Posame rn e Številke Navadne Din —'75, ob nedd^ab Din 1'—« .'.TABOR* izb«)« aaak dan, tarna " in pmdmr, ob 48. ari a n tabduan dw tar aba« > po poiti D lO—, saioo-j 018’—, doatavijen nadeat • Ml'—, na UiagiM DKt-, laaarati po dajarata. Naroča m pri opraži .TABORA* MAReOR, Jari&araattta «ta»* Naslov ISBOlftlaUHI V #6WlJA'.Lrc*nalJaTw^^ Maribor, sreda 29. julija 1925. Posamezne Številke* Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*—% UREDNIŠTVO »e nahaja v Mari" boru, Jurčičeva ul. at* 4» L nad* at rop je- Telefon interurb. Srt. 376. UPRAVA ae nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje demo. Tele* foa it- 24. — SHS pottno&fcml račun štev. 11.781. Na naročila brus denarja m ne ozira. Rokopisi se ne vračaj*. Leto: VI. — Številka: 169. V-rt IRJTT, 28. julija, {Izv.) Sklepni tečafj. Pariz 24.35, Beograd 9.07 Londoi 2501, Praga 15ti Milam 18.77, Newyork 5151214 Dum a j 0.00725. ZAGREB, 28. julija. Pariz 368.15—< 273JS, Švica lOOSr—1103, London 273.50—* 275.50, Dunajj 790—800. Praga 167.17— 169.17. Milam 205.45—207-85, Newyomk 56.50 Grozote bolgarskega režima. ▼ policijski kleti. — Ju« Dva blvSa ministra iz vlade Stambalijakega sežgana goslavija in Bolgarija. /■ BEOGRAD, 28. julija. Po vesteh iz iSofdje se krvavi teror v Bolgariji na celili črti nadaljnje. V policijskih zaporih psita bila obsojena na smrt dva bivša ministra iz vlade Stambulijskega, Ciril Pavlov in Peter Janov. Zaprli so jo v ihlct hi oba dobesedno sežgali. Vest je ^zbudila 6plošno sočutje im vznemiirje- jSiost. ' J n goslov tunika vlada še ni prefcUbaila |Prepovedd izdajanja potnih vizumov bolgarskim podložnikom. Za jugoslo- vanskega podanika Redžepoviča, ki je biil umorjen v policijskih »uporih, zahteva jugoslovanska vlada 10 milijonov Din odškodnine. »Horvat je u podražeiri govoru prifcazao J do 500, Mal inska in Kraljeviča do 400. — glavne miomiente z hrv. povjesia, a na Cene so letos znatno znižane iin, za eno Ker je bila telefonska zveza med Beogradom in Zagrebom oziroma Ljubljano dopoldan in v zgodnjih popoldanskih urah prekinjena, nismo mogli dobiti današnjih beograjskih vesti. Politični razgiedi. ' $ r 1 Maribor. 28. julija. A-. Kakorkoli rad-ieevci trdovratno prepričujejo vso našo javnost, da je »narod fjedmodušno za nova politiku«, se vendar ®dli, da tudi njih postaja nekoliko strah [pred možnostjo, da doživijo kakšno veliko presenečenje. Nespametno bi bilo (**diti, da te možnosti ni. Vsekakor je *>re7}pri mer n i politični salto roorteilo ra-foiitfevcev la*ko to, ikar sloni na brvatsfcih izro-kar je bilo ljudem vcepljeno že 6tlet ja preje. Žabo že zdaj opažamo, da prihaja Jz r sikih vrst vedno več nezadovolj-, Mog°če je sicer, da se bo dala ttrrasa „ lahkoverno prepričati o eporazu-. kakor se je dala prepričati o repub-i.' Mogoče, a; malo verjetno. _ Zakaj ^>ona®nim ima slabe korenine, saj jih ni-H ni utegnil pognati. ^ iC' Mtelimio. da čakajo radičevoe še težki gnevl. Ah pa bo brvotski primer potrdil, hh je prt politično slabo šolanem ljnd-*hvn> loj im sila edina modrost. V. tern ju pa izgine demokracija. L-5A3U so radikali zadovoljni1! Beflatitvno rno bolj ko radičeve i. Z ozko stram-kega vidika so sklenili 'dobro kupčl-Vendar pa vam i® radikalnih listov 8 je nekaka rezerviranost, ki jo ču tite v