansambelske glasbe. Ponedeljek, 18. oktobra 1965 8.05 Glasbena matineja komorne in solistične glasbe; 8.55 Za mlade radovedneže — Ceylon; 9.10 Otroške igre s petjem; 9.25 Naš jukebox; 10.15 Iz opusa Francoisa Couperina; 10.35 Naš podlistek — A. Maurois: Šola za zakon; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Uroš Krek: Mouvements concertants; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Milan Cigler: Formiranje biološke amortizacije po novem; 12.40 Slovenske narodne v raznih izvedbah; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Jugoslovanski godalci za jugoslovanske skladatelje; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Iz slovenske zborovske ustvarjalnosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Glasbena križanka; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Zvočni razgledi; 18.45 Narava in človek — Dr. Andrej Hočevar: Meteorologija v službi kmetijstva; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrt ure z ansamblom »Three Suns); 20.15 Začetek ljubljanske koncertne sezone — Koncert pianista Svjatoslava Richterja; 22.10 Zvečeni akordi; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Po svetu jazza. Torek, 19. oktobra 1965 8.05 Glasbena matineja — simfonične in solistične glasbe; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Elektrika pred sodiščem; 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri; 10.15 Revija jugoslovanskih opernih pevcev; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Slavni virtuozi vam igrajo — violinist Leonid Kogan; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Viktor Repanšek: Rezultati sortnih poskusov s krompirjem; 12.40 Na kmečki peči; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Imeli smo ljudi; 14.35 Pet minut za novo pesmico; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek nasvidenje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz studia 14; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana p. v. Lojzeta Lebiča; 20.20 Radijska igra — Smiljan Rozman: Hiša (Prva izvedba); 21.00 Razpoloženjski zvoki; 22.10 Skupni program JRT — studio Beograd Jugoslovanska glasbena tribuna; 23.05 V ritmu bosse nove. Sreda, 20. oktobra 1965 8.05 Glasbena matineja lepih melodij; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — Hana Ožogowska: Kako se kuha krompirjeva juha; 9.10 Pojo mladinski zbori; 9.30 V svetu lahke glasbe; 10.15 Pianist Ruda Firkušny igra Brahmsa in Ravela; 10.45 Človek in zdravje; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kratek operni spored z našimi in tujimi solisti; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Jelka Hočevar: O učinkovitosti sredstev za zatiranje koloradskega hrošča; 12.40 Narodne pesmi za soliste, zbor in orkester; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.00 Poročila; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Elektrika pred sodiščem; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Koncert tujih pihalnih godb; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Izbrani listi iz Bartokovega opusa I. oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.15 Iz fonoteke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 19.30 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Plesna glasba; 20.30—22.50 Camille Saint Saens: Samson in Dalila, opera v 3 dejanjih; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočne harmonije z orkestroma Paul Wes-ton in Jackie Gleason. Četrtek, 21. oktobra 1965 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Imeli smo ljudi; 9.25 M. Vodopivec-Chr. Andersen: Globina zvona (Glasbena pravljica); 9.40 Stari in novi znanci; 10.15 Z ansamblom ljubljanske opere; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Majhna revija slovenskih pihavcev; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Franc Grum: Račun pri krmljenju krav za veliko mlečnost; 12.40 Čez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Iz sveta pravljic in fantazije; 14.35 Otroška lirika; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice in valčka; 15.40 Literarni sprehod — Henry James: Pariške skice; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turi- stična oddaja; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Odskočna deska. Nova vrsta 1. oddaja: Dragica Carman-sopran; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer — Prešernova beseda — I.; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Med skladbami Bacha in Haendla; 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana. Petek, 22. oktobra 1965 8.05 Glasbena matineja operne glasbe; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Domače viže — domači ansambli; 9.35 Pet minut za novo pesmico; 10.15 Dve solistki, naša in tuja, igrata Chopina; 10.35 Novo na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Iz