JUTRA
PoStnlrTa pI*5WT« v gfttfcvTM
Mariborsitl
Cena 1 Din
Leto III. (X.), štev. 68
Maribor, sobota 23. marca 1929
Izhaja razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam čak. xav. v Ljubljani it, 11.400 Valja maaačno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din
Telefon;
Uredn. 440 Uprava 455
Uredniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it 13
Oglaai po tarifu
Oglata aprajama tudi oglaanl oddalak .Jutra" v Ljubljani, Praiamova ulica M.4
Ali je panslavizem realen?
Glasilo »Narodne Odbrane« je nedavno objavilo članek »Misija Slovanstva«, v katerem pravi, da moramo Slovani razumeti duh in potrebe današnjega časa in biti nosilci genijaine-ga Napoleonovega načrta za ustanovitev Ujedinjenih držav Evrope. Zato moramo Slovani čimprej regenerirati evropskega duha in evropsko kulturo. V to svrho se moramo zbirati okrog velike naše majke Rusije.
Zagrebški listi, zlasti »Obzor«, so mirno in stvarno- razpravljali o idejah, propagiranih v navedenem članku, in so bila mnenja znatno različna.
Ideja panslavizma je bila živa že davno pred svetovno vojno. Seveda se je razpravljalo o vprašanju bolj platonično in brez realne podlage. Glavno inicijativo je dala pangerman-ska propaganda, ki je pa tudi znala nevarnost »Slovanske poplave« po Ev ropi naslikati v tako živih barvah, da so pred to poplavo dobivali strah tudi Angleži in Francozi. Tako je bilo v predvojni politični atmosferi opazovati zlasti pri Angležih veliko proti-slovansko razpoloženje, ki še tudi danes ni izkoreninjeno. Spomnimo sc samo rusko-japonske vojne, v kateri je Anglija moralno podprla Japonce proti Rusom. Anglija vidi že od nekdaj v Rusiji svojega najbolj nevarnega nasprotnika v Aziji, To potrjujejo tudi novejši dogodki v Kini, Perziji, Indiji itd. Vojna in vojaški zlom Rusije v njej so panslavistično nevarnost potisnile v ozadje, zlasti še, ker so nastale na ruševinah tudi še nove slovanske države, ki so se orijentirale v pravcu zapadnoevropske politike.
Vendar se pa tudi danes pojavljajo proroki, ki menijo, 'da je Slovanstvo poklicano za nekakšno misijonarsko ulogo v svetu. Skušajo ustvarjati panslavistično ideologijo, pripisujejo slovanstvu človečansko vlogo, da izvede ouhovno obnovo človeštva. Drugi zopet so mnenja, da je panslavistična ide Ja neustvarljiv fantom in da je nje Pj™R?.?iranje v političnem pogledu ,ioc+! za vse slovanske narode, 2aPadne Slovane. Po mnenju ”ar-?dl grupirajo v prvi vrsti P?	ne	pa	po sentimentalnih
ideologijah Ako bi krvne vezi — ki
KM0dlaRa sentimentalnih ideologu- bile odločilne za interese posameznih narodov, bi morali ime ti latinsko in angiosaksonsko zvezo držav. Vidimo pa, da se križajo interesi Francije m Italije in da vodita ti dve latinski dr/.avi nasprotujočo si politiko. Anglija pa z veliko nevoljo in skrbjo gleda oboroževanje Združenih držav na morju. Med slovanskimi državami samimi jo toliko nasprotnih interesov, da med Poljsko in češko-slovaško ter med Poljsko in Rusijo se vedno obstojajo znatne diference. Zc predvojna Rusija je vkljub svoji vseslovanski misiji Izvajala najgršo rusifikacijsko politiko napram Poljakom. Nedvomno jc, da je pri Latine ih
Toni Schlegel - umorjen
DIREKTOR TONI SCHLEGEL MRTEV. — OZADJE KRVAVEGA DOGODKA ZAVITO V TEMO. - BREZ SLEDU ZA ATENTATORJI.
ZAGREB, 23. marca. Sinoči ob 8- je bil tu ustreljen direktor zagrebškega dnevnika »Novosti« in predsednik no-vinskega koncerna Jugoštampa, Toni Schlegel. Ko je pred svojim stanovanjem izstopil iz avtomobila in hotel vstopiti v vežo, je počilo več strelov in Schlegel je. smrtnonevarno zadet, kmalu nato izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Dogodek je vzbudil po vsem Zagrebu ogromno senzacijo. Šoferja je policija pridržala v zaporu, o storilcih pa ponoči še ni bilo nobenega sledu.
ZAGREB, 23. marca- Atentat na Schle-gla je še vedno zavit v temo in nikdo ne ve niti kdo je napadalec, niti kaki motivi so dovedli do tako tragične smrti veleuglednega hrvatškega 'novinarja. — Vest o njegovem umoru se je bliskoma raznesla po vsem mestu in napravila globok vtis ter izzvala najrazličnejše komentarje. Vse mesto ugiba, kaj se skriva za tem krvavim zločinom, ker je bil pokojni Schlegel splošno priljubljen in ni imel, kolikor je znano, nobenih sovražnikov. Tudi strankarsko-politično se ni udejstvoval- Policija je bila vso noč na delu in je s pomočjo orožništva napravila racije po vseh ulicah, vendar do danes opoldne o morilcu še ni nobenega sledu.
ZAGREB, 23- marca. Pokojni Schlegel je bil borbene narave, kar je pokazal tudi tedaj, ko je izstopil iz katoliške cerkve in zapustil svečeniško službo- Tedaj je vodil ostro borbo proti klerikalizmu. Čez nekaj let pa se je umiril in se sprija-teljil z vsemi svojimi nasprotniki- S svojim mirnim in gentlemanskim nastopanjem si je takoj pridobil naklonjenost vsakogar. Sinoči se jc še, veselo razpoložen, razgovarjal z glavnim urednikom »Novosti«, Jutrišo, nakar je naročil avtotaksi, s katerim sc je ob 20.5 odpeljal proti svojemu stanovanju na Pri-lazu v Deželičevi ulici. Ko je izstopil iz avta in utaknil ključ v vežna vrata, je stopil za njegov hrbet visok človek z rjavkastim usnjatim površnikom, potegnil bliskoma iz žepa samokres in ustrelil. Krogla je zadela Sčhiegla izpod leve lopatice, predrla aorto in izstopila na prsih. Toni Schlegcl je imel še toliko ma-či, da je odprl vežna vrata, nakar se je zgrudil v mlaki krvhv veži. V hiši stanujoče stranke so prihitele takoj v vežo, kjer so našle Schlegla že umirajočega. Kapitan Stipetič ga je dvignil in odnesel
v	njegovo stanovunje, kjer je kmalu na-
to izdihnil- Zdravniki so mogli po prihodu ugotoviti le smrt. Med tem je prihitel na stanovanje pokojnika tudi že policijski direktor dr. Vragovič s številnimi detektivi in pričel voditi preiskavo-Zadnje čase je Toni Schlegel ponovno dobival grozilna pisma, na katera pa ni polagal nobene važnosti in tudi ni hotel govoriti o njih- Močno ga je dahe potrla smrt njegovega mlajšega brata Hinka in je bil zlasti sinoči, na dan svoje smrti precej nervozen.
Kaj praui aretirani šofer?
ZAGREB, 23. marca. Dosedaj se policiji še ni posrečilo izslediti morilca. Interesantna je izpoved šoferja Valentina Mundžarja, ki je vozil Schlegla na stanovanje in je edina dosedaj znana priča atentata. Šofer je izpovedal na policiji sledeče:
»Ko sem pripeljal direktorja Schlegla pred njegovo stanovanje v Deželičevi ulici na Prilazu, mi je plačal račun in stopil nato proti hišnim vra-tam. V istem hipu se je pojavil za njegovim hrbtom neopaženo mlad človek z revolverjem v roki in ustrelil. Direktor Schlegel se je stresel In zaklical: »Ubiti me hoče!« Atentator se je nato obrnil, nakar se mu je pridružil še neki mlajši človek. Oba sta potem stekla v smeri proti južnemu kolodvoru in nato proti Ciglani. Jaz sem se takoj odpeljal z avtom za atentatorji, ki sta to opazila iii potem še bolj bežala. Spotoma se mi je pridružil še neki tovariš, nakar vsa oba nadaljevala zasledovanje. Na koncu Prilaza je stopil moj kolega pred atentatorja in jima rekel: »Kaj sta storila na Prilazu?« V tem hipu pa je že dobil tak udarec z revolverjem po glavi, da se je takoj zgrudil na tla. Istočasno je obrnil mlajši napadalec revolver proti meni in mi zagrozil, da me ubije, če ne opustim zasledovanje.«
Pokojni Toni Schlegel, eden najsposobnejših novinarjev v Jugoslaviji, se je rodil 1, 1881. v Našicah kot sin upravitelja veleposestev grofa Pcja-čeviča, Franja Schlegla. Njegova mati jc bila Berta grofica Wurmbrand.
Utis u Beogradu
BEOGRAD, 23. marca. Vest o Schleglovi tragični smrti je dospela semkaj pozno zvečer in so jo Usti ob-
javili v afišah. Ministri so bili ravno pri večerji pri finančnem ministru dr. Svrljugi in so se takoj obrnili na beograjsko redakcijo »Novosti« za podrobnejše informacije. Že sinoči sta bila o krvavem dogodku v Zagrebu obveščena tudi kralj Aleksander in ministrski predsednik Zivkovič.