išavah njihovih govornikov v ščini. Rezerviranost je v 'takih od-joiko modra; zdi se pa, da je tepot •mučna. Prridrvseim se radikali: zaveda irmajo v vladil rpioralino nezane-*a partnerja, ki je vaien polKič-ekoifcov im bravur, kakršnih srbski itivci ne zmorejo. Zato nima/j)' Radičevcev pravega' zaupanja. Rndi- p«’ tnrfL-ročum-aijo v. možnostjo, da ~ m itehega dne rodrčovoi tagufeitt do ^ tm eaibo. Nekoliko pa še pada na icšj /bojazen pred radičovekim P™*-v fbMjo. i kože, cV» m tiste trdovraibnotetS, ki lahko krnel® kompaktna vladna ve-moči sedftnje-vvinde. Značilen komentar h nastopu vlade EiR je objavil v soboto hruški list »Ladove Noviray«. Piše med drugimi » Na svetu je toliko mržnje in prepira, dia moramo biti hvaležni za vsako, četudi najneznaibnejšo obljiubo sprave, za vsalko spravo in vsak poskus sprave. Menimo pa, da se nam ue bo štelo v zlo ako 6e še danes nismo mogli otresti nezaupanja napram prenaglemu in preveč srečnemu preokretu v Jugoslaviji in če no verjamemo kar zlepa Radičevi trditvi, da bo Evropa sedaj uvidela, kakšen mora biti parlamentarizem. Sporazum seljačke, nekoč republikanske hirvatske stranke z radikali nas preveč spominja bajke o sporazumu šakala z levom, da bi navdušeni Radičevi slavospevi Bašiču in pokloni kralju ne vzbujali dvomov. Zakaj neki sprejema danes tako veselo in hvaležno to, kar je še nedavno odklanjal; koko je mogočo, da je danes tako zadovoljen s kompromisom, ki komaj zasluži to ime, ko pa je lani odklonil ponudbo resnične državnopravne pogodbe! Tu-di s Paši čem ibi se bil lahko že zdavnaj sporazumel pod neprimerno ugodnejšimi pogoji, saj se ije pogajalo vsa ta leta in je bilo predlogov več ko dovoli j. Rodič, ki se je dosihdob vnemal zn tako brezobzirni malksi-mlalizem1, da je zanj zaman iskal simpatije drugje kot v Mosikvi, ki 'je napadal krono in ni šte-dil niti samih korenin državnega in nadrednega jedinstva, ki ni hotel iti v Beograd in sodelovati v revizijon ističn i Davidovičevi vladi, je nenadoma storil saltPmortale, se veselo odpovedal republik anstvu, zapel pravo himno monarhiji in kralju Aleksandru posebej ter gladko sorejel ne samo nedeljivost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ampak tuidi toliko zasovražouo vidovdansko ustavo. Čemu -in kako 'je to mogoče! Priznavamo, de naša uboga za-padnjaškn ailS srednjeveška pamet, ob-stujjii pred tem predbratom, toda Radič vairb nima s pamPt-jo preveč usmiljenja. Smeje ee ji dobrodušno in je kakor Tolstojev mužik sign-ren v svoji samorasli, kmečki -modrosti...« Dnevna kronika. m- Informacijo za izlet JČHg v Rogaški Slatini. V soboto dne 1. avgusta se vrši v Rogaški Slatini slavnostni koncert in iluminacija zdraviliškega doma. Prenočišče naj si vsak sam naroči pri ra/v-nateljstvu zdravilišča. Skupni odhod izletnikov iz Maribora je v nedeljo dne 2. avg. ob 525 uri zjutraj. Rezervirani bodo posebni vagoni. Polovična vožnja Ma-ribor-Rogaška Slatina tj« in nazaj stane 30 dki. Banket sitane 31 Din. Prijave spre-u-rar g. Fr. Bureš v .Vetrinjski ulici. Pripomnimo, da se teleta lahko udeleži vsak Skuvam. — Tnžn« sadašnjost... »Jutranji list« poroča i« Karlovca o tamošnji proda vi 1000 letnico hrvatekega kraljestva. Govoril je znani prof. dr. Horvat iz Za-'Streba. »ocsič^iki #tap*^ etede« stavek: koncu se obazro i na tužnu sadašnjost, tjeseči nas, da ne treb a d vaij-ati, j er je ■hrvatelri niarod pretrpiio i preživio joč d-alčko teže čaeove.