operne ustvarjalnosti Leoša Janačka; 12.30 Kmetijski nasveti — Ivan Mrzel: Zmanjšanje izgube pri reji perutnine; 12.40 Narodni pevci ob spremljavi harmonike; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Da bo zemlja rodila; 14.35 Norveški in poljski akademski zbor; 15.20 Napotki za turiste; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Ansambel Miška Hočevarja in ansambel Pavla Kosca; 15.45 V svetu znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Petkov simfonični koncert; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Plesni orkester RTV Ljubljana, dirigira Jože Privšek; 18.45 Kulturne diagonale; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Iz arhiva operetnih melodij (odlomki iz operete »Dežela smehljaja«); 20.20 Tedenski zunanje-politični pregled; 20.30 Naši skladatelji pred mikrofonom — Lucijan Marija Škerjanc; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.10 V svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz sodobne poljske glasbe. Sobota, 23. oktobra 1965 8.05 Glasbena matineja (Izbor komorne in orkestralne glasbe); 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) Da bo zemlja rodila; 9.25 Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom — Glasbena šola Domžale »Veseli rej«; 9.45 Klavir v ritmu; 10.15 Pisan operni sprehod; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Primož Ramovš: Divertimento za godalni orkester; 12.30 Kmetijski nasveti — Boljša organizacija spravila posevkov za siliranje; 12.40 Jesen na deželi; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Odlomki iz oper jugoslovanskih avtorjev; 15.30 Naši amaterji nam pojo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Najpriljubljenejše popevke preteklega tedna; 18.00 Poročila — aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Iz relejnih postaj Radio Koper; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.20 Sobotni koncert lahke glasbe; 20.30 »Pokaži, kaj znaš« (javna glasbena oddaja); 21.30 Vedri zvoki; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. TELEVIZIJA Četrtek, 14. septembra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina — ponovitev; 16.10 TV v šoli: Najzanimivejša področja SSSR — ponovitev; 17.40 Oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Štirje vogli Slovenije — reportaža; 19.10 Oddaja zabavne glasbe; 19.40 TV pošta; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 G. Puccini: Tosca opera; 22.45 Zadnja poročila. Sljeme, Avala 18.25 Informativne oddaje; 19.40 Propagandna oddaja; 19.54 Lahko noč, otroci; 20.30 Narodna glasba; 20.40 Odprto v četrtek; 21.40 Poezija Slobodana Markoviča; 21.50 Informativne oddaje. Petek, 15. septembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo Rusko — 28. lekcija; 17.00 Učimo se angleščine — 92. lekcija; 17.30 Rezerviran čas; 18.00 Otroški magazin; 18.25 TV obzornik; 18.45 Rezerviran čas; 19.45 Črna tabla; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Zaklad Sierra Madre — ameriški celovečerni film; 22.10 Zadnja poročila. Sljeme, Avala 17.30 TV v šoli; 18.25 Informativne oddaje; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Narodna glasba; 19.40 Propagandna oddaja; 19.54 Lahko noč, otroci; 20.30 Celovečerni film; 22.00 Informativne oddaje. Sobota, 16. septembra 10.00 TV v šoli; 17.40 Kje je, kaj je; 17.55 Zoki Poki — lutkovna oddaja; 18.10 Vsako soboto; 18.25 TV obzornik; 18.45 Petroviš-Stojanovič: Oče — mladinska igra; 19.40 Cikcak; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Peščena ura — kulturna oddaja; 21.10 Druga plat medalje — humoristična oddaja; 22.00 Dich Powell vam predstavlja — serijski film; 22.50 Zadnja poročila. Radio Murska Sobota Petek, 15. oktobra 16.00 Soboški delovni kolektivi pred občinskim praznikom; 17.00 Domača poročila, obvestila, objave; 17.10 Vsega po malem — za vsakogar nekaj; 17.35—18.00 2eleli ste — poslušajte. Nedelja, 17. oktobra 9.05 Vrtiljak gospodarsko propagandne službe: Farma v Podgradu KK Gornja Radgona — med kmetijskimi delavci obrata za kmetijstvo Rakičan — »Beltinka« danes — čestitke delovnih kolektivov; 11.40 Na valu 202; 12.00 Domača poročila; 12.05 V nedeljo opoldne: Murska Sobota praznuje — mali nedeljski koncert — dogodek nedelje — Pišta in Franca; 12.45 Oddaja v madžarščini; 13.30 Prenos sporeda RTV Ljubljana; 14.00—15.00 Želeli ste — poslušajte. Torek, 19. oktobra 17.00 Domača poročila; 17.10 Obvestila, reklame, zabavna glasba; 17.30 Športni pregled; 17.35—18.00 Ruski zbori in orkestri. Petek, 22. oktobra 17.00 Domača poročila, obvestila, objave; 17.10 Vsega po malem — za vsakogar nekaj; 17.35—18.00 Želeli ste poslušajte. Dnevne oddaje v madžarščini 14.30 Radio Murska Sobota; 14.35 Poročila; 14.45—15.00 Glasba za razvedrilo. POMURSKI VESTNIK, 14, oktobra 1965 5 "ČESTITAJO VAM" ZA