BEOGRAD, 23- marca. Tekom poletja dospeta semkaj iz Amerike »avtomobilski kralj« Henry Ford in stari izumitelj Edison, ki nameravata osnovati v naši državi več podružnic svojih podjetij.
Smrtna kosa.
Sinoči ob devetih je preminul v naj* lepši moški dobi 46 let Franjo Mesarič, gostilničar in posestnik v Selnici ob Dravi- Pogreb se bo vršil v ponde-ljek 25. tm- ob 10. v Selnici ob Dravi. —
V	Ptuju je umrl danes zjutraj višji okrajni gozdar v pok. g- Lojze Barle, brat pokojnega mariborskega notarja Barle-ta- Truplo bo prepeljano v pondeljek dopoldne na kolodvor in odtod v Slovenj-gradec, kjer se bo vršil popoldne pogreb-Blag jima spomin!
Govedo v nevarnosti
Poslednje dni so se velikopotezni tatovi v Mariboru in okolici spravili na živo govejo živino. Če se ne da odpeljati kravica skrivaj ponoči iz hleva, pa jo slepar izvije na drug način lastniku. Tako se je oglasil pri dravskem brodniku g- Merdavsu v Trstenjakovi ulici neki moški ter se pogodil z njim, da kupi od njega za 2000 Din kravo. Prodajalec je bil tako nepreviden, da je neznanca izročil kravico ter zaupal kupcu, ki je dejal, da prinese denar kasneje. O tem pa ni bilo ne duha ne sluha! Zato je oškodovanec prijavil stvar policiji, ki je obvestila o slepariji okoliške orožnike-Tem se je posrečilo izslediti sleparja v osebi nekega Majerja, ki ima na vesti več podobnih deliktov, izvršenih na kmetih. Moža so aretovali in oddali so* dišču.
Hladnokrvni uztnovič.
Včeraj popoldne je imela neka služkinja opravka na podstrešju hiše št 12 v Gregorčičevi ulici in je puščala za seboj odprta vrata v podstrešje. Ko se je mudila spodaj v stanovanju, se je prikradel pod streho neznan ljubitelj tujih stvari in sunil 4000 Din vreden zastor, last g. Rosenberga- Pri odhodu s podstrešja je srečal služkinjo in ji s plenom pod pazduho mirno razlagal, da je nekaj popravljal na strehi; nato jo je brez sledu popihal-
Zopet Je šlo kolo.
Trgovcu Ludviku Rižniku na Lajter-šperku je odpeljal neznan kolesarovič izpred njegove trgovine 2000 Din vredno kolo znamke Waffenrad-
In Atiglosaksoncih mnogo več naravnih pogojev za združevanje, nego pri slovanskih narodih. So deca ene kulture, ene civilizacije, enega mentaliteta. Ameriške republike, ki so bile nekoč pod oblastjo Španije, so tipičen primer, da niti krvne vezi. niti skupni jezik, niti ista civilizacija in vera, niti stoletno skupno življenje pod isto oblastjo niso predpogoj niti za ustvaritev državne zveze, kaj še le za vzlit-je vseh teh komponent v eno celoto.
Ideologi govore o »slovanski duši«, ki ima posebno misijonarsko nalogo v svetu. Ta slovanska duša bi naj bila sinteza Tolstojeve filozofije, Dostojcvščlnc in nazarenstva ruskega »mužika«. Toda ta sinteza jc negativna, ker daje Tolstojeve duhoborce, sibirske sookornikc Dostojevskega In
rezigniranega ter fatalističnega ruskega kmeta, ki je danes pokoren boljše-viškim mogotcem. Za politično življenje so brez vrednosti lepo risane figure iz literature, ki nimajo na sebi svojstev konstruktivnega .dela. Za-padni Slovani pa sploh nimamo niti mnogo razumevanja za takšno nedefinirano »slovansko dušo«, ki bi naj prerodila človeštvo. Kako naj se s takšnimi lastnostmi prerodi ter obno-
vi	visoko kulturni in civilizirani ža-pad?! Svet ne potrebuje misijonarstva v tem smislu, svetu treba dela, konstruktivnih ljudi, vztrajnosti, energije in neprestanih novih vidikov za razvoj in napredek. K temu razvoju pa doprinaša vsak narod z izpopolnjevanjem svoje individualnosti. Tekma v tem izpopolnjevanju med narodi
je gonilna sila, ki vodi človeštvo k neprestanemu napredku.
Tako mnenje nekaterih naših jugoslovanskih listov. Nedvomno je resnica ta, da je panslavizem v smeri politične združitve v eno državno celoto, kakor to propagira tudi neki nedavno Izlšlt novi časopis, utopija. Tudi Ideja, da naj Slovanstvo prerodi In obnovi svet, gotovo ni realna. Panslavizem v pravcu čim večjega duševnega zbliževanja med slovanskimi narodi in sklepanja čim tesnejših političnih in gospodarskih stikov med slovanskimi državami ter skupna obramba naših slovanskih manjšin in izseljeniških kolonij v tujerodnih državah je pa nedvomno realna Ideja, kateri treba posvečati polno pokornost.
G
.&ar£
MarfKoMl VEČERNI K Mri
V M a r i K o r n. 3ne 23. III. 1929-
Zdravstveno stanje šolskih otrok v Mariboru
LETOS BOLJŠE KAKOR LANI. — BOLEZNI PREDVSEM POSLEDICA STANOVANJSKIH NEPRILIK. — ZDRAVNIŠKO-POSVETOVALNE URE NA S0-**:,	LAH-
Na zadnji seji mladinskega sveta je poročal mestni šolski zdravnik o zdravstvenem stanju, katero je ugotovil pri pregledovanju šolske dece. Ugotovil je, da je stanje letos boljše od lanskega leta, posebno kar se tiče prirastka na teži in negovanja, zlasti zob. tako da je bilo od 841 preiskanih otrok nad polovico prav krepkih in le nekako ena petina za svojo dobo slabih. Na drugi strani pa se veča med šolsko mladino število kratkovidnih in dalekovidnih, opaža se skriv-ljenje telesa radi slabega držanja v šoli, k čemur jih silijo dostikrat za njihovo 'dobo neprimerne klopi, da se zopet popravijo, hodi več otrok k ortopediški telovadbi- Bilo je tudi nekaj slučajev nalezljivih bolezni, tako ošpic, mumpsa, oslovskega kašlja in 26 slučajev Škrlatice. Letošnja izredna zima je povzročila pri nekaterih otrokili tudi hude ozebline-
V	zadnjih mesecih se opaža med šoloobveznimi deklicami razširjanje neke nalezljive bolezni. Čeravno je pri nas to zlo v primeru z drugimi mesti minimalno, vendar ne moremo trditi, da smo ga popolnoma prosti.
Večino bolezni šolske mladine povzro čajo stanovanjske neprilike: Stariši sami so bolni, v nekaterih slučajih celo tuberkulozni, a vendar živijo in spijo v istem prostoru z otroci. V splošnem neredu ni mogoče polagati dovoljne pažnje na snago in tako tudi ne na zdravje. Ce-
lo	stariši. ki bi lahko oskrbeli svojim otrokom brezplačno zdravniško pomoč kakor zdravila, bodisi da so zavarovani pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ali pri železnici, ali bi sicer našli pomoč pri protituberkulozni ligi ali pa na mestnem fizikatu na račun okrajnega zastopa, tega ne store, ker se za zdravje otrok ne brigajo. Naloga šolske" ga zdravnika obstoja pač v ugotovitvi
in nasvetovanju, torej nekaka profi-laksa. ni pa terapija-
Navzoči docent dr. Matko je priporočal po vzgledu drugod zdravniško posvetovalne ure na posameznih šolah tako za stariše kakor za šolsko mladino, kjer bi sp nudila vsem zdravniška pomoč, tudi če niso pozvani od zdravnika ali pa poslani od učitelja, misel, ki so jo vsi pozdravili in ki jo bo treba kmalu oživotvoriti.
Zaenkrat bo prevzela to nalogo po izjavah mestnega fizikata bodoča šolska poliklinika, katere šef je že imenovan in so uradni prostori že zagotovljeni v no-
vi	hiši oblastnega odbora; tam bo tudi bakteriološka stanica in zobozdravniški ambulatorij. Že sedaj pa je jasno, da bodo morali priti na ta zavod razni speci-jalisti, med njimi poleg specijalista za zobe v prvi vrsti specijalist za oči. Po vseh šolah, kjer se pobira prispevek za zdravstveni fond, bodo vršili po nalogu ministrstva posebno zdravstveno službo državni zdravniki.
Pri slučajnostih je vzel mladinski svet z zahvalo na znanje, da je naklonil oblastni odbor mestni občini podpore 5000 Din v ta namen, da podpira ono deco, katere pristojnosti ni mogoče ugotovit?.
Po poročilu mestnih zdravnikov, da so imele lansko leto zlasti otroške kolonije na Pohorju kar najboljši uspeh, se je sklenilo tudi letos omogočiti posebno kolonijo na Pohorje. Z vsemi pripravami je bil poverjen poseben odbor. Gospa Maistrova, predsednica Ženskega društva, je sporočila, da namerava Žensko društvo nakupiti na Pohorju posebno zemljišče, ki bi služilo mariborski decl za vsakoletno bivanje na Pohorju. Mladinski svet je ta namen Ženskega društva kar najtopljeje pozdravil.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sobota, 23. marca ob 20. uri »V agoniji«, ab. B. Kuponi.
