RADOSLAV KNAFLIC: Proglas-Deklaracija * A. Vsebina. (Dalje.) O. b s e g p o j m a u č i t e 1 i s t v 0. V ta pojem spada organizovano in neorjranizovano učitelistvo. Ali se proglasov izraz »razpolitičenie« ali »deklaracija« nanaša na oboje? Ootovo! Potemtakem bi sp ne smel noben učiteli več iavno baviti z nobeno politiko tudi ne s stanovsko. socialno, sospodarsko. na-. rodno. volilno. državno itd. Taka trditev * Opozarjamo na sklep org. eksekutive. da uredtiištvo ne prevzema prav v nobenem oziru odgovornosti za podpisane članke tudi ne vsebinsko. kar velia tudi za ta članek. Uredn. bi nomenila kršenie naših stanovskili. socialnih. eospodarskili. narodnih. državlianskih itd. cravic. Morebiti bode kdo trdil. da se proelas nanaša sarno na orsranizovano učitelistvo. S tem tolmačeniem bi prosrlas silil k izstopu iz oreanizaciie vse one. ki imaio kot elobokomisleci nagon in voljo proučavati in se iavno baviti s koio prei naštetih disciplin političnp znanosti. Ako pa se nai nanaša proelas samo Tia neoreanizovano učitelistvo morebiti z namenom ea nridobiti za organizaciio. bi bila ta vaba eotovo brezuspešna (absurdna"); kaiti neorfiranizovan uoiteli ie unrav za- to neoreanizovan. ker ie oo svoiem du§nem obzoriu in razpoloženiu sam po sebl mani vreden. sai nima toliko prosvetljenosti v sebi, da bi mosrel spoznati duševne (moralne) in stvanip (realne) koristi stanovske oreanizaciie. on ne čut; v sebi toliko stanovske discipline. da bi se ookoraval nravilom. načelu oziroma p r 0 g 1 a s u organizaoije. Neoreanlzovanca bodeš prei pridobil za svoie mnenie s kakim stvarnim darom ali pa tudi z zviiačo oziroima tudi s silo. Bodisi kakorkoli. ž niim ne bo^e oreanizaciia ničesar ali pa le kai neznatneea pridobila in tei neznatnosti na liubo nai žrtvu.iemo dragocenost vseea stanu — dosedanii najboliši način za povzdieo šole in učitelistva v iavnosti. t. i. v narodu m državi? Naš stan namreč mora uporabljati v sebi in na zunai način kako se v človeški družbi. t. i. v narodu in državi novzoeti na višio stoonio veliave in ueleda, kako šolstvo in ž niim vred kulturo naroda novzdisfniti. Ta na znotrai in na zunai rabl.ieni način se imenuie stanovs k a p 0 l i t i k a . ki nam ie v členu 2. naše osrednie organizaciip UJU prediplsana. Tei metodi ie posvečen tudi »Učiteliski Tovariš«: zato nosi na nacelni strani označbo »stanovsko politiško sflasilo«. Ali nai tudi tega razpolitičimo? Sai spada k učiteljstvu in šolstvu. Potem pride na vrsto še tovariš urednik. Zavezo slovenskih učiteliskih društev smo pred 36 leti uprav zato ustanovili. da bi s ctanovsko Dolitiko branili koristi šole in svoieea stanu, da bi oboie povzdienili na višio stopnio veliave. ueleda in kulture svojeea naroda. zato ie ta naša orgaiiizaciia še v Avstriii vselei ipovzdieala svoi ?las. kadar ie bilo treba opozarjati na dobre in slabe poslcdice šolskih a!i učiteljskih zadev nasproti nolitiki raznih strank iii če ie biio treba tudi nroti naučni upravi. Letos oa se nam ie predložil proelas. ki pravi v svoiem VII. členu. naj v kolikor treba. nrelomimo z izročili (tradiciianti) svoie stanovske politike. Takrat. ko bodemo ta proelas spreieli slepo in bodemo v deianiu res prelomili s svoiimi dosedaniimi izročili (tradidi.iami), takrat bodemo likvidovali in razpuščali svoio oreanizaciio tako da bode začeia sama raznadati. Ako ne bodemo svo;e dosedanip stanovske oolitike nadalievali. natti tudi te. oreanizaciie treba ni. nostali bodemo nodobni ali Sloinškariem ali pa morebiti celo boliševrkom. oboii imain tudi svoia od nas različna izročiia (tradicije) ali pa bodemo nostali enaki neoreanizovanitn učiteljem. ki nimaio snloh nobenih izročil (tr.adicii). Z našo stanovsko politiko stoii in padc tudi naša org:anizaciia! Ako bi se