PRAZNIK OBČINE MURSKA SOBOTA IN GORNJA RADGONA — GRADBENO OBRTNO PODJETJE »GRADITELJ« — Beltinci — KMETIJSKI KOMBINAT — Gornja Radgona — PROIZVODNJA KREMENČEVEGA PESKA — Puconci — ČASOPISNO-ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK« M. Sobota — TRGOVSKO PODJETJE NA MALO »MERKUR« —Murska Sobota —- OBRTNO PODJETJE »REMONT« — Gornji Petrovci — GOSTINSKO PODJETJE »ZVEZDA« — Murska Sobota —- PODJETJE »AGROSERVIS« — Murska Sobota — TRGOVSKO PODJETJE »RAVENKA« — Beltinci _ INDIP — INDUSTRIJA DEŽNIKOV IN PLETENIN — Lendava — KMETJSKA ZADRUGA »LEDAVSKI DOL« — Cankova — TRGOVSKO PODJETJE »GORIČANKA« — Šalovci — KOMUNALNA BANKA — Murska Sobota z ekspoziturama v Lendavi in Ljutomeru — KMETIJSKO-INDUSTRIJSKI KOMBINAT »POMURKA« — Murska Sobota KOMUNALNA SKUPNOST IN KOLEKTIV zavoda ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE ;— Murska Sobota — GOSPODARSKO-PROPAGANDNA SLUŽBA POMURSKEGA VESTNIKA, NÉPÚJSÁGA IN RADIA MURSKA SOBOTA — Murska Sobota, Kidričeva 4 in pozdravljajo vse svoje odjemalce in cenjene stranke, delovne kolektive in prebivalce obeh občin z Željo, da bi v bodoče dosegli še bolj očitne uspehe na gospodarskem in drugih področjih družbene ustvarjalnosti! Občanom čestitajo — SKUPŠČINA OBČINE — OBČINSKI ODBOR SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — OBČINSKI KOMITE ZMS — OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV in vodstva drugih družbenopolitičnih in množičnih organizacij občine GORNJA RADGONA za letošnji praznik občine Gornja Radgona in želijo, da bi z njihovim družnim sodelovanjem dosegli v bodoče še več gospodarskih in družbenih uspehov na vseh področjih ustvarjalnosti! Zdravje Kolektiv Splošne bolnišnice Murska Sobota vam toplo čestita k letošnjemu 17. oktobru — skupnemu prazniku občanov soboške komune, posebno pa pozdravlja svoje paciente in koristnike zdravstvenih storitev! vir blagostanja občanov! Prijetno vožnjo vam želi na vseh avtobusnih relacijah v Pomurju delovni kolektiv »AVTOBUSNEGA PROMETA« MARIBOR : Krajevne poslovalnice Murska Sobota hkrati pa toplo čestita občanom soboške in radgonske komune k njihovemu letošnjemu skupnemu prazniku! Bogata izbira industrijskega in potrošniškega blaga v vseh poslovalnicah — Industrijsko blago tudi na potrošniški kredit — 10% popust pri nakupu industrijskega blaga s tujo valuto v vseh poslovalnicah Trgovskega podjetja »Goričanka« Šalovci: ŠALOVCI I in II, Hodoš, Dolenci, Budinci, Markovci, Čepinci, Lucova, Ženavlje, Martinje, Stanjevci, Petrovci I in II, Adrijanci, Križevci v Prekmurju, Ivanjci in Domanjševci. Za vašo okrepčilo in razvedrilo bifeji v Čepincih, Domanjševcih in Stanjevcih. DELOVNI KOLEKTIV Trgovskega podjetja „Goričanka“ Š A L O V C I se cenjenim potrošnikom toplo priporoča tudi v prihodnje, čestita občanom soboške komune, posebno pa še svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in sorodnim kolektivom za letošnji 11. oktober in želi prav vsem prijetno praznovanje. OBRTNIKI, KMETOVALCI IN GOSPODINJE, POZOR! OBIŠČITE NAŠ PAVILJON OD 10. DO 18. OKT. 1965 ŠČAVNICI, KJER VAM NUDIMO: na GOSPODARSKI RAZSTAVI PRI VIDMU OB Ročne motorne kosilnice znamke „Alpina“ (uvožene iz Italije), ki so ekonomične, lahko gibljive, trpežne in zelo praktične tudi za hribovite terene. Po želji lahko dobite tudi priključke za žetev. Ročne motorne žage znamke „Alpina“ ki se zaradi svoje majhne težine in specialnega vplinjača z lahkoto upravljajo in uporabljajo v najrazličnejšem položaju; so prikladne za najrazličnejša dela. Cena: od 439,20 DM ali 3.244,80 avtsrijskih šilingov in 77.000 din za carinske in ostale stroške dalje. Prostornina valjev: 845 ccm — PORABA GORIVA: 6 1/100 km HITROST: do 110 km/h. RENAULT R-4 furgonet Preizkušeno in univerzalno vozilo, ekonomično in trpežno, grajeno za vožnjo po slabih makadamskih cestiščih in ozkih poteh. Posebno je prilagojeno za potrebe obrtnikov in kmetovalcev, za prevoz raznovrstnega blaga, surovin, orodja, kmetijskih in vrtnarskih pridelkov, za hitro, ekonomično in rentabilno poslovanje. Hlajenje brez vode, mazanje odpade. Servisna služba in rezervni deli na razpolago pri »Agroservisu« v Murski Soboti. Stalno na zalogi tudi R-4 L in R-10 major. POSEBNE UGODNOSTI: MOTORNO KOSILNICO, MOTORNO ŽAGO, PRALNI STROJ IN R-4 FURGONET LAHKO NABAVI: vsak naš ali tuji državljan, ki ima devizni račun; vsak naš državljan, ki se začasno mudi pri vas ter ima vstopno in izstopno vizo; kdorkoli iz tujine, če nakaže na naš devizni račun ZA VAS ustrezni znesek (kot darilo); in vsak tuji državljan. Predstavljamo vam tudi dva pralna stroja »RELAX«, superavtomat: EXECUTIVE 300 Cena: 480 DM ali 3.120 avstrijskih šilingov in 77.000 din za carinske in ostale stroške. superavtomatski pralni stroj z novim sistemom progresivnega gretja vode. Prilagojen je za ciklus delikatnega