« Zamislite se v tožno sedanjost! Na vladli so radiieevci, edini predistavitel ji hrvaitskega naro-dia. In ra-dičevec dr. Horvat pravi, da Hrvatom ni -.treba obupati, ker so bili še težji časi. iPa da to ni piikantmo! — Lasst uns doch schon endlicli eln-Bial in Ruh! kliče glasilo celjskih nem1-Skiih nacionaloev »Cillier Zeitung« iin otlgovarja z ironijo, klevetami in žolč-ljivimi podtikanja na naš članek: »Kdo hujska?« Prišli smo do prepričanja, da je polemika s »Cillier Zeitung« čisto od-višna in brez vsalke koristi, ker »Olllier Zeitung«: 1. ne pozna poštenosti v pole-m'ilei in samovoljno izpušča; kar ji ne prija, d-a nas lahko »tolče« z nesmisli in poibtija z ironičnimi, nestvarnimi opaz-kaarii\; 2. eksponentom inozemskih nem-Slrih hojuiih društev in domačim' zgagar-ijemi ne gre za kaiko objektivno premo-trivainje x>oložnja, temveč za politične spletke im za hujskanje. Mi kljub temu — in ne morda po »vplivu« naše nemške sosedo — trdimo, da hi bilo mogoče čisto zrn osno razmerje med lojalnimi Nom-ci jn 'zavednimi Slovenci. Mi ne zahtevamo -od Nemcev renegatstva, ker ga enimi najbolj obsojamo, za-branjujemo pa jim slovenske renegate, katere pa nemšflcO-nacionailna klika na vso moč brani in ščiti, ker še dam os priznava, da je bila g-ermamizacijia pravična Jn pravilna. V tem' so pojmi 'Popolnoma razhajajo in je vsako nadaljnje prekl jan je odveč. IH bi Nemcem razložili to, kar mas sprašuje »Cillier Zeitung«, ne moremo pa tega razložiti, dokler govori v imenu Niemcev g. Sohuuer in njegova klika. Zlobna podtikanja, da »mo mi odgovorni za. razne izgrede, ki so ee kje zgodil i, odtočno odklanjamo in naj se g. Schnuer zmeni z onimii, ki ee jih tiče. Za sporauumi še ni pravi čas, kakor ni bjl čas za daleko večji in važnejši sporazum med radikail i in rodioevtii, dokler so slednji trdovratno zagovarjali absurdne zahteve. Take absurdne zahtevo stavijo danes norriškj nacionialoi okoli- »Cillier Zei tung« itn mri pravimo, da v Sil oveni ji ni količkaj' vplivnega Slovenca, ki1 hi jih mogel s preti« ti in zagovarjati, pa ma.vsi je sicer še teko miroljuben in pravičen. Zato je boj1 »Cillier Zei.tung« z dosedanjimi metodn-nri čisto brezploden, ker se itafkii prepotentni kliki ne bo nihče uklonil. Kar se tiče -našega »pravnega čuta«, ki naim ga odreka »C. Z.« zbog našega stališča o Mariiborski koči, ponavljamo to, kar smro’HTapfen.li pred citiranim vstavkom! in kar je »C. Z.« zamolčala: da ee našj pojmi o;;pravu preoej razhajajo. — Nemškim TOafetonalcem.' so bila pravno upravičena vsa nosilja nad Slovenci in oni so izraibaift ves aparat, fci bi moral varovati pravtno oibjjdktivuost, za ger-imianizatorične namene. Imetje nemških društev a la Schulverein itd, ki majo sedež v inozemstvu, ni sarmo pravna, ampak tudi politična zadeva. PolLti-ona dejanja pa se-merijo s političnimi mori-krni, ne samo«s pravnimi; -trdiimo pa, da eo biile vse to nadeve tudi pravno pravilno rešene. Naiml je popolnoma prav, če •imJamlo druge pravne pojme kot oni, fci so nas nekoč pretepali zaradii slovenske 'govoriee in fci naml nliso kot Slovencem Priznavali drugih pravic -kot naučiti se nemško fnprejikomlogaoe zatajiti svoj na rod! Toliko za sedaj in za--bodoče. Za slovo pa: Lasat.