razpolitičenie (depolitizaciia) šolstva in v posledici razpad na5e orsranizacije res izvršil. potem šele bi bili izročeni na milost in nemilost strankarski politiki različnih oolitičnih strank v narodu. a y državi absolutistično orosvetni upravi. S svoiim kriviim presoievaniem proelasa bi dose^li uprav to. česar nismo niti nameravali niti hoteli. Zgrodilo bi se nam tako kakor nemškoavstriiski diplomaciii v svetovni vo.ini. Jezikov pomen izraza »d ep ol i t i z a c i j a«. Samostalnik depoliti- zaciia ie tuika. izoeliana iz grške besede nolic, = mesto, jcolirsla = v mestni upravi ali nohnx6g. Tujki se je spre- dai predložil latinski predloa: »de« — od ali raz. ter ii ie dodalo slovemsko obrazilo iia. kar nomeni po nasc razpolitikovati ali razpolitičiti. a tndi ta izra2 nam ie neprimerna tujka Samostahijk depolitizaciia vsebuie deianje nrehaialnega pomena. t. i. deianie izhaia iz šolstva na koii druei oredmet (v 4. sklonu). ne na od koie osebe ali oredmeta na šolstvo. ali iasneie rečeno: Šolstvo se nai ne bavi s politiko. V tem ertnu tiči zaiec! Kriva raba tujke »depolitizaci.ia« ie izzvala v našem noirnovaniu zmedo. ker so ii eni priinisovali neprehajalni pomen. dočim vsebuie v resni-ci samo prehaialni.. ^Pisateli proglasa je s tujko izrazil to. česar Diavzaprav ni hotel. a mi proelasa nismo tako poimili. kakor ip on hotel. Gotovo. prava smola! Kdor hoče sestavliati kakršnasikoli pravila poslovnike. proelase. naredbe. ukaze ali celo zakone. mora znati loarieno dobro misliti in prav sklepati. mora do dobra poznati vsai svoi iezik (mora biti vsai mali iezikoslovec) ter se nai na vsak način izoeiba tuikam. koie nai. če lp moeoče nadomešča s slovenskimi izraz;i. V svoiem iezikovnem sloeu nai daip prednost, elaeolu oziroma glasrolnilcu (boeastvo izraza tiči v vseli slovanskih iezikih 0 elaeolu) nepotrebne samostalnike zlasti tuike ipa nai izpušča. sicer bode izzval zmedo. dvoino nasprotuioče si pojmovanie. nesotrlasia in kričeča protislovia. koiih ip vsled tera v proelasu polno Zaradi rabe nesrečne tuike »nreklinia« prosrlas tam kier bi moral »blaeoslavljati«. Pisateli ie s tuiiin izrazom depolitizaciia eotovo liotcl reči- »Šolstva ne zlorabiti v strankarske politične namene.« Da ip imel res ta namen. izhala iz nasledniih njeerovili stavkov v 2. točki »... in vidimo danes edini resni orotlutež pogubnim strankarskim vmlivom na šolstvo v stanovski organizaoi.it...« Jaz bi tuike »depolitizaciia« sploh ne rabil ter bi točko 2. člena II. progiasa zložil tako: »Zlorabiti šolstvo in učiteliske stanovske zadeve od raznili političnih strank ali niihovih posameznih nristašev v svoie namene ie šolstvu in učltelistvii škodliivo ter se ne 'krife s koristio (ne interesom) niti šole in učitclistva. niti naroda in države. Oreanizaciia nčiteljstva mora kot čuvarica koristi šolstvn in učiteliskejra' stanu čuti nad ravnaniem nolitiških strank ter <;e znati pred niihovo zlorabo varovati. nai se to ookaže kadar in kiersibodi ter v koii si bodi obliki. Da se to lažip doseže ip potrebno: a) nai obstoii v državi samo ena učiteliska or^anizacija. in sicer saino UJU ki nai zastopa mnenie vseea osnovnošolskeea učitelistva: b) naj ta orsranizacija poskrbi. da sc v nameravani novi šolski zakon spreime določba. po koii bode zlorablianie šole in učiteljstva ro političnih strankah in posameznih niihovih oristaših in ro cerkvi pod izoffibom kazni prepovedano ...« Ta sloe ie brez rabe tujk stvarno jasen ter mora voditi naravnost k smotru. Seveda ip ta slosr le besednf looskus (problem). dvomim nainreč. da bi moe:ll v narodni skupščini dobiti večino poslancev za spreietie takeea besedila; kaiti vsaka politična stranka bi rada s šolo eosRodarila. Vseeno. poskiK v pro.elasu nai le velia! (Dalje prih.)