pranja in pet ciklusov normalnega pranja, 5-kratnega izpiranja in pospešenega ožemanja, brez ustavljanja stroja od predpranja do dokončnega ožemanja. Zmogljivost: 5 kg suhega perila. SELECTA Cena: 729,60 DM ali 4.742,40 avstrijskih šilingov in 106.000 din za carinske in ostale stroške. Superavtomatski pralni stroj, ki opravi 15 različnih operacij. Zmogljivost 5 kg suhega perila. »SELECTA« prapere, opere in 5-krat izpere, ožame in perilo popolnoma posuši, ker je v njem vgrajena grelna naprava, ki daje topli zrak. Pralni stroj je narejen iz najkvalitetnejšega materiala, zato je izredno trpežen. Cena: 3.552,80 DM ali 23.093 avstrijskih šilingov in 603.000 din carinskih in ostalih stroškov (vozilo je lahko plačljivo kot poklon (darilo) s potnim listom ali iz inozemstva direktno na naš devizni račun). Za vse proizvode nudi podjetje »COSMOS« garancijo za določeno dobo z brezplačno servisno službo. Originalni nadomestni deli stalno na zalogi v konsignacijskih skladiščih v Ljubljani. Vse stroje je mogoče prevzeti iz konsignacijskih skladišč »COSMOSA« TAKOJ po vplačilu deviznega in dinarskega zneska. Ustrezni devizni znesek je treba nakazati na devizni račun: »COSMOS«, Ljubljana, št. 502-618351-250-493 pri Narodni banki v Ljubljani; in dinarski znesek na naš tekoči račun: 5041-1-490. Pri našem zastopniku na razstavi lahko dobite tudi vse informacije o pogojih nakupa drugih osebnih motornih vozil znamke »RENAULT« in »ALFA ROMEO«, kakor tudi informacije o prvovrstnih lahkih in težkih traktorjih znamke »SAME«. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, PONUDBE IN PIŠITE NA NASLOV: COSMOS generalno zastopstvo za Jugoslavijo, Ljubljana, Celovška 34, telefoni: 313 062 za kmetijske stroje in 313 141 za motorna vozila. POMURSKI VESTNIK, 14. oktobra 1965 6 ZDRAVILIŠČE RADENSKA SLOTINA OB OBČINSKEM PRAZNIKU Smotri so začrtani... ZDRAVILIŠČE RADENSKA SLATINA JE V NEKAJ VEČ KOT 80 LETNEM RAZVOJNEM OBDOBJU DOSEGLO VELIK RAZVOJ IN NAPREDEK. TEŽKO BI NAREDILI PRIMERJAVO MED SEDANJIM RAZVOJEM IN OBSTOJEM ZDRAVILIŠČA V PRVIH ZAČETNIH SKROMNIH RAZVOJNIH OBDOBJIH Tako je neprestano povečevanje obsega dejavnosti zdravilišča preraslo že svoj okvir in so morali letos ponovno pristopiti k izdelavi nove organizacije poslovanja. Gospodarska reforma jim bo to delo še omogočila, da bodo dosledneje in z novimi pogledi izpeljali notranjo organizacijo dela. Gospodarska reforma tega kolekitva ni našla nepripravljenega. ampak že sredi največjega dela. Imajo že izdelan urbanistični program za razvoj zdravilišča in kraja Slatine Radenci ter perspektivni plan razvoja za naslednjih 25 let. Naloge v tem programu so v duhu sedanje reforme; ta program je potrebno le konkretizirati in izdelati kratkoročni in srednjeročni plan razvoja. Torej jim ni treba razmišljati, v katero smer naj krenejo, ker imajo že začrtano pot za nadaljnji razvoj. Obseg proizvodnje in storitev je v zadnjih letih naraščal hitreje kot obseg zaposlovanja. Ta proces se mora še nadaljevati. Bistvene premike v to smer bo možno doseči z vključevanjem novih kapacitet in tehnike, kar je ena izmed neposrednih nalog. Tako bodo v kratkem pričeli z novimi geološkimi raziskavami, da bi odkrili nove vrelce slatine z močnejšimi kapacitetami in bi tako s povečano proizvodnjo slatine lahko v večji meri zadovoljili potrebe tržišča. Zaradi zastarelih in že odpisanih proizvodnih in drugih naprav so prisiljeni graditi novo toplarno, saj stara ne zmore več ogrevati povečanih stavbenih prostorov. Prav tako vodovod le s težavo napaja vse objekte in kliče po rekonstrukciji. Tudi nedograjena restavracija Pošta čaka že več kot leto dni na dokončno izgradnjo, a bo še morala, saj so denarna sredstva nujno potrebna za izgradnjo vzdrževalnih objektov (toplarna) in za kritje stroškov geoloških raziskav. Vzporedno z restrikcijami v zdravstvu in spremenjeno politiko zavodov za socialno zavarovanje se bo moralo tudi zdravilišče preorientirati in prikrojiti svojo politiko v zdraviliško-turističnem pogledu. S tem, da so tudi v tej dejavnosti odpravili sezonsko poslovanje in je zdravilišče odprto čez vse leto, si bodo morali zagotoviti zadostno število gostov. Priliv inozemskih gostov je že zdaj velik in je v neprestanem porastku, posebno iz sosednjih in severnejših evropskih držav. Z intenzivnejšo ekonomsko propagando na inozemskem tržišču bodo skušali pritegniti še čimveč tujih gostov in tako pospeševati inozemski zdraviliški turizem. Sorazmerno se krepi in je vse močnejši tudi gostinski promet. Tako kot na zdraviliško-turističnem področju, se vključuje zdravilišče vse bolj intenzivno s slatinsko proizvodnjo tudi v mednarodno tržišče. Izvoz slatine, predvsem v sosednji državi Italijo in Avstrijo in še v nekatere druge, sicer v zelo majhnih količinah, narašča, kljub konkurenci in velikemu številu