-rana doch gekon eradHioh einra&l in Ruh! — Državna učiteljska skupščina UJU se vrši letos 28, 29. in 30. avgusta v Subotici. Deloga-ti im predhodniki društev, iki se udeleže skupščine, se morajo zaradi pnemočišč prijaviti do N), avgusta po--voiljoniišiivtt HJ'U Ljubil jan a. — Ijetošnja kopališka sezona na gornjem- Jadranu jo po vesteh zagrebških listov zelo dobra. Naša Rivijera. že odi. 1914 ne zaznamuje toliko letoviščarjev 'kakor -letos. Opazitii je samo, da je nazadoval poset letoviščarjev iz našo države, zlasti iz Zaisreba, ter tudi Čehov, med tern ko narašča število Madžarov in Avstrijcev. Letos je bilo zlasti mnogo Slovencev. Najbolj obiskano kopališče je Crikvenfoa. ki šteje stalno 9750 go-«+ev. Ttnška oSili 600, Novi, Rab, Selce tretjino manjše od cen v Opatiji. a -•-*■ - — Koliko cigaret se pokadi na leto. Nekateri angleški časopisi ®o prinesli statistiko, koliko se pokadi na svetu. — Največ cigaret pokadijo v Ameriki, kjer pride na vsakega človeka letno 628 cigaret. Na drugoinj mestu je Nemčija s 599 cigaretami letno na človeka; za temi sledijo Belgija, Italija, Francija, raa zaid-njjem mostu Švedska s 184 cigaretami na moža. Radovedni srno, koliko se pri nas pokadi, ker je naša država bogata izdelovalka tobaka, Mendia ne bi preveč zar odtajali za Amerikami. V slabih stvareh smo navadno med prvimi. — VVashington ima tudi svoj opi£J) proces. Državni pravdnih Wittmer ▼ Washimgitonu je dvignil obtožbo proti, nekemu učitelju, ker je učal v naravo, slovju navke, kateri nasprotujejo sv. •Pismu. Zanimivo je, da je državni pravt dmik sami ateist iin da je to storil r«XjK tega, da se pojasni odstavek v zakonu, ki govori o žalitvi sv, pisma. — Sovjetski pomorski kadeti greda prvič v svet... Iz Ljenimgrada poročajo, da se odpeljejo te dni na dveh križaa-kah slušatolij-i pomorske akadieanije. Potujejo v skandinavska pristanišča« nadM v Arhangelsk, zopet v Baltsko in. nag*» ško morje ter čez atlantski ocean. — Zlata komunistična omladlniaUMi, Poljski list »Gazeta Poeaniniy« primate iz Minska izvirno poročilo, ki1 ddbro o* značuje rusko komunistično omdodfcio, V neki vasi Iz okolice Minska so omA* diinci zažgali 'katoliško cerkev, potem fa» so umiičili vse podobe in kipe; nato ant razrušili še nagrobne spomenike na po* kopališču. V kraj« Hlacka je skopim« članov Zveze komiunistačne omladftnena- i padla neko deklioo, ki je šla v ieeotinesJ! ter jo spolno zlorabila. Svoje postopa- -nje so tolmačili tako. da so n* ta nočSH hoteli očistiti dteklico »verske zablode«. — Novorojenček v zrakoplovu. Sf Bou-rgetu v Franciji se je vkrcaSa. a}, zrakoplov neka Danflrinj«, ki je inSc% seboj par dni starega sinčka. Oba pohob jefca v Kopenhagen. Fantek je gotovo do sedaj naijimlajš? potnik, ki se je yoalf-;£t zrakoplovu.-----------------------------------V ------------------------------------------srrr-^ za sospodie iMM V Rogaško Slatinol Maribor, 24. jolaj«. ^ V našem lepem letovišču jn zdraviM--šču prireddifca Jragoslov.-oeškoelov. Idfei V Mariboru in Ljraibljani ob sodelovanja čeških društev v Sloveniji »Jugouslov.