SOOletnica ljudovlade. Švedska je obhajala zadnje dni meseca majnika 5001etnico svoje ljudovlade. V vrsti sodobnih jubilejev, ki jih nikjer nifcdar ne zmanjka, brezdvomno obletnica, ki je vredna, da se ji posveti več pažnje. To je obletnica ljudstva, iki se zaveda svojih pravic do samovlade in samouprave, in ki svoje evobode ne da pogaziti. Zgodovina švedskega ljudstva — na Švedskem je nekaj nad 6 milijonov prebivalcev — daje temu narodu sijajno spričevanje, fcla ni nikdar dovolil, da bi nad njim trajnejše zavladal absolutizem. V dobi, ko stokajo razne države Evrope v sponah komunističnega, fašističnega ali nacionalističnega absolutizma, je švedski jubilej tem bolj pomenljiv, ker je tffe Samo spomin, ampek hkrati opoujrr. Pred 500 leti — 27. maja 1435 — je bilo, iko so se švedski ikmetje, ki so se pod vodstvom rudarja Engelbrekta emagovito vojskovali zoper Dance, v zvezi. z zastopniki plemstva, duhovst,va in meščanstva zbrali na prvem državnem zboru v Arbogi, ki se je iz njega razvilo poznejše stanovsko zastopstvo švedskega ljudstva. To Ijudstvo je vedno znalo uveljaviti svoje pravice tudi, ko so nad njim zavladali kralji. Po drugih državah so bili kmetje takrat in še dolgo pozneje sužnji plem- stva, na Švedskem pa so Mli ne samo svobodni, ampak tudi odločilni činitelj v državi. So tudi bili časi, ko so na Švedsko legli oblaki absolutističnega vladstva, toda samozavest ljudstva in odločnost njegove volje je te -oblake pregnala in zopet je zasijalo nad Švedsko solnce ljudovlade in samouprave, ki sega do poslednje občine, ležeče visoko v hribih. Početkom preteklega stoletja (leta 1809) je ta država dobila ustavo, ki je še danes y veljavi. Z zakoni leta 1865 in 1867 se je stanovski državni zbor spremenil v parlament, na mesto stanov so stopile stranke. V njih prihaja do izraza na podlagi svobodne politične opredelitve in svobodne izbire političnega zastopstva nepopačena ljudska volja. Ta volja ima za seboj 5001etno zgodovino razvoja, boja in zmag, fci so bile omogočene tako, ker je ljudstvo ohranilo neskaljeno zavest o svojih svobošginah in pravicah, ki »o se mu morale vedno vrniti, ko je izginilo absolutistično in diktatorsko medvladje. Za ostali svet pa je ta 5001etni jubilej živ dokaž, da so najtrdnejže države tiste, kjer ljudstvo samo sebe vlada in se more narod istovetiti z državo, ter da je volja in pravo ljudstva normalno stanje, diktatura in absolutizem pa nezdrav, abnormalen pojav.