mineralnih vod na teh tržiščih. Zdravilišče Slatina Radenci se vse bolj razvija v pomemben turistični kraj in center. V zadnjih letih so Radenci prizorišče številnih prireditev vseh vrst ter številnih konferenc in posvetovanj. Frekvenca prehodnih in stalnih gostov je tako vedno večja. S tem se postavljajo pred zdravilišče nove naloge in zahteve, ki jih bodo morali izpolniti v krajšem ali daljšem časovnem razdobju. S praznikom občine Gornja Radgona lahko skupno praznuje tudi zdravilišče, saj se trudi in poskuša, da bi s svojim delom in izpolnjevanjem že danih nalog in obveznosti prispevalo v čimvečji meri k razvoju in napredku tako našega ožjega območja Pomurja kot celotne skupnosti. Zato Zdravilišče iskreno čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem z željo, da bi združeno dosegli čimvečje uspehe. GOSPODARSKO-PROPAGANDNA REPORTAŽA PARKETARSTVO — ROLETARSTVO — MIZARSTVO, to so obrtne dejavnosti, s katerimi se cenjenim strankam toplo priporoča Podjetje „LEDAVA“ M. Sobota Za občinski praznik, 17. oktober — iskrene čestitke kolektiva vsem občanom! Dobra postrežba ob vsaki priložnosti — Po naročilu tudi domače specialitete — Tudi za večje družbe in lovce, po njihovih željah Gostilna „ZVEZDA“ BELTINCI Iskrene čestitke kolektiva za občinski praznik! TEDENSKI KOLEDAR Petek, 15. oktobra — Terezija Sobota, 16. oktobra — Jedviga Nedelja, 17. oktobra — Mira Ponedeljek, 18. oktobra — Luka Torek, 19. oktobra — Etbin Sreda, 20. oktobra — Irena Četrtek, 21. oktobra — Urška dežurna služba ZDRAVSTVENEGA DOMA MURSKA SOBOTA 15. oktobra — dr. 2upanjevac 16. oktobra — dr. Vlajeva 17. oktobra — dr. Vlajeva 18. oktobra — dr. Kocjančič 19. oktobra — dr. Lopert 20. oktobra — dr. Županjevac 21. oktobra — dr. Kocjančič KINO GORNJA RADGONA — 16. in 17. oktobra španski barvni film: "GREH LJUBEZNI" . 19. oktobra izredni domači akcijski film: »EŠALON DR. M.« MURSKA SOBOTA — 15. in 17. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »FANNY». Zaradi izredne dolžine filma tednika ne predvajamo. 18. in 19. oktobra jugoslovanski film: »PROMETEJ Z OTOKA VISEVICA«. 20. in 21. oktobra angleški kinemaskopski film: »OBVEŠČEVALECI«. VELIKA POLANA — 16. in 17. oktobra angleški vohunski film: »TIGROV ZALIV«. VERŽEJ — 16. in 17 oktobra španski glasbeni film: »MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO«. ČRENSOVCI — 16. in 17 oktobra italijanski barvni kinemaskopski film: »SIGFRIED«. BUČKOVCI — 17. oktobra film: »POSLEDNJI PLOTUNI«. LJUTOMER — 16. in 17. oktobra angleški kinemaskopski film: »ZMAGOVALEC«. 20. in 21. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »POT. V SREDIŠČE ZEMLJE«. BELTINCI — 16. in 17. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »DOM NA GRIČU«. ŠALOVCI — 16. in 17. oktobra ameriški barvni kinemaskopski film: »NAPAD OB ZORI«. PRODAM OMARO, kombinirano, ugodno prodam. Barbarič, Titova 22-II M. Sobota. M-658 KRAVO, brejo, staro 4 leta, in telico, 8 mesecev, brejo, ugodno prodam. Polana 23, p. Puconci. M-659 20 AROV ZEMLJE, primerne za vrt dam v najem. Kidričeva 34, M. Sobota. M-662 ENOSTANOVANJSKO HIŠO, komfortno, z veliko parcelo, prodam. Štefana Kovača 40, Murska Sobota. Informacije vsak dan od 14. ure naprej. M-663 POHIŠTVO, rabljeno, prodam. Lendavska 53, Murska Sobota. M-665 HIŠO z gospodarskim poslopjem, zidano, prodam v Žibercih. Anton Katan, Žiberci 13, p. Apače. M-666 HIŠO, ZIDANO, s 13 ari zemlje prodam. Janez Ploj, Podgorje 16, p. Apače. M-667 »PRIMA NSU« prodam. Ogled pri vratarju »Agroservisa«, Murska Sobota. M-668 MOTORNO KOLO NSU Maxi, 175 ccm, nemške izdelave, ugodno prodam. Kopitarjeva 15, Murska Sobota. M-670 ŠKEDENJ z lesenim ogrodjem in zidano podlogo proda v takojšnje rušenje Štuhec, Logarovci 55, Križevci pri Ljutomeru. zaposlitve ČISTILKO sprejmemo — trikrat tedensko po dve uri — »Autoizbira«, Štefana Kovača 20. izgubljeno DENARNICO z denarjem in dokumenti (osebno izkaznico, vozniško dovoljenje za moped) sem izgubil od Rakičana do Šalame-nec. Najditelja prosim, da mi vrne vse dokumente na naslov: Bela Celec, Pečarovci 54. M-000 agencija AGENCIJA, POSLOVALNICA PTUJ nujno potrebuje več sto osebnih in tovornih avtomobilov, traktorjev, motornih koles in raznih pogonskih motorjev. Zadostuje samo to, da pošljete naslovniku sporočilo, kaj prodajate. Sporočilo vas ne obvezuje za plačilo provizije. SOBE OPREMLJENO SOBO nudim trem dijakom. Mikloš Kuzmiča 39, M. Sobota. M-660 SOBO oddam. Prešernova 2, Murska Sobota. M-661 razno IŠČEM STAREJŠI ZAKONSKI PAR brez otrok, upokojenca, ki bi si z manjšimi stroški bila pripravljena dograditi dosmrtno stanovanje (samostojno poslopje). Naslov v upravi lista. M-671 GOSTINSKO PODJETJE »ZVEZDA« V M. SOBOTI sprejme 1 VAJENCA. MOŠKEGA v uk za hotelskega vratarja. Prijave do 20. oktobra 1965. POSLOVALNICA MURSKA SOBOTA ČESTITA ZA