Nedelja, 24. marca ob 20. uri »Romeo in Julija«. Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 25. marca ob 20- uri »Lumpa-cii-vagabund«. Znižane cene. Zadnji-krat. Kuponi.
Sprememba marib. repertoarja. Ker
je po naknadni odredbi vojaška godba odsotna tudi v nedeljo in pondeljek, se mora spremeniti tudi repertoar teh dni-Vprizori se v nedeljo zvečer letošnja najbolj uspela drama, velika pesem lju bežni »Romeo in Julija«, v pondeljek zvečer pa popularna velezabavna burka »Lumpacij-vagabund«, menda zadnjikrat v sezoni. Za obe predstavi veljajo znižane cene. Popoldanske predstave v pondeljek ne bo.
Srce
To znamenito delo E. do Amicisa je izšlo sedaj v založbi Učiteljske tiskarne
v	Ljubljani. Prevod je oskrbela s pisateljevim dovoljenjem Janja Miklavčičeva, ki jo leta 1889. izdala* tudi prvi slovenski prevod. Po dolgih 40 letih — novo slovensko »Srce«, ki ni na svoji literarni vrednosti nič izgubilo. Knjiga je prevedena na vse jezike sveta in vsi narodi jo po pravici ocenjajo kot zlato zakladnico vseh plemenitih čuvstev, ki polnijo človeška srca. Mladina jo čita z največjim zanimanjem, a tudi roditelji in zlasti učiteljstvo črpajo iz te knjige vse polno zdravih in jedrovitih napotkov za pravilno vzgojo otrok k čistemu rodo-ljubju v smislu obče veljavnih načel hu-manitete. Knjigo, ki obsega 255 strani in je opremljena kar najokusneje, priporočamo v nakup posebno sedaj za praznike. Cena vezanemu in ilustriranemu izvodu 54 Din. Napravite veselje mladini, a napojite tudi svoja srca z veseljem in lopotol
Ljudska univerza v Mariboru.
Zadnje predavanje pred Veliko nočjo se premesti radi praznike na torek, 26*
tm. ob 8. zvečer. Predava znameniti ruski učenjak na polju narodnega gospodarstva g. dr. Al. Belimovič, vseučili-ščni profesor v Ljubljani, o veleintere-santni temi; Razvoj evropskega gospodarstva in boljševizem. Predavatelj bo v slovenščini in v poljudni obliki razpravljal o povojnih deloma novih oblikah in mogočnih stremljenjih na gospodarskem polju zapadne Evrope, obenem pa očrtal boljševiške tendence, stanje boljševiškega gospodarstva in njegovega razmerja napram Evropi* Konstituiranje upravnega odbora mariborskega Aero-kluba.
Na sinočnji seji upravnega odbora so bile funkcije ponovno zaupane zanesljivim delavcem, ki so si že v minuli poslovni dobi z izredno agilnostjo pridobi-
li	zaupanje. Za predsednika je bil zopet izvoljen ravnatelj g- dr. T o m i n š e k, podpredsedniški mesti pa sta bili poverjeni g. polkovniku S t a n o j 1 o v i-6 u in industrijalcu g. inž. D r a £ a r-j u. Tajniške posle je ponovno prevzel g. dr* Š e s t a n, za njegovega namestnika pa je bil izvoljen novinar g. C i-z e 1. Blagajniške posle je odbor poveril dosedanjemu blagajniku g, L o o s u.
Nato je odbor formiral posamezne odseke, ki so za izvedbo velikopoteznih načrtov, ki si jih je stavil odbor za nalogo, nujno potrebni.
V	tehnični odsek so bili izvoljeni: inž. D r a č a r, inž. Keršič, inž. W o 1 f, inž. Dolenc, dr. š e s t a n, major M i c i č, trgovec Feldin in Cizel.
• Gospodarski odsek tvorijo gg,; dr. Senj o r, msgr- Vreže, ravnatelj Pogačnik, restavrater O s e t in g. L o o s. — V propagandni odsek so bili izvoljeni: ga Poljančeva, ravnatelj Pogačnik, mgr. Vreže, svetmk Rodošek, major Mic 16 dr. 5 e s t a n in Cizel, dočim bodo vodil posle fotoamaterskega odseka gg*: inž. D r a č a r, dr. Š e s t a n, major Mišič in trgovec R o g 11 č.
Oljčni dan priredi Jugosl. Ma* tiča, podružnica Maribor v nedeljo, dne 24. marca.
Mariborski k dnemi drobil
Tržni dan u znamenju cuetnr nedelje
Današnji trg —prvi v koledarski pomladi, je bil v znamenju cvetne nedelje. Oljk in butaric v izobilju- Pa tudi drugih pomladnih dobrot ni manjkalo.
Posebno solata je imela za naše gospodinje kaj razveseljive cene. Tudi jajca si dobil že po 1 Din komad, dasi je splošno prevladovala cena Din 1-25 do Din 1-50. Solatne vrste so prispele na trg v izobilju. Krompir je bil nekoliko drag —
Din 13 do 17 merica. Kljub temu pa je bilo povpraševanje po tem' dragocenem živilskemu predmetu zelo veliko. Današnji živilski trg je imel v izobilju mnogo pomladnega povrtja, semenja in prvega cvetja. Tudi jabolk je bilo mnogo po razmeroma primerni ceni*
Špeharji so imeli tudi polne roke dela. Trg je bil docela zaseden. Kljub zvišanim cenam je zmanjkalo zalog za plečeta in — pečenke. Cena Špehu je poskočila že na Din 25—27, ker so v Bački ni Baranji, odkoder se dobavljajo svinje za naš špeharski trg, poskočile cene na Din 17 za kilogram žive teže. —
V ostalem pa so ostale cene stare.
Na Trgu Svobode pa so otavo prodajali po Din 170—180 cent; slama 105 do 120, a tudi otava po 200 Din je našla kupca- Seno 125 do 150 Din. Do sklepa našega poročila je bilo od 64 voz tega blaga prodanih 48. — Današnji trg je bil najživahtnejši v letošnji sezoni.
Iz poštne službe*
Za pogodbenega poštarja v Ivanjcih je postavljen Josip Vugrinec, v Mačincu pa Ladislav VaJdec. — Zvaničnik Ivan Buž-don je premeščen ž Maribora 1 na Maribor 2, Ivan Mačuh z Maribora 2 na Maribor 1. — Pogodbena poštarica Mija Korošak roj. Cerar v Ivanjcih je podala ostavko na poštno službo.
Nove avtobusne proge«
Mariborski občinski svet je dovolil Mirku Glinšku prevažanje potnikov z avtobusi na progi Varaždin—Zavrč— Ptuj—Račje. Koncesijo za vožnje po vsej oblasti ima namreč mariborska občina.
—	Mestno avtobusno podjetje bo uved-
lo	avtobusno zvezo Maribor—Sv- Jakob v Slov. goricah-
Sv. Antotl v Slov. gor.
Umrl je v petek, 23- marca, Alojz Šafarič, župan občine Sv* Anton v Slov. gor. Kot napreden župan je bil rajnki napram vsem pravičen ter vzoren kot gospodar- Njegovo posestvo, prej zanemarjeno, je danes eno najlepše urejenih v občini, njegovi vinogradi najlepše obdelani. Bil je dober mož svoji ženi in ljubeč oče 4 otrokom. Družini naše sožalje, rajnkemu bodi zemljica lahka!
Mestno kopališče
bo prihodnji teden z ozirom na velikonočne praznike v torek, sredo, četrek in petek od 8. do 19. ure odprto in v soboto od 8. do 15. ure.
Zdravstveno stanje v Mariboru.
Od 15* do 21. marca je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu v mariborskem mestnem okolišu 13 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih in sicer 11 slučajev gripe in 2 slučaja škr-latinke.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru
sporoča svojim članom in prizadetim, da so na Marijin praznik v pondeljek, dne 25- tm. odvetniške in notarske pisarne zaprte. Tozadevno naj se opuste vsa pismena in telefonična vprašanja, kakor so bila glede praznika Sv- Jožefa kot deželnega> patrona. katerega smo tudi praznovali. Od poklicanih faktorjev se za naš stan ni glede uradovanja na Marijin praznik 25. tm. v novem času ničesar podvzelo in sklenilo. Ostane torej za sedaj pri starih sklepih, da se ta dan ne uraduje. — Po nalogu odborovega sklepa: Dragotin Gilčvert, društveni predsednik.
Tatvina dragocenih magnetov.
Tvrdki Čopič v Vrbanovi ulici je neznani tat odnesel dva avtomobilska magneta, vredna 7000 Din. Za izsleditev ukradenih predmetov je razpisala tvrdka 500 Din nagrade*
Krčevina«
Zabavni odsek občinskega odbora, ki je dne 2. tm. v pomoč občinskim revežem in ubogim učencem krčevinske šole priredil lepo uspeli družinski večer, se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem podpor v denarju in v blagu, kakor tudi gostom iz Maribora m domače občine* Čisti dobiček 2500 Din se je porabil za nakup in v razdelitev moke, zabele, drv in drugih potrebščin občinskim revežem, znesek 500 Din pa za uboge šolarje.
Dežja si želimo!