-češboslovaške dneve«. Prireditev je bjl«. dogovorjena, na zadnjem izletu v Celju, orgaradzi-rala pa jo je mariborska liga. Njem poglavitni namen je, da propagira, idejo zbližam,ja med Jugoslovan-} in Če-hoalovaki v 'kraju, kjer je tačas ubrano odlično občinstvo iz vseh delov države, V drugi vrsti se zaključijo v Rogaški Slatini Maisarykove proslave, hkrat} po ee bo ustanovila Zveza lig za vso držo va. — Kljuib vsem težkočam si Jugoslov.-češfcoelovaška vzajemnost kot ena naj-aktuelnejših točk slovanskega programa krči vedno šir jo pot v naš narod. — Delovanje kg 'kaže počasne, zato pa teci trajnejše uspehe. Da se tudi na zunaj pokaže pomen in važnost take prireditve, ije prevzel protektorat nad »Jugoslov.-čcšfcimi« dnevi v Rogaški Slatini naš veliki župan gosp. dr. Pirkmaior. Tudi na Češkem' se daje prireditvam lig napol oficielen značaj im sedenji predsednik centralne lige j< nkta-vni minister *» 3MJV««a miestur iai«Bi «€*aer®V *T A 7? 'O IT« tti tajnik g. Beringer. Pričakovati je festne udeležbe iz Ljubljane. Zagreba, Beograda, Varaždina, Celja itd. Sobotna prireditev je namenjena v prvi vrsti kopališkimi gostom! iin reprezentantom oblasti in korporacij, ki pridejo v omejenem! številu. Razen, svečanega koncerta v pariku je na programu tudi raizsvetiljajva Zdraviliškega, doma na čast jubileju prezidenta , Masa-ryka. Vellk-a večima gostov priepe v nedeljo z dopoldanskim vlakom- Ob 10. uri bo v Zdraviliškem1 domu slavnostno zborovanje s kratkimi pozdravi in koma j IS mli-nrat trajajočim predavam jenu o Masairy-ku. Na temi zborovanijtu bo izvoljen pripravljalni odbor Zveze Jel v Ju go slavji. Ob 13. uri bo skffpen banket v Zdravili ški dvorani, nato pa ogled vrelcev in zdraviliških naprav. Popoldan bodo imeli gostje priliko, da si ogledajo vse vrvenje in.pestro življenje v tej krasni doljni, ki skriva biser naših letovišč: Rogaško Slatino. Pričakujemo, d® bo udeležba zelo častna, kajti zanimanja je veliko. Mariborski udeleženci bodo dobili na razpolago posebne vagone. Olpeljeijo se z jutranjim zagrebškim vlakom }n izstopijo Grobelmem. Za polovično vožnjo le treba, da si dado v Mariboru žigosati vozne listke, tajnik Češkega kluba gosp, Rovar pa: bo izstavil vsakemu predpisano potrdilo. Prijave za banket (samo 30 T>in) še sprejema g. Bnreš (Vetrinjska ulivaj). Kakor izvemo, je ljubljanska. »Češka bbec« prijavila že 40 udeležencev. Nova priglasila pa še vedno prihajajo. Pripomnimo. da se bo izlet vršil oh vsakem vremenu. V nedeljo tedaj v lepo Rogaško Slatino! Iz demokratk® stranke. Vsem organizacijam In poverjenikom SDS v maribor.sk} oblasti javljamo, da smo rta željo večine krajevnih organiza. cij za mesec avgust, 1925 projektirani politični šoli v Mariboru |n Celju odložili na kasnejšo dobo ter bomo pravočasno sporočili, kedaj se bota šoli vršili Vsekakor pa prosimo one krajevne organizacije in noverjenike, kateri še niso storili, dn čimpreje javijo udeležence .političnih šol. — Oblastni odbor SDS. Mariborske ve&Bi. Mari bar. 28. julija 1955 Velike tatvine v tovarni Doctor in drug. čez 50.009 Din škode. Tatova in vlomilca že na varnem. Mariborska policija je nocoj izsledila dobro organizirano ju nevarno vlomilsko dvojico, ki ie na spreten nački kradla skezi tri tedne velike količine platna v tovarni Doktor in Drug. Tovarniško vodstvo tatvine vse do zadnjega n-i opazilo. V nedeljo, dne 26. julija