LETOŠNJI OBČINSKI PRAZNIK VSEM PREBIVALCEM IN KOLEKTIVOM SOBOŠKE IN RADGONSKE KOMUNE, HKRATI PA VAS OBVEŠČA O NASLEDNJEM: »KOMPAS« VAS VABI vsako soboto in nedeljo na 2-dnevni avtobusni izlet V BUDIMPEŠTO Zanimivo in mikavno potovanje z avtobusom skozi Varaždin in ob Blatnem jezeru do Budimpešte. V Budimpešti ogled mestnih zanimivosti in značilnega zabavnega lokala. IZREDNO ZNIŽANE CENE! Za prijeten konec tedna — za vaš oddih — za vaše razvedrilo — avtobusni izlet v Budimpešto! Prijave in vse informacije: »Kompas«, poslovalnica Murska Sobota. GOSTILNIČAR SIJARTO V PUCONCIH vam bo postregel v nedeljo, 17. oktobra, s prekmurskimi kolinami z bujto repo in štajersko kapljico. Igral bo domači kvintet. Vljudno vas vabi gostilničar. M-669 VLADO VRDJUKA pavšalne pogodbe ELEKTRO DELAVNICA VLADO VRDJUKA Murska Sobota, Kidričeva 67, tel.: 21-448 uvaja s 1. novembrom 1965 novost v svojem poslovanju: sklepanje pavšalnih pogodb, kar je ugodna priložnost za vsako gospodinjstvo. Popravila elektro motorjev in gospodinjskih aparatov ter vse ostale elektroinstalacijske storitve brezplačne, če do 30. decembra 1965 sklenete pavšalno pogodbo z elektromehanično delavnico VLADO VRDJUKA, Murska Sobota, Kidričeva 67. Vse informacije osebno ali po telefonu št. 21-448. BRANKO IVNIK: RAZMAJANI MEJNIKI V razgovoru je načel Mastny vprašanje nenapadalnega pakta, ker je Hitler imel tedaj navado, da je ponujal na vse strani nenapadalne pakte. »Nenapadalni pakt po mojem mnenju ni potreben,« je odgovoril Neurath, »ker obstaja med nami še lokarnski pakt, v katerem je bilo izrecno poudarjeno, da se naj vsa sporna vprašanja med Češkoslovaško in Nemčijo uredijo na miren način in da se bosta obe državi pri reševanju spornih vprašanj izogibali sile.« ŠTUDIJA »GRÜN« Na podlagi teh in podobnih miroljubnih zagotovil je nastopila spomladi 1938 za nekaj časa mednarodna pomiritev. Toda ta pomiritev ni bila v ničemer upravičena, ker je nacistični general Jodl še isti mesec zapisal v svoj dnevnik: »Po aneksiji Avstriji je omenil firer, da se z reševanjem češkoslovaškega vprašanja ne mudi, ker je treba najprej Avstrijo prebaviti. Razen tega morajo biti vse priprave za operacijo .Grün’ energično izvedene; pripraviti jih bo treba na podlagi spremenjenega strateškega položaja zaradi aneksije Avstrije.« Z zasedbo Avstrije se je strateški položaj za Hitlerja resnično mnogo zboljšal, ker je zdaj držal Češkoslovaško s treh strani v kleščah ... »Operacija Grün« je šifra, pod katero se skriva Hitlerjev načrt za razbitje češkoslovaške. Ta načrt leži še v jeklenih omarah v Berlinu in le nekaj najožjih Hitlerjevih sodelavcev ve zanj. 30. maja 1938 je podpisal Hitler dokument z naslovom »Študija Grün«. V tem dokumentu je med drugim rečeno: »Moj neomajni sklep je, da v doglednem času Češkoslovaško z vojaško akcijo razbijem. Izbrati politično in vojaško primeren trenutek je stvar političnega vodstva. Zato je treba takoj pripraviti vse potrebno.« Ta dokument ima prilogo z napisom »Priloga k študiji Grün«, ki vsebuje naslednja določila: »1. Strateški napad iz jasnega neba brez razloga ali možnosti opravičila ne pride v poštev. Razlog: sovražno svetovno mnenje, ki bi utegnilo dovesti do težavnega položaja. 2. Stopiti v akcijo po daljšem diplomatskem sporu, ki se bo sčasoma zaostril in bo privedel do vojne. 3. Bliskovita akcija na podlagi kakšnega incidenta (na primer umor nemškega veleposlanika) in s tem zvezane protinemške demonstracije.« Ta dokument, ki so ga objavili na nümberškem procesu, dokazuje, da je Hitler planiral incident, ki bi mu naj služil pred vsem svetom kot opravičilo za napad na Češkoslovaško. V ta namen je nameraval celo dati umoriti nemškega veleposlanika v Pragi, da bi mu ta umor dal povod za vdor v češkoslovaško. SUDETSKONEMŠKA STRANKA Karl Henlein je ustanovil 1. oktobra 1933 »Sudetsko nemško domovinsko fronto«, ki se je pozneje preimenovala v »Sudetskonemško stranko«. Ta stranka je dosegla pri parlamentarnih volitvah maja 1935 pomemben uspeh: dobila je 22 poslancev v češkoslovaškem parlamentu. Tedaj je poslal Henlein tedanjemu predsedniku češkoslovaške republike Tomažu G. Masaryku izjavo lojalnosti in je večkrat zatrdil, da bodo sudetski Nemci ostali zvesti nemškemu narodu in češkoslovaški državi. Priključitev Avstrije je bila signal za sudetske Nemce. Dne 17. marca 1938 je poslal Henlein nacističnemu zunanjemu ministru Ribbentropu pismo, v katerem je napisal med drugim: »V svojem globokem veselju nad srečnim preobratom v Avstriji čutimo potrebo, da izrazimo vsem tistim, ki so sodelovali pri velikem firerjevem dejanju, svojo zahvalo ... Svojo zahvalo firerju bomo izkazali z dvojno vnetostjo v službi velikonemške politike ...« Na koncu svojega pisma je zaprosil, da bi ga povabili na razgovore v Berlin, zakaj »novi položaj zahteva preusmeritev nemške sudetske politike.