Ne morda sprehodov željni meščani, ampak ljudje, ki imajo travnike in vrtove. Ljubitelji narave — (tudi oni iz mesta) pač vedo, da se je pod dolgotrajno snežno odejo razvila usodna plesen, podobna pajčevini, kar je povsem razumljivo- Tudi regret izdaja letos po svojem okusu, da je začela gornja plast zfemlje plesneti. Izdaten dež bi poleg blagoslova za naše kulture storil še eno uslugo: Odplavil bi grde ostanke zadnje zime in marsikateremu nergaču bi zaprlo sapo. Sicer pa je legendarno aprilsko vreme že na pohodu in vse kaže, da je želja po dežju zelo blizu uresničenju.
Semenskega krompirja primanjkuje.
S strahom pričakovane porazne po« sledice zadnje zime se že čutijo. Pred kratkim smo registrirali obupno stanje naših vinskih goric, sedaj nam pa poročajo, da je zmrznilo še mnogo semenskega krompirja. Kakor znano, smo vsako leto že v velikem tednu začeli s sajenjem krompirja, letos pa bomo morali seveda počakati. — Le nekateri posestniki na izredno lepih solnčnih legah lahko računajo z oranjem v približno 2—3 tednih*
V šentpeterskem umoru se jasni«
Županstvo občine -Sv. Peter pri Mariboru nam javlja, da se svoječasni umor Josipa Nerata ni izvršil v Sv. Petru, temveč v Melju, kjer je bil umorjenec tudi vržen v Dravo, ki je pozneje naplavila njegovo truplo. ŠentpeterčanI so miroljubni ln dobrovoljni ljudje in nimajo s tem zločinom nobene zveze.
Krvav zločin pri Ptuju.
V	noči po prazniku sv* Jožefa je bil izvršen na cesti pri Podlehniku grd zločin, kakršnih ne beleži mnogo kronika naše oblasti. V mlaki krvi so našli umorjenega 651etnega posestnika in živinskega prekupčevalca Jakoba Žirovnika iz Lancove vasi, ki je bil odšel v pondeljek na sejem v Krapino in je vzel seboj 20-000 Din gotovine« Doslej neznani razbojnik je Žirovnika oropal do poslednje pare in ga prav živinski razmesaril. Razbojništva so osumljeni cigani, ki se klatijo v ptujski okolici« Nekaj so jih že aretovali.
Ure, zlatnina na obroke
brez poviška — Jlger, Maribor, Go ;no-ska ulica 15. —	IX
Trije kabaretni veferl v
VELIKI KH1VHRNI
Pondeljek, torek In sredo. Dnevno nov sporedi.
Zahvala.
Cast mi je, zahvaliti se tem potom Trgovski Samopomoči v Mariboru, Jurčičeva ul* 8 za po umrlem možu izplačano ml posmrtnino v znesku Din 10-350. Priporočam vsakomur pristop k tej dobrodelni inštituciji. Ana Seušek.
Donsk] kozaki,
(petje, balalajka, jazz) dnevno v Veliki kavarni. V nedeljo popoldne družinski koncert.	644
Gasilno društvo Razvanje priredi v nedeljo, dne 24. tm* ob 15. uri v gostilni Felič na Teznu Igro »Razvalina življenja«.	609
Prt zapeki,
motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franc Jožefove« grenčice. Po Izkušnjah nabranih na klinikah za notranje bolezni je »Franc Jožefova« voda izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-	2098
V~M aTTTFnrBSe 23- IH. 1929?
mrtimVTV TC r P S J V MrT
mm ir
Dogodluiln« no pramlilevala pohrskega TlJeka
DRUGI ŠTIKLC.
U svaji veliki stiski sn zvedeo, de pride robi u Zogreb- Na svajo srečo sn se todi spouno, de je zaj postni čos- Sou sn k spouvedi k nošemu daromoutnemr no prlublenemu gospoudi fajmaštri. Pa jim nisn povedeo, de se bom postin u Zogre-bi gr obesit, ko bi drgoči nej odveze ne dobiu. Po spouvedi sn si hitro prvezau krple na ndge no se hilau u Morpok h gospoudi Putniki pr glaunem štacjoni Smuči ali dilce nisu hteo uzet, ko bi lehko za cejli dvej sekundi prepozno prešo na cil, glih tak ko naš pohrski pr-v6k Mirko pr tekmi na Klopnem vrhi. To je testi, ko so se ga usi profesjons-športlari tak hudo zbali, de so z nošiga, že svetounoslauniga Pohrja u Morpok na raunost pred kafejhaus podurhali- Pa jih je todi tam že dvejkret posekau. Pred svajo gvišno smrtjo mu kličem: »Živio naš pohrski prvčk pr Svejtem Primoži!«
Gospouda Putnika sn proso, de mi da koj hitro orto za vlok v Zagreb- Pa mi gospout žalostniga obroza provi, de so usi vloki obtečali u debelem snejgi- »Oj ti smala smolejna! Pa mi dajte hitro no korto za ta velik auto-omnibus!« sn jezno reko. Gospout Putmk mi prestrošen utejpa u glavo, de so usi autosi zamrzni-
li	u garaži. Sevejde sn koj na kolopbez-gau k fijakarom. »Nčbo nič kšefta,« so rekli, »noše mrhe so usč c61o štajf no Štetik grotale, ko so mogle cejlo lejto u štolah stat. Te. frdamske pencinškotle so nam usč ouves no kruh preč požrle.«
De bi mi gospout robi ne ušou z Zo-greba, sn kalopirau nazaj h gospoudi Putniki n6 ga za boužo volo proso za korto na.eroplan od morpoškega eroklu-ba. ko se je že Ioni tak lejpo vozo po Tezni. Pa sn na svajo veliko žalost zvedeo, de je še veliko premolo gnorja pa Veliko preveč snejga za eroplam Ta nou furm autobos na rakete se je boj pa u zid zaleteo no se z močko uret raztrešo na drobne kouse. Pa sn c6Jo obupan reko gospoudi Putniki: »A zaj vidite, koki sramoki, koki moli črvi smo usi ludi na noši moteri Zemli; narbo! pa testi, ko So se mislili že h kovaču na Mejsnc no k Veneri u svote pelet. Honim, ko so zidali babilonski turm, de bi prišli u nebejse no bougi enoki postoli, je lubi bougec jezike zmejšau. Nešnim študiranim neverni-kom je pa paslau za študijo sdmo bejle, Šejstoglote zvejzdlce, pa je bla na smuk usč jihova kunšt pr kroji.
Zaj pa z meno uret lehko pr mrzli žu-Pi sedijo pa pr okni vunšpegajo na te velike zvejzde. Kovoč na Mejsnci se jim Pa tak glasno smeji, de ga sv.^ Areh čuje. Jas pa pr cejlem tčtem hejci še u Zogreb nisn kous prit, de bi se dau gr obesit. Srečno!« Pa sn Šou.
U toki strašansko veliki smali sn na usč zodno še enkret krodo. Na tihem sn se splozo u stanovaje morpoškega gospouda Pesnika. Na jegovih dilah sn na So storogrški kojnski eroplan »Pegazos« na dvej lejtanci. Koj hitro sn ga nakur-blau pa srna že sfrčela pr okni vun. Krez mejsto no krez Drovo je šlo zloJušno. Maja Muza se je muzala Morpožonom, ias sn jim pa zaklicau: »Ekce homo!« Ko sn preleteo na Tezno, je pa na enkret zapihao krajnski veter. Moj »Pegazos« JO naredo dvejkret »iopink« u zrokl, pa sma oba dvo lopnila u debeli snejg. — ~~ M°J' »Pegazos« si je polomo obl dvej lejtanci, meni so se pa no molo možgani raztrosili. Druge nesreče niblo >ze yiditn, de hin nisn kous grotat. Ena viša sila me vlejče nazaj u živleje. Men* da jo h1 maja.žena! De me t6tl salabol-ski lumpacij n6bojo nikol več za nous vlejkU, si bom pa nous, vuste no jezik zavezau. Pa nom več keka prpovejdvau Pa todi nej vec keka trepastiga pisau« sn mrmrau som pr sebi.
šou sp k nagom nazaj n Morpok u' testo vebko štacunp, ko jo mota ne velfki no ne moli gospout u kompaniji. Ta ve-ljki gospout je testi športlar, ko sn u tem Drvem štiklci provo o jem, de si je na n°Šem. zaj tak hudo preziranem no do s°uz otožnem Pobrji nago zlomo. Jemu Jb reko, de si bi rad kupo ne korpmaul. a so me gospout no psi komiji debelo &ledali no svaje vuste naskriž vlejkli. "Miaa, bo pa menda narobe prau: dajte
t6ki rejči provi nagčbčnik, de jih pažo-liboug nimajo več. Je boj prišo ne strašno štrenk kontumac na usč kauce, ko so bil broti u ti prvi kpleni no so se rau-sali no kausali zavolo damoče voučje voune, Pa z6di za nagobčnikom še boj glih tak na tihem renčijo na edn drugi-ga. So pač bli kauci, so kauci no bojo kauci ostoll! Boug vari, de hi jim nagobčnike duvzeli! Bi se še hujši zgrizli, no drgoč te uboge ouce do gale kouže 'ostri* gli.	:
Glih tak ko Pilatuš si zaj todi jas lehko roke obrišem- Na usč poštene furme sn se motrau, de bi se duprprovo, pa ni Šlo. Nagobčnik sn si todi hteo kupit, pa ga nisn dobiu. Zaj bom pa vun povedeo, zakoj sn jas tak trepast Mu no Smrt za kiklo loviu.