je opazilo vodstvo tovarne Doktor in Drug, na Ruški cesti, da so prejšnjo noč vdrli neznani storjlci v skladišče i-n odnesli precej platna. Vlomilci so preplezali par vrst nizkih strešnih ploskev irn so v sredini zlezli slkozi strešno olkno v tovarno. Policija, je takoj odredila obsežne poizvedbe ter je že drugi dan — to je včeraj —• aretirala Franca Oeaerja, ki je bil sigurno v zvezi z vlomilci, ker je razpečaval ukradeno platno. Policija je res našla pri pijem okolj 200 m platna iz omenjene tovarne. Oeser, star 49 let, je bi) večkrat kaznovan, med drugim tudi radi vloma v vilo Na-regr v La j-tersper-gu, ki se je zgodil pred tremi ieti. Nocoj ponoči pa sta Prišla v roke po- A. * liclje prava dva vlomilca in sicer Franc | sednik. M. Pravdi?., tajnik. Rus in Eduard Parger. Moža sta pravkar nesla iz tovarne veliko balo platna v izmeri okoli 50 m. Oba aretiranca sta znana. in nevarna vlomilca; Rus. star 24 let, je pristojen v Temenico pri Ltiji in je sedel ra-dj tatvine že tri leta v ječi; njegov tovariš Parger, star 26 let, je po poklicu s trojni ključavničar, doma iz Rogaške Slatine in je bil že kaznovan radi tatvin na 5 in pol leta težike ječe. Svoj vlomilski posel v tovarni Doktor in Drutg sta izvrševala skoro tri tedne, ukradeno platno sta- razpečavala v Studencih in okolici. Dvakrat na teden sta se vozila v Colie, Zagreb, Ljubljano in druge kraje, kjer e ta najbrže tudi razpečavala blago im izvršila epotoima kakor se doumeva — več vlomov (vlom v mjainufaktumo trgovino g. Kapusa v Šoštanju, ki se je bil zgodii-1 pred dobrim tednom!). Po dosedanjih ugotovitvah sta Rus in Parger pokradla v tovarni Doktor in dirug nad 4000 ml blaga, predvsem platna, za rjuhe, v celokupni vrednostj 50.000 Din. Opozarjajo se vsi, ki so kupili ukradeno platno, da to takoj prijavijo policiji ali orožništvu, ker jih bodo sicer zadele neljube posledice zakona. m1 Redek Jubilej. Iz učiteljskih krogov smo prejeli: Dne 30.' t. m. praznuje v Mariboru bivajoči vpokojeni nadučitelj g. Fran Podobnik 55 letnico mature. Od 12 takratnih maturantov je nerada njemu edinemu naklonila redek jubilej, 'kajti 11 drugih tovarišev-miaturamtc*v že krije hladna, zemlja. Neustrašenemu, narodnemu borcu in vzornemu učiteljU-vzgojiteljn, ki g-a je pred -kratkim »rdela trpka usoda, da je izgubil ljubljeno in skrbno soprogo, naše iskrene čet iti tke z željo, da bi mu bilo dano doživeli! tudi 'biserni jubilej! m Prijave za izlet .TČJig v Rogaško Slatino. Da moremo naročiti vsaj približno število obedov za banket (130 Din za osebo) in rezerviranih vagonorv, je nujno, da se vsak udeleženec prijavi najkasneje do četrtka pri g. urarju Bu-rešu v Vetrinjski ulici. Nakaznice za polovično vožnjo (sem in tja 36 Dim.) 'se bodo delile v Rogaški Slatini prti zborovanju v veliki dvorani. m Dijaška stanovanja. Gospodinje, ki žele sprejeti na hrano in stanovanje ali sauio na stanovanje gojenke alf gojence tukajšnjih učiteljišč, se naprošajo, da se obrnejo na naslov; Anton Skuila. strokovni učitelj, Maribor, Koroščeva ulica 5 II. m Kovinarska obrtna zadruga v Ma-ribrrn sporoča, da se bodo vršfile pomočniške preizkušnje za vse ftske vajence, kateri dovršijo do konca meseca septembra svojo učim dobo v druigi polovici meseca septembra 1925. Vsi v; jpoštov do-šli