« Nekaj dni pozneje, 28. marca 1938, je prispel Henlein v Berlin. Sprejel ga je sam Hitler in mu dal navodila za politiko njegove stranke. Predvsem je Hitler zahteval od Henleina, naj stavi sudetskonemška stranka češkoslovaški vladi zahteve, ki bodo za češkoslovaško vlado nesprejemljive. Na koncu razgovora, ki je trajal tri ure, je Henlein dejal: »Torej moramo vedno toliko zahtevati, kolikor nam ne bodo mogli izpolniti.« Hitler mu je pritrdil in Henlein se je vrnil v Češkoslovaško ter pričel vestno izpolnjevati Hitlerjeva navodila. Pri razgovorih, ki sta jim prisostvovala tudi Ribbentrop in Hess, je Hitler razkril svoje načrte glede Češkoslovaške: »Češkoslovaški problem nameravam v ne posebno dolgem času rešiti. Ne morem več trpeti, da Nemce trpinčijo ali nanje celo streljajo.« Ta pretirana pripomba se je očividno nanašala na neko vest, ki jo je nemški tisk pretirano napihnil, šlo je za incident na sudetskem ozemlju dne 17. oktobra 1937, pri katerem se je Henleinov namestnik Herman Frank pretepal s češkimi policaji. PREDLOG ČEŠKOSLOVAŠKE VLADE Istega dne je imel češkoslovaški ministrski predsednik Hodža po radiu govor, v katerem je objavil predlog vlade za novi manjšinski statut, ki naj bi nadomestil starega iz leta 1919. Na podlagi ustave bi naj dobile nemška in druge manjšine posebne pravice, ki bi naj bile utemeljene v novem manjšinskem zakonu: Hodža je nameraval — ne da bi vedel za tajne razgovore, ki so bili istega dne v Berlinu — izpolniti vse tedanje zahteve sudetskih Nemcev. Načrt češkoslovaške vlade — čeprav je imel dobre namene — je bil — vsaj kar se tiče sudetskih Nemcev — brezhiben, ker je prav ta dan dobil Henlein kot zvesti Hitlerjev hlapec od svojega gospodarja navodila, kako naj stanje v Sudetih čimbolj zaostri. Res je sicer, da se je stanje v Sudetih od trenutka, ko je prišel v Nemčiji Hitler na oblast, vedno bolj zaostrovalo, toda po priključitvi Avstrije so postale razmere v Sudetih naravnost neznosne. PO SUDETIH VRE Ko se je Henlein vrnil domov, je pričelo po Sudetih vreti. Sudetski Nemci, iz katerih so njihovi v Hitlerjevi Nemčiji šolani voditelji napravili fanatično orodje zločinske nacistične politike, sploh niso več hoteli priznati češkoslovaških oblasti. Po ulicah so prepevali nacistične pesmi, izzivali so s kljukastimi križi in s pozdravi »Heil Hitler«. Razumljivo je. da je prihajalo do gostilniških pretepov, ki pa predvsem zaradi mirnega zadržanja Čehov niso zahtevali hujših žrtev. Posebno vročeglavi sudetski Nemci so pričakovali. da bo zdaj zdaj vkorakala nemška vojska v deželo. Naskrivaj so si šivali uniforme in zastave s kljukastim križem, posebno nestrpni so pričeli kar javno pozdravljati z dvignjeno roko, kakor da bi bilo vkorakanje nemške vojske samo še vprašanje nekaj dni. POMURSKI VESTNIK — List izdaja in tiska Časopisno založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Naročniški in oglasni oddelek Murska Sobota, Kidričeva ul. 4, telefon 21-064 — Naročnina celotna 2.400 din, polletna 1.200 din, za inozemstvo letna 5.000 dinarjev - Tekoči račun pri NB v Murski Soboti št 605-11 1-365 POMURSKI VESTNIK, 14. oktobra 1965 7 Za 31. oktober — Svetovni dan varčevanja — pripravljamo nagradno žrebanje. Sodelujejo vsi vlagatelji Komunalne banke Murska Sobota, ki so že ali pa še bodo do 31. oktobra 1965 vložili na hranilno knjižico vsaj 50.000 din in to vezali na odpovedni rok nad 12 mesecev. NAGRADE: UKV radio aparat z gramofonom; žensko kolo; električni gramofon; 2 tranzistorska radijska sprejemnika; 2 mikserja — mešalca; 2 električna brivska aparata; 5 ročnih ur; 1 električni likalnik z regulatorjem, KOMUNALNA BANKA MURSKA SOBOTA VLAGATELJI VEZANIH VLOG! JAVNO ŽREBANJE NAGRAD BO 3. NOVEMBRA NA SEDEŽU KOMUNALNE BANKE V M. SOBOTI Vloge sprejema KOMUNALNA BANKA MURSKA SOBOTA s svojima espoziturama v LENDAVI in LJUTOMERU. GORNJA RADGONA TRGOVSKO PODJETJE »SLOGA« GORNJA RADGONA je priredilo v okviru občinskega praznika Gornja Radgona RAZSTAVO POHIŠTVA ki bo odprta do vključno nedelje, 17. oktobra 1965 v dvorani »Partizana« za kinom v Gornji Radgoni Oglejte si to zanimivo razstavo; na njej lahko najdete vse potrebno za prijeten dom — po ugodnih cenah. Pri nakupu s tujo valuto priznavajo 10% popust. Za obisk se toplo priporoča kolektiv Trgovskega podjetja »Sloga« iz Gornje Radgone in se pridružuje čestitkam za letošnji praznik radgonskih občanov! Razstava pohištva Trgovsko podjetje na veliko in malo Murska Sobota Delovni čas OPREMOTEHNA, TEHNOPROMET: od 8. do 12. ure, popoldne od 15. do 18. ure LOVEC, KOVINA: od 8. do 12. ure, popoldne od 14. do 17. ure ŽELEZNINA, Lendavska: od 7.30 do 14.30 ure USNJE. Titova: od 8. do 15. ure Za vse naštete prodajalne pa velja enotni delovni čas za soboto — od 8. do 14. ure. Kolektiv Trg. podjetja na