Blo je no molo uslčj, ko so prej triji jogri strejlali na testo ubogo divjo reco u morpoškem teatri. Te so naredli veliki »Planinski ples« u morpoškem »Unioni«. Sevejde so testi gospoudi lumpačiji todi mogli bit poulek. Tak, ko pač po stori navodi že mare bit, so mleli sejo za sejo no so tak dougo sjali no sjali. de je na usč zodno zrosta »Vinotoč pr pohrskem Tijeki«. Cejlo nouč, do šrakiga jutra so plesali no zalivali svaje suhe krofe, na vrh pa še ne velik profit u hajžer utek-nili.
Nejko jutro na usč zgouda, ko sn še slatko smrčeo na svaji slomi, je glasno roštalo po vrotah maje bajte. Pogledam skozi lino, pa vidim zeleniga gospouda-Odprem: »Daro jutro vam boug daj! Kaj bi pa rodi?« Zeleni gospout je stopo k meni: »Si ti ta provi pohorski Tijek Ki-;ek?« Jas: »C$o ta provi, rojen na kršen, kuhan no pe.čen.« Zeleni gospout »Obtožen si. no dokozano je, de si meo u Morpogi u »Unioni« vinotoč no muziko brez svaje lastnoročno podpisane ali podkiržane ali z lastnim paučom pošlo-tane prijove, brez nošiga dovoleja; usč kup pa dauč krez mejo čosa.
Naredo se je velik profit, ti boš pa mogo u kajho it! Jutre pridi u našo kan" clijo! Srečno!«
Usi že vejte, kom sn hodo no kje sn Mu. de bi Smrt polovio.
Gospoudi lumpačiji so se z meno že lejpo poglibali no usč od srca odpustiu.
(Kanc drugiga štiklca.)
Uesoljni potop
Pred tisoč leti je cvetelo sredi Mezo potamije kaldejsko mesto Ur. ki je veže sodobnostjo le bogata biblijska tradicija. Slava Kaldejcev, nazvanih Babilonci,-je minila in mogočno kraljestvo Se-miramide. Nabukadnezarja in potomcev se je sesulo v prah- Ostale so le ruševi ne, ki pričajo o razkošju takratne dobe.
Britski in Pensilvanski muzej pripravljata sedaj v omenjene predele veliko ekspedicijo znanstvenikov, zgodovinarjev in arheologov, ki bi naj iztaknili vsaj nekoliko dokumentov o Abrahamovi in še starejši civilizaciji. V prejšnjih letih so ekspedicije odkrile svetišča, grobišča palače, razne umetnine in nakite, tako da ima zgodovina točne dokaze o posmrtnih obredih starih Kaldejcdv, Toda arheolog Leonard Booley, ki bo Vddi! o toenjend ekspedicijo, je prepričan, dh bo razčistil tudi vprašanje vesoljnega potopa-
Angleški arheolog' trdi, da je že naše dokaze, da ima legenda o potopu zgodo -vinsko' podlago. Potop je v resnici uniči starodavno kulturo, o kateri govori sve to pismo. Sumerijcl so smatrali vesoljni potop za zgodovinski dogodek, niso se pa m9gli zediniti glede dobe,'v kateri je voda poplavila pokrajine- Potop je sicer prizanesel mestom z visokim obzidjem, deželo pa je opustošil popolnoma. Mesto Ur zapiski ne omenjajo. Sledove o potopu je Booley izsledil v nižjeizkopanlh plasteh, v katerih je poplava odložila o-stanke keramike in drugih ostankov kulture. ■>*	T	,•>-
Industrija In obrt.
— Kakšna je razlika med industrijo In obrtjo?	r
**- Ce reče mojster učencu »ti«, je
Za oprostitev kolfcouine na šolskih obvestilih
U'*?*	:	'A	■-*	'• • ’■ ‘ l
Mestni mladinski svet, mariborski je pred kratkim, ko je obravnaval 'razna vprašanja, tisoča se šolskih' otrok, ugotovil, da se bodo že itak slabi uspehi na naših šolah še znatno poslabšali, če se :io revnim učencem osnovnih šol onemogočilo, da si pridobijo šolska spričevala, ki pomenijo za mnoge edino vzpod budo k učenju. Otroci revnih staršev so se doslej v veliki meri posluževali ubož-nih spričeval, s katerim! so: bilj oproščeni šolskih taks- Toda zanaprej jim bo ta možnost odvzeta, ker je sedaj finan-' čna direkcija ‘v Ljubljani'odločila, da se smatrajo Za siromašne osebe oni, ki ne plačujejo na leto več nego 10 Din neposrednega davka brez osebnega davka in doklad.
Finančno ministrstvo pa š? do denes ni odločilo, če.spada bivša osebna dohodnina in sedanji ušlužbenski davek pod pojem »Osebni davek«, ki, ga omenja taksni zakon in ki je izvzet iz neposred* nih davkov pri. presojanju, kdo je upravičen dobiti ubožno spričevalo ,po višini predpisanega - neposrednega davka, radi česar pri izdajanju ubožnilj- spričeval ni enotnega postopanja (ijubijanski magistrat n. pr. postopa drugače kakor mariborski).	•
Ker je census v znesku Din 10 letno na uslužbenski davek odločno prenizek (saj ta vsota niti za ostale davčne vrste ne odgovajra več), se mora Vsakomur, četudi ima najskromnejši zaslužek (pokojnino itd.) ubožno spričevalo odkloniti, kar potnerii Za revne Starše, vdove itd. s kopico otrok, očividno krivico, za šolske otroke pa veliko potrtost in razočaranje, ker bodo ostali brez šolskih spričeval, s čemer se bodo čutili na viden način zapostavljene ža drugimi in bodo izgubili vsako veselje sploh do učenja.
Z ozirom na bližajoči se zaključek šolskega leta je nujno potrebno, da se zadeva povoljno uredi, ker bi s tem, da bi ubožnejši stariši ne dobili šolskih obvestil, trpela nujno potrebna zveza med šolo in domom kakor bi tudi ,na drugi strani popolnoma odpadel vzgojni po men, ki ga -imajo šolska obvestila zlasti ob koncu, šolskega leta
Mestni občinski svet mariborski, je zato, kakor, smo na kratko že poročali, sklenil zaprositi gosp- prosvetnega ministra, da naj se šolska obvestila na osnovnih šolah izročajo učencem ex offo brez kolka, kar je le prirodno, kajti osnovno šolo obiskovati so otroci prisiljeni po šolskih zakonih in torej ne gre, da bi mprali za tozadevna obvestila plačevati takse v obklij kolkovine. V vseh drUsih slučajih pa, kjer imajo šolska ob
spričevalo, letno spričevalo na meščanskih in srednjih šolah) pa se naj zahteva kolkovina, vendar pa naj se tudi ta primerno zniža.
Iž nouosti Studijske knjižnice
r 2.
Aldanov M. A.: Das Ratssl Tolsto!. Paderborn 1928. (192.)
Bidlo J.j Dejiny Slovanstva. V Praze 1927.,(4168 — 1.)
Blaznik P,: Kolonizacija Selške doline.. V Ljubljani 1928. (4328.)
Cappelli A.: Lexicon abbreviaiurarum. Leipzig 1928. (2944.)	-	.
Debevc P.: Ljubljansko narodno gledališče v letu 1928. Ljubljana 1928. (4455.),.
Erjavec F.: Slovind. V Prostejove 1924, (4345-)
Forel A.: Der Hypnotismus oder die Suggestion und. die Psychotherapie. .Stuttgart 1911. (II 4113.)
Friedldnder M. J.: Echt und unecht. Aus den Erfahrungen des Kunstkenners. Berlin 1929. (4310.)	.
Giinther H;: Was ist Magnetismus? Stuttgart 1927. (3195—106.)
Heritsch F.: Die Entstehung. der Hoch-gebirgsformen. Graz 1927. (3816,)
Hribar I.: Moji spomini. Ljubljana 1928. (4408.)
Ivšič M.: Les problemes agraires en Yougoslavie- Pariš 1926. (1849.)
Kovačič Fn Zgodovina Lavantinske škofije (1228—1928). Maribor 1928. (II 2958.) .
L»ndworsky j,» Experimentelle Psy* chologie- Miinchen 1927. (1835 — 5.)
Lozovlna V.: Macchiavelli I njegova politička nauka. Zagreb 1928. (4451.)
Masaryk T. G.: Versuch einer con-creten Logik. Wien 1887- (4171.)
Nevlslč I.: Ksaver Šandor Gjalski. Zagreb 1928. (4411.)
Popelka F.: Geschichte der Stadt Graz- Graz 1928 —. (II 4125.)
Revija, Hrvatska. Urednik: Branimir Livadlč. Zagreb 1928 — (II 4213.)
Sadar V.: Hmeljarstvo. Maribor 1928. (4344.)	,
Strzygowski J*: O razvitku starohrvat-ske umietnosti. Zagreb 1927. (II 1254.)
Šegvlč K.: Toma Splidanin, državnik i pisac 1200—1268. Zagreb 1927* (4449.)
Vošnjak B.: A bulwark against Ger-,many- London 1917. (4089.)
WIedemann A.: Das alte Agypten. Heidelberg 1920. (2098 — 1/2.)
Wurzbach C. v.: Biographiscbes Le-xikon des Kaiserthums Oesterreich. — Wien 1856-1890. (3645.)