vajenci, kakor tudi. tisti pomočniku, kateri žele položiti pomočniško preizkušnjo, se poživljajo, da predložijo najkasneje do 25. avgusta 1925 zpdmžnennu načelniku lastnoročno pisarne, prošnje, o-preml jene z učnimi spričevalom učnega, mo ji-fr a, odpnetimpo obrtno nadaljevalne šole. imi delavsko knjižico, Ma prepozno' vložene prošnje se ne bo oziralo. Obenem s p.roč.njo je poravna-ti; oprostnino in pristojbino zn pomočniško pretehnš-Pijo v znesku 75 Din. m Tz podružnice TJdružentja jugoslov. Invalidov. Podružnični odbon* je v svoiji seji dne 21. t. m. pode-111. naslednjim svojim članom denanne podpore. Sori F., Teznop M. 150 Din. Sovič A., Maribor, 150 Din, Svan Ivana, Studenci p. M. 1003 Din, Kokol j A„ Maribor 100 Din, Partlič I„ Hoče p. M. 50 Dri n, Maroh A., Slivnica p. M. 50 Din. Bazen tega so dobili na predlog podr. odbora od izvršnega; odbora, Olcer T., Studemci pri M. 250 Din. Zorec F. Maribor 200 Din, Senekovič ,T.. Maribor 200 Din, Pivec. F. Zg. Žerjave) 150 Din in Knezer R., Maribor 150 Din. Za podružnico; A. Krepek, pred- an Ta jo je pogruntal. V gostilna Marije \fieel na Koroški ceisti je popival 6 svojo -soprogo znani mariborski} »vitez«, ki je v vinjenosti nadlegoval in izzival mirne goste. Gostilničarka je poklicala stražnika, ki je zahteval. da naj »vjtez« zaipmsii gostilno. Globoko užaljeni kavalir pa je zahteval od stražnika, da na j mu pove svojo številko, ker ga bo naznanil ministru g. Pavlu Radiču in bo kmalu »frčal 'm službe. Stražnik je rade volje ustregel želji, »vitez« pa je moral kljub svoji namišljeni visok j pro-tekciji neviteško odliti fo gostilne. m1 Nesreča pri kopanju. Ivan Korenč Jz Smetanove ulice je skočil pri kopanju čolna v vodo ter pri tem stopil na razbito steklenico, ki -mm je močno razrezali a nogo. Prepeljan je bil v bolnico. m' Pretkan! goljuf. Aretiran je bil avstrijski državljan Rose-nberger, ker je nabiral razna naročila za dunajsko tvrdko Luder, ne da bi bil za to pooblaščen. Aretirali vso ga; na zahtevo nekega rezervnega Častnika, sicer poštnega u-radnika v Ljubljani. Temu je Rosenberg obljubil nabavo blaga pri omenjeni tvrdki ter prejel tudi. nekaj predujma. Izročen je bil okrožnemu sodišču. m Tatvina volovskih rogov. Ai*et.iram je bil brezposeln pomočnik Franc Š. ker je ukradel nekemu trgovcu 700 kg rogov, vrednih 1800 Dim. m Se jonsko poročilo. N« svinjski sejem dne 24. julija so prignali 148 svdm-j in 3 ovce. Cene so biile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tedlnov stari komad 85—125 Din, 9 tednov stari 135—175 Dim, 3—4 mesece stari 225 —350 Din, 5—7 mesecev stari 362.50—450 Din, 8—10 mesecev stari 460—500 Din, 1 leto 600—1000 Din, 1 kg žive teže 13—14.50. 1 kg mrtve teže 16— 17.50, ovce komad 1000 Din. Prodalo se je 99 svinj in 2 ovci. mKlub-har: Prolongira Lenard, Fo dor in Sin-kov«ky s popolnoma novim programom. 1485 članstva izkazuje danes 1316 vpisanih’ članov i-n 172 '■•pisanega, sokolskega naraščaja, skup j tore j 1488 Slanov. SCulltara in MmeSBiosi. x Nova Evropa. Te dni je izšla 3. št. XII. knjigo zagrebške revije Nova Evatf* pa, ki je posvečenji n.aci,jonalneiniu o* miladiin-sikeinu gibanju j-n Orjnni. Številka prinaša sledeče zanimive članket »Quo vadi« Jugoslavija (T- Kolbel), Prc-dvrntna vojvodinska omladin-a