veliko in malo »Potrošnik« iz Murske Sobote toplo čestita cenjenim potrošnikom, poslovnim prijateljem in občanom za letošnji 11. oktober — praznik soboške komune! Za občinski praznik vam čestita delovni kolektiv TOVARNE PLETENIN »BELTINKA« Beltinci in se priporoča s svojimi kvalitetnimi izdelki. Dokaz napredka in kvalitete izdelkov: vključevanje v izvoz, ki absorbira veliko večino njihovih izdelkov. Podjetje za opravljanje komunalnih dejavnosti »KOMUNA« BELTINCI s svojimi obrati: mlin — žaga — pečarstvo-keramičarstvo — mizarstvo — kino — javna tehtnica se toplo priporoča svojim cenjenim strankam in poslovnim prijateljem; obenem pošilja tople pozdrave vsem občanom in delovnim kolektivom za letošnji občinski praznik. Ugodnost za kmetovalce: podjetje zamenjuje moko za žito. Prepričajte se sami o kvaliteti mlevskih izdelkov za zamenjavo! Podjetje »BLISK« V MURSKI SOBOTI Vodovod — elektro instalacije — popravila gospodinjskih strojev vseh vrst — servisni pregledi in popravila radijskih in TV sprejemnikov — strojno-ključavničarske storitve. Za 17. oktober — tople pozdrave delovnega kolektiva! KVALITETNI IZDELKI IN STORITVE: tapetništvo — prešite odeje — šiviljstvo — kemična čistilnica — krojaštvo Kvaliteta in zmerne cene — so odlika kolektiva Obrtnega podjetja »KROJ« V MURSKI SOBOTI Delovnim ljudem soboške občine tople čestitke za 17. oktober! Za cenjena naročila se toplo priporoča Splošno gradbeno podjetje »POMURJE« MURSKA SOBOTA z gradbenim obratom v Murski Soboti in obratom — Opekarna Puconci in čestita svojim poslovnim prijateljem in delovnim ljudem soboške komune za letošnji 11. oktober. URARSTVO ZA VAS — PO VAŠIH ŽELJAH! Trgovsko podjetje »MERKUR« M. SOBOTA, obvešča potrošnike da so založene poslovalnice Tkanina, Moda in Galanterija z najnovejšimi vzorci, v bogati izbiri in po solidnih cenah z moško, žensko in otroško konfekcijo iz priznanih konfekcijskih tovarn; prav tako si lahko potrošnik ustreže želji pri izbiri metražnega zimskega blaga: moheri, cibelini, veluri, kamgarni, žameti, flaneli in ostalo; TKANINA IN MODA vam nudita odeje v vseh kvalitetah, prešite odeje od navadnih pa vse do polnjenih s puhom ter perje vseh vrst. GALANTERIJA je založena z moško, žensko in otroško zimsko trikotažo v vseh kvalitetah, po ugodnih cenah in ob solidni postrežbi. Tudi kolektiv SAMOPOSTREŽBE se toplo priporoča in obvešča potrošnike, da je poslovalnica Samopostrežba na Titovi cesti odprta tudi ob nedeljah od 7. do 11. ure. Potrošnike obveščamo, da so tudi vse ostale naše poslovalnice: Steklo-porcelan, Železnina, špecerijske trgovine v Murski Soboti in na vaseh primerno založene, da vam lahko postrežejo za jesen in zimo po vaši želji in okusu. Prepričani smo, da boste z našo izbiro in postrežbo zadovoljni. Priporoča se kolektiv Trgovskega podjetja MERKUR iz Murske Sobote. 64 Po odmoru so klicarji oznanili tekmo z lokom. Vse je stavilo na Azbada. Epafrodit jim je nalašč kljuboval in stavil na svojega gosta. Strelcem so bili na voljo konji iz cesarskega hleva. Drug za drugim so divjali mimo kragulja in streljali vanj, a ptič je ostal nedotaknjen. Radovan se je opil in kričal: »Hej, sinko, s kamnom ubiješ tega ptiča, miže, opolnoči, Pijan ga zadeneš!« Med ljudstvom se je razlegal smeh. Iztok se ni smejal. Mislil je na svoj narod, na vse narode, ki jih kuje v verigo to mesto. In rotil se je na Peruna, da ne bo Bizanc nikdar vkoval verige svobodnih Slovenov. »Zadnji bode Iztok,« je sporočil Epafrodit. 65 Le nekaj tekmecev je še ostalo. Tedaj Azbad ni mogel več strpeti. Naj se odloči, ali dobi Ireno. Zajahal je konja, pozdravil na levo in desno. Nato je zdirjal. Zletela je prva strelica, kragulj je jezno zapihal. Prijezdil je drugič, strelica je prhnila tikoma glave. In jezdil je tretjič naokoli. Ustnice so mu šepetale: »Irena, Irena!« Spet se je napela tetiva, puščica je šinila, a tisti hip je kragulj zafrfotal in odskočil. Puščica je zadela perut in izbila iz nje pero, ki je v vrtincu priplavalo na pesek. Hipodrom se je razdelil na dva tabora: polovica je kričala, da je Azbad ptiča zadel, polovica je oporekala, da je zadel le pero. 66 Nastal je vihar, dokler ni Justinijan kot sodnik in najvišji pravnik razsodil; »Azbad je zadel in ni. Če ga nihče ne zmaga, bo odlikovan. Stave pa stoje: če ga nihče ne prekosi, so nanj dobljene, sicer Izgubljene!« Azbad se je zbal. Hitro je velel ponuditi velike vsote vsem preostalim tekmovalcem, da bi se umaknili. Večina je denar sprejela, le Iztok in dva Tračana so odklonili. Azbad je šel sam do njih. Srečalo se je ponosno oko svobodnega Slovena z lokavim, nečimrnim bleskom Bizantinca. Nič ni odgovoril Iztok, govoril je pogled; »Naprodaj nismo Sloveni nikdar!« In zajezdila sta Tračana, iztrelila, zgrešila. In tedaj še eden, barbar, Sloven. POMURSKI VESTNIK, 14. oktobra 1965 8