Odmev-
Sinček: »Oče, kaj je odmev ali eho?«
 _____  K„,	   ,	Oče:	»Dragi	sinko,	to	je	edino,	kar
vestila značaj dokumentov (odhodno | ima zadnjo besedo pri tvoji mami.
Terezija Mesarič naznanja v svojem kakor v imenu sorodnikov, tužno vest, da je po dolgi muke« polni bolezrii preminul naš iskreno ljubljeni soprog, brat in stric, gospod ™	t
Franc Mesarič
posestnik In gostilničar v Selnici ob Dravi
danes ob 21. uri v 46. letu starosti.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vršil v pon« deljek, dne 25. t. m. ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Selnici ob Dravi.
Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 26. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi v Selnici.,
Selnica, dne 22. marca 1929.
657	Žalujoči	ostali.
ne maulknrp!« Zal je stopo gospout k' obrt, ako pa ga nagovori z »vi«, j® goto-no mi tiho na vuho povedeo, dese*vo industrija.
mnu
MirffiTffrsfl V! CESNIK Jofril
VMarib'oru, 'dne 23- III, 1929-
Stgrav« ne mlrule
angleški avtomobilski dirkač in svetovni rekorder segrave
BO ZA ENKRAT OPUSTIL AVTO IN SKUŠAL DOSEČI REKORD Z MO-TORNIM ČOLNOM. — PRETRESUJOČE POROČILO O SMRTI KONKURENTA BIBLE-A.
Angleški dirkač major H. D. O. Segrave, ki je dosegel nedavno v daytonskem zalivu ob ameriškem polotoku Floridi s svojim vozilom »Zlata puščica« hitrostni svetovni rekord za avtomobile, 372 kilometrov na nro, je te dni razlagal novinarjem o tragični smrti svojega ameriškega konkurenta Lee Bible-e. Ameri’ kanec je hotel dva dni po rekordu Se-grave-a doseči še boljši rezultat ter je na dirki pri hitrosti 32S kilometrov izgubil oblast nad dirkalnim vozom Tri-p!ex. Avtomobil se je večkrat prekotalil in ubil v bližini stoječega fotografa Traube-ja ter dirkača Bibla, ki ga je popolnoma raztrgalo.
Angleški dirkač Segrave je dejal ameriškim športnikom: »Napravil sem konec in se ne bom več pečal z avtomobil* skimi dirkami. Svoje vozilo »Zlata puščica« bom dal naložiti in odpeljati v Newyork, od koder ga ponese dne 6* aprila parnik OIympic na Angleško. — Sploh ne stopim več na ta svoj avto! Saj se me je strahovito dojmil ta težak dogodek. Bible se je trudil na vse krip-Ije, da bi ostal rekord v rokah Ameri-kanca. Avtomobil White-a, s katerim je vozil Bible. je stal ves dan pripravljen. Takoj, ko se je spustil, je že pri prvi dirki dosegel na ravni progi 183 milj. Nato je obrnil za drugo poskušnjo ter se namah usmeril med kupe peska proč od predpisane proge. S svojega mesta sem mogel opazovati silen oblak dima in v njem črno piko, ki se je premikala v smeri proč od dirkališča. Naenkrat je zginila tudi ta točka. Dvignil se je večji oblak dima, za njim je vzvalovil v zrak velik plamen in spoznal sem, da se je pripetilo nekaj strašnega.
Ves čas sem čakal pri svojem vozu, da ga zopet zasedem in dosežem še boljši čas, če bi me bil prekosil Bible, čeprav sem smatral za neverjetno, da bi me bil potolkel Ko pa sem zaznal za katastrofo, sem naprosil sodniški odbor, naj javi občinstvu, da ne bom poskušal
več dirkati Triptes je bil popolnoma razbit, tovariš Bible pa docela raztrgan. Stopil sem do White-a, da ga potolažim, kajti lastnik Triplexa je dobil živčni napad radi nesreče svojega ljubljenca Bible-a.
Ko se je pripetila nesreča, sem stal na nasprotni strani starta* Jaz in moji prijatelji smo bili v neposredni telefonski zvezi z vsemi postajališči cele proge in ko je Amarikanec zavozil, smo čull iz megafona: Triplex startal Eno dve sekundi za tem pa: Triplex prevozil prvo miljo. In nato vožnja nazaj: Triplex ima za sabo osem milj ter se vrača v progo za poskušnjo... Priznam, da mi je jemalo sapo in da sem se samega sebe spraševal, bo li morda vendar treba še enkrat stopiti na voz ter poskusiti na-dalnjo srečo, Če me prekosi Bible. Sledilo je poročilo službujočega organa: Triplex se je prevrnil ter se docela razbil... Večer tega dne sem preživel popolnoma sam. V kratkem se odpejjem v Miami, da poskusim doseči rekord s svojim motornim dirkalnim čolnom »Miss England«. Popolnoma sem prepričan, da bom tudi tu »nesel« ameriški rekord. Čeprav še nisem niti za poskušnjo vozil, bo moralo iti po moji volji! Mojemu očetu pa sporočite, da mu obljubljam, da se v Floridi ne bom nikdar več vozil z avtomobilom. Ne rečem, da se ne bom sploh nikoli več vozil. Odločil se bom končnoveljavno šele lepo v miru, ko se povrnem domov v Anglijo, to bo sredi meseca aprila. Nesreča v Daytoni me je docela potrla.«
Besede in dejanja.
— Slišal sem, da ravnate prav grdo s svojo soprogo, pravi župnik faranu. To je greh! Ali mi obljubite, da si ne pre-drznete več tega?
— Obljubim, gospod župnik! Pa kdo neki vam je to povedal?
— Vaša žena sama!
— Čakaj, skoro mi prideš v pest...!
KONEC ŠPORTNIH POČrTNIC. Prvo kolo nogometnega prvenstva*
Službeno je MO razglasil, da pričnejo jutri prvenstvene tekme brezpogojno. Otvoritvi nogometne sezone vreme sicer ni preveč naklonjeno, vendar jih je radi dolge zime nemogoče odgoditi na poznejši termin*
V	prvem kolu se srečajo ob 10. dop-ISSK Maribor contra SK Svoboda, ob 15. uri SK Rapid contra SK Železničar. Obe tekmi se bosta vršili na igrišču SK Rapida. Prvo sodi dr- Planinšek, drugo pa g. Nemec-
Športna publika z velikim zanimanjem pričakuje izida prvih nastopov, kajti že po prvem kolu se bo dalo sklepati z veliko verjetnostjo na končni pla-cement- Pomembno pa je srečanje Rapid :ZleezniČar. Ako zmaga Rapid, bo končni izid odločila tekma Maribor :Ra-pid, ako pa zmagajo Železničarji, pripade prvenstvo Maribora avtomatično ISSK Mariboru.
Jesensko stanje prvenstva:
1. Maribor	4	4	0	0	19: 1	8
2- Rapid	4	3	0	1	15: 3	6
3-Železničar 4 2 0 2	9:	9	4
4. Svoboda	4	1	0	3	3:21	2
5. ptu|	4	0	0	4	0:12	0
SK Železničar, nogometna sekcija*
Postava moštva za prvenstveno tekmo z SK Rapidom je sledeča: Mernig, Wagner. Bauer, Oman, Frangež, Ro-njak, Konrad, Pavlin, Stavber, Bačnik, Pollak; rezervi: Pezdiček, Kristl. Vsi navedeni morajo biti točno ob pol 15- v garderobi. — Načelnik.
Žgur starta za Concordlo.
Bivši atlet ISSK Maribora, Stanko Z g u r. ki je veljal za prvovrstnega tekača na dolge proge bo jutri v Zagrebu startal (na 10 km cross country) za Con-cordio.
Sokffhfm
Telovadba starejšega oddelka sokolske* ga društva v Mariboru se prične v sredo, dne 27. marca ob običajni uri v gimnazijski telovadnici. Po* živa se na polnoštevilno udeležbo- — Podnačelnik.
Iz romana.
Noč in dan je mislil na njo- Hotel jo je pozabiti, a sl ni mogel izbiti iz glave modrih oči.
Berlinski Razputin
V	Berlinu se je pojavil ruski atlet Bertold Kunkel, ki se je po zgledu Rou-sseaua in Tolstega proglasil za apostola nove prirodne zajednice- Takoj, ko se je pričel v tej smeri udejstvovati, se je po mestu razširila govorica, o novem Raz-putinu, ki s svojo sugestivno močjo sili ženski svet k slepi pokorščini in izkorišča verski fanatizem z izmamljanjem denarja od vernikov.
Berlinska policija pa ga je razen tega osumila tudi zločina, češ da je s svoje doktrino zakrivil smrt Elizabete Mik' ki je bila njegova učenka.
Modernega apostola so pred dnevi za«* prli v času, ko so po berlinskih ulicah tri dame zbirale podpore za »novo pri« rodno zajednico«. Vidni znak Kunkelove sekte je bila ruska srajca iz surove tkanine- Pristaši njegove sekte smejo uživati samo sveže rastline in surove poljske pridelke, dočim uživa sam apostol vsakovrstno hrano in pijančuje pod pretvezo, da bo znanstveno ugotovil kvarni vpliv uživanja nedovoljenih živil na duha in telo. Policija je uvedla strogo preiskavo, ki bo gotovo prišla na sled še večjim sleparijam.
II
I y
Ulačar — saljiuec
Friderik Veliki je bil znan šaljivec. Humor ga ni zapustil niti v najkritičnejših slučajih. Ko je nevarno zbolel, so zdravniki obupavali nad njegovim zdravjem, toda njegova krepka narava je prebolela nevarnosti in zdravje se mu je pričelo vračati. Prestolonaslednik ga je redno o-biskoval. Nekega dne pa, ko je Friderik čutil, da se mu moči zopet vračajo, je dejal prestolonasledniku: »Oprosti, dragi moj, na prestol boš pač moral še milo počakati!«
MALI OGLASI
Mesarski voz,
dvosedežni na peresih, rabljen, in konjska oprema na prodaj. Naslov pove uprava »Večemika«.	653
Večerni šesttedenskl in nedeljski dvomesečni tečaj za šivanje oblek priredi Mariborsko slov- žen- društvo, ako se prijavi dovolj udeleženk. Prijave in pojasnila do 2- aprila pri ge Zlati Brišnik. Gosposka ulica.	654
Strojepisec oziroma strojepiska, perfektna v slovenščini in nemščini se sprejme s 1-aprilom. Ponudbe na upravo Večemika.	655
Najgovejše postopanje v trajni ondnlacljl omogoča z novo preparacijo tudi on-dutfranje onih las. ki dosedaj za ondu-lačljo niso bili sposobni — Zato pa vsi ki hočete trajne kodre, v česalnl salon Maly, Aleksandrova cesta 22, vbod samo skozi vežo*	549
od Din 20.— naprej se dobi, dokler traja zaloga, pri I- Trpin, Maribor, Glavni trg 17.________________________623
OtfOikl voziček, nov. mamke »Styria« ugodno na prodaj. Naslov pove uprava »Večernika«.
650
In prodajne mize ter lesena stena ugodno na prodaj. Naslov v upravi Ve Bernika.	648
_ s Štedilnikom
ali mesto hiSnice Išče vdova s hčerko* Najemnino bi odslužila z delom. Vpra-Satl: Slovenska ulica 8.____________647
OreW
Se 50o kg na prodaj v tovarni bučnega olja F. Hochmflller, Maribor, Taborska 7,	640
Tehnična pisarna
mestnega stavbenika in obl. pooblaščenega stavb, inž* Viktor Accetto, Maribor, Kosarjeva 41. — Načrti — Proračuni. — Nasveti* — Cenitve.
Na prodaj!
Bidermajerova steklena omara, drugo starinsko pohištvo, garniture, okrogle mize, stare antične čaše, slike, bas, flaute, gosli, mandoline, kitara, citre, stare obleke, čevlji itd. pri Mariji
635
Velika skladišča	
klet in pisarne se oddajo v najem. Ale-	
ksandrova cesta 48*	627
Lepa stavbena parcela	
blizu glavnega kolodvora se proda ali	
da v najem* Vprašati Trubarjeva uli-	
ca 11/1-	625
Za pomladanske plašče	
v veliki izbiri in najceneje nudi tvrd-	
ka I. Trpin, Maribor, Glavni trg 17.	
	621
Crepe de Chlne	
od Din 48 naprej samo pri	I. Trpin,
Maribor, Glavni trg 17.	620
Malo sobo,	
opremljeno oddam takoj*	Vprašati
Cvetlična ulica 23. pritličje.	618
Učenko	
sprejme atelje za perilo Rupnik, Slo-	
venska ulica 20.	616
Mlado, krepko snažilko	
sprejmemo za dnevno delo	v stalno
službo. Naslov pove uprava	Večerni-
ka.	614
Iščemo preddelavca	
za izdelovanje deščic za krtače. Uva-	
žujemo le ponudbe popolnoma spo-	
sobnih in resnih moči- — Prosto sta-	
novanje. Ponudbe pod »Za 19165« na	
Publicitas, d- d- Zagreb, Gunduli^eva	
št 11.	604
Različno svilo	
2e po Din 12.— se dobi pri 1. Trpin,	
Maribor. Glavni trg 17-	622
Pristno dalmatinsko vino
črez ulico, liter & Din 8, dobite v Cafovi ulici fi, dvorišče, kino »Union*. _____________________________________  524
Sobo-in čr. j kanje
Izvršuje pej *ni, hitro In okusno Fra-njo Amhnl jg. Grajska ni. 2.	2281
Kolesarji, pozor!
Sedaj je tisti čas, da Vaša kolesa z malim denarjem postanejo popolnoma nova, in sicer z generalnim popravilom. Emajliranje, poniklanje, popolno razloženje, na novo namazana vsa kroglična ležišča. Shramba koles in motorjev čez zimo po minimalnih ce nah. Priznana najboljša, najceneje mehanična delavnica JUSTIN GUŠTIN ČIČ, MARIBOR, Tattenbachova ollca 14, nasproti »Narodnega doma«. Zadostuje dopisnica, da pridemo pp Vale kolo na dom-	2519
Spalne (n Jedilne sobe,
nove, politlrane, najnovejši vzorci, na prodaj* Mizarstvo, Krekova ul 18, dvorišče, Kompara.	626
Pozor!
Čevlje, ročno delo, dobro blago, kupite po najnižjih cenah pri Francu Neubauer-ju, Maribor, Gosposka ulica 33. Naročila po meri! Popravila hitro in poceni!	645
Naročila na lesene hISe,
katerih načrti so gotovi, sprejema Kreditna-stavbna zadruga »Mojmlr«, Maribor. Koroška 10.	643
Lesne odpadke
oddaja žaga U. Nassimbenl, Vrtna ulica 12*	642
Clrknlarlsta-brusača
sprejme takoj žaga	U.	Nassimbenl
Maribor, Vrtna ulica	12*	641
HlSo x vrtom
prodam. Vprašati:	Studenci,	Kralj
Matjaževa ulica 36.	646
Več gospodov
sprejmem na stanovanje in hrano- Slovenska 16.	636
Električne Inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Velika zaloga kuhinjske posode,
hiSne ln kuhinjske potrebščine vseh vrst Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphinx. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo In meropreizkusne za trgovce z uteži. Rlbeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsa-kovrstno pecivo. Kutije za špecerijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Sol- ■> nike, mlečne vrčke, cedila za juho. čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnika ln vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst. Jedilne servise iz porcelana. Krožnike Iz porcelana in kamenine. Umlval-ne garniture in vse vrste stekleno robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vlcel, Maribor, Glavni trg St 5.	334
Zavese, mrežaste in klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, Cirll-Metodova 12, desno.	483
Planine, glasovlrje
prvovrstnih svetovnih znamk nudi generalno zastopstvo tvrdke glasovir-jev Kanzler, Maribor, Gosposka ul. 2* Obroki od 400*— Din navzgor. 563
Klobuki
za gospode 50% ceneje. Igo Baloh, Vetrinjska ulica 18.	601
■a
Kaj rabite za velikonočne praznike? Sunke, kranjske klobase, ribe konzervirane vseh vrst, sir in druge delikatese dobite, najboljše in najceneje v delikatesni trgovini Josip Šinigoj, Aleksandrova cesta 18._____________ 420
Dtomane, raatrace
itd. izdeluje in popravlja ter izvrSa-je sploh vsa tapetniška dela hitro in poceni A. Mandlt tapetnik, Gosposka
'llica 36.
257
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave, Najmodernejši .aparati-, Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. ?o-tomayer, Gosposka 39-	463
Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek,
Strossmajerjeva 5. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje.	297
la gonilno jermene
za mline, žage in tovarne v vsaki Širini dobavlja in ima v zalogi po naj-nižji dnevni ceni Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova c. 13.	328
Meblirana soba, evenfuelno dve, s posebnim vhodom,
. električna razsvetljava, lepa in zdra-. va lega, se odda s 1- aprilom solidnemu gospodu, tudi ofidrju, Stritarjeva ulica 5/1.	*	555
Vse potrebščine za dom,	v
kakor posteljno in ostalo .perilo., senčnike,; čajne pupe, blazine za diVa-ne, gobeline, zavese, pregrinjah,.'ročne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kuttner, Maribor, Vojašniški trg 3.	52
Kupim staro zlato
srebrni denar,.umetno zobovje po najvišjih cenah. — . Ilger-jev sin, ur&r in juvelir, Maribor, Gosposka ul- 15. X.
r
PARNA
PRALNICA
pere moško perilo kot novol
Telefon 480 Centrala : Frankopanova ul. 9.
Podružnica: Vetrinjska ulica 7.
V Peklu
se t o č i za velikonočne praznike prvovrstno domače belo in rdeče vino od 10 do 14 Din liter. Andrej Janžekovič.
čez ulico. Milinkovič, Meljski hrib št. 338 za Meljskim dvorom.
619
POZOR!
628
Oglašamo prvovrstne
velikonočne Sunke
ala Praga, kakor vse vrste prekajenega mesa, kranjske klobase, prvovrstno, svežo svinjino,, govedino in teletino po najnižjih dnevnih cenah.
Anton Tavžar, Maribor, Jurčičeva 3
Mlekarska industrija
,ZDENKA* SS
proizvaja: Desert-ementalec, v Škatljah po 6 porcij, sir ala trapist ementalec, »jdamec,,romadur3n delavski'sir, kakor tudi najfinejše čajno maslo ..ZDENKA". 603
Zadnja novost v trajnem kodranju so
amerikanski ovitki!
Za vse lase, speciielno pa za bele, sive, svetle in obledele (gebleichtes Haar) oskrbuje s sijajn. uspehom samo
Salon Mrakič,
Cankarjeva ulica i. gi3
Balincarji! Pozor!
Naznanjam cenj. igralcem, da je igra na krogle že odprta. Zato izrabite svoj prosti čas in pohitite v gostilno Kosič na Frankopanov«) ulico, kjer se Vam nudi poleg igre prvovrsten dalmatinec kakor tudi izvrsten pekrčan. S toplimi in mrzlimi jedili je vedno dobro preskrbljeno. — Priporoča se
T. Kosič
Odločit# »ami
* pri prihodnjem
popravku čevljev 1 Ne kožnato peto
temveč samo P a I m a peto!
Razlogi: Prihranek In zdravje.
To Je razum In napradakt	605
NaiugodnelSi nakup
galanterije, drobnarije, parfumerije papirji, šolskih potrebščin, perila, pletenin vrvarskih Izdelkov itd.
, Na debelo in drobno!	6t9
DRAGO. ROSINA
Maribor, Vetrinjska ulica 26
Veliko Izbiro
Mri
po najnovejši, modi in solidnih cenah priporoča modistinja
MARIJA JAHN
562
MARIBOR
Stolna ulica 2
«1
E-9904/28-7
Dražbeni oklic.
Dne 3. maja 1929. dopoldne ob pol 12. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27. dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Grajska vrata vi. št. 351 pritlična hiša št. 3 stoječa na dvorišču, zidana, z opeko krita ter do četrt pod kletena z dohodom iz Koroške ceste.
Cenilna vrednost: Din 94.721 32.
Najmanjši ponudek: Din 47.360 66.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne H. III 1929
631
prvovrstne po Din 28-— za kg priporoča delikatesna trgovina
H. PRINČIČ,
nasproti glav. kolodvora
PAVEL NEDOG
MARIBOR
čisti kemično in barva-vsakovrstne obleke in blago, zavese in preproge (žalne obleke tekom 24 ur) najhitreje in
najlepše.	135
Gasposka ol. 33 - Telefon 280 ■ Razlagova 111
Novo!	Novo!
Amerikanski ovitki
S temi ovitki ostanejo lasje po trajni ondu* 't, ladji svetli in mehki. Garantiran uspeh,' specijelno za beie, sive' in obledele lase .• (gebleichtes Haar), oskrbuje samo
/=»lon Mrakič
612	Cankarjeva	ullču	1
Vetrinjska ul. 14
Vetrinjska uk 14
KLOBUKE
kupite najboljše iti najceneje v	56t
KLOBUČARNI AUER, MARIBOR
.Veliki Ubita v?eb vrst molkih in de&kih klobukov lastnega izdelka. k?kor ludl priznanih tvrdk .Itaf, ,Hi)ckel“ In „Pichler\ — Posebni oddelek za dam* • ske klobuke. — Modeli po najnoveiši pariški modi, ::
— Popravila točno po naročilu v osmih dneh. -r _ Posti eiha, točna in »olidna. Cene bte/konkurenčhe.
.tl!
illlllllllllllUilllllHIUIIIIHIIIIlIllIlll
EKSPORTNA HIŠA
»LUNA**
Najcenejši nakup galanterije, vezenine, otročjih igrafi ter pletenine domačega izdelka.: otročje nogavice od Din 5*—naprej damske „	„	„	7*—	„
moške nogav (soknl) od „ 6*—	„
vezenine	„	M	1*—	„	«29
čipke	n; it	■
Pleteni telovniki z rokavi, puloverji, cele obleke, perilo za dame in gospode, opreme za novorojenčke lastnega izdelka; — Nadalje nudim: kravate, šamo-veznice, svilene trake, gumbe, sploh vse potrebščine za šivilje iti krojače po brezkonkurenčnih cenah.
miim
Prvi pogoj za zdravje je dobra domača hrana.	Šli
ABONENTE BREZALKOHOLNA RESTAVRACIJA
,pod zelo ugodnimi pogoji ..PRI ZVEZDI*'
Taborska 11 (Pod mostom il). — Prvovrstna^ hram dnevno samo 12*50 Din. — Zajutrk se dobi 'it od 6. ure dalje. — Priporoča se Ana
sprejema
Pozor!
»Liudska *amopomoč“ v Mariboru
naznanja, da pošlje tekom pri^ hodnjega tedna vsem svojim članom iz obeh skupin švpjc-;.};, 12. društveno obvestilo za mesec marec s širjim poročilom o poteku prvega občnega zbora, Z ozirom na večje število smrtnih ' slučajev, povzročenih po gripi; prosimo za točno plačilo posmrtnin, da bo za moglo tudi >• društveno vodstvo svojim ob~. veznostim kakor do\ sedaj v polni men zadostiti.	es*:
	\j
E	
i		fiiiSI
ZS&ofo
O priliki neobvezne poskusne vožnje, Vam bomo pokazali nenavadne vrednosti tega no« vega Chryslerjevega proizvoda.
N« njegovi hitrosti, na njegovem pos-peienju brzine, na njegovih hidravličnih zavorah • na njegovi lepoti, bodete spoznali, kaj sploh pomeni moderni, lest cilinderski automobil. Za nizko ceno Vam nudimo največjo protivrednost. Za vas De Soto Ste.
COJPI ROADSTtR TOUdING SED AN (t VRATI) SEDAM (4 VRATA) LIMUS SCOAN LUXUS COOPE
DOLENC & TONNIES, DVORAKOVA Ul. S, LJUBLJANA.
Opozorilo I
Opozarjam, da ni g. Ernest Telepeček upravičen kasirati za naš račun, ker ni več v naši službi.	Mariborska	lesna industrija
Alo]z Domicelj.
Angleški, hrvaiki
PREMOG
dospel. Dostavim v vsaki množini 703 BRANKO MEJOVSEK
Tattenbachova ul. 13, Telefon 457
Izdaja KpflJMPCtt »Jutra« * Ljubljani; predstavnik Izdajatelja In urednik: Prin B r
Stanko DoUlav
o s o v 1 č v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Mariboru.
V	M * tl 5 o r u. dne 23■ TIT. 1929-
Krasno izdelane
TRENCHCOATE
iz čisto volnenega, najfinejšega blaga, opremljene s prvo' stno podlogo iz velblodove dlake, ki te da tudi odstraniti, kupite garantirano cenejše kakor pa na Dunaju in v Grazu pri tvrdki
L ORNIK, KOROŠKA CESTA 9.
Ne rabite ne površnika, ne zimskega in ne dežnega plašča
« TRENCHCOAT NADOMEŠČA VSEI
NAZNANILO!
Dovoljujem si p. n. občinstvu naznaniti, da sem s 16. marcem 1929 prevzela
RESTAVRACIJO IN KAVARNO ,PROMENADA*
v Tomšičevem drevoredu,
katero bodem dne 24. marca 1929. otvorila. — Potrudila se bodem, da nudim svojim cenj. gostom pri najnižjih cenah najboljše v ledi In pijan.
Prosim za mnogobrojni obisk ter se priporočam p. n. občinstvu.
S spoštovanjem Kati Vidmajer, roj. Koragia.
Prvovrstna čokolada za kuho .... kg Din 36-—
Fina čokoladna moka...............kg	Din 44-—
Čokoladna surovina (Umak) za tortno
glazuro ........... ^/4 kg Din 16 *
Mešano čajno pecivo................kg	Din 40-—
Polnjeni in navadni oblati. Ravnokar došle krasne velikonočne stvari. Vedno sveža in bogata zaloga bonbonov najcenejše in najfinejše kvalitete
^Parfumerlfa"
Parfumi, milo, pralna sredstva, sveče, zobna pasta mazilo za kože in lase, pripomočki za negovanje nohtov toaletni predmeti. Velika izbira po zelo nizkih cenah
6S
|oi
na u
"ca g
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri
KllltOLPBEI5
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zastonj Ceniki zastonj
566
Polenovke
namočene, brez duha, pri
FERDO U//AR
STO GLAVNI TRD 1
Kakor vsako leto, sprejema tudi letos naročila za
velikonočni kruh
potice, šarteljne ter fini masleni kruh po nizkih cenah
-	b39
Parna pitama. JOS. CEBUKU. Glavni trg 9.
Spomnite se CMDI
Ustanovljeno leta 1898.
Telefon 128.
Spomladanske novosti
Novo dospoloi
Blago za Plašče kakor: Kasha, angleško blago, črni ripsi v vseh kakovostih. Kasha za obleke v vseh modnih barvah. Krepela, ripsl, popelln In kasan za obleke In bluze. Blago za športne kostume. Modni Crepe de chlne. Svila za plašče in klobuke. Modni šali. Vsakovrstne čipke.
F. MICHELITSCH
modno trgovino „K novosti"
Maribor, Gosposka ulica St. 14.
de s OTO si\
CHRYSLERJEV IZDELEK
Trboveljski premog,
bukova drva, kakor drva v kolobarjih najceneje v novo otvorjeni trgovini z lesom in premogom,pri
Ivan NaverinSk,
Aleksandrova c. 16.	m
ENENO CESRO PERJE!
1 kg sivega opuljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 125 losDin in 150 Din. mehko kot puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in neugajajoče vzame nazaj. Naročila samo na
BENEDIKT SACHSEL. LOBEZ ŠT.4
U PLIN«, CEHOSLOVaSK*.
Pollaa politike rabilo U Čehoalovaika » |u«oal«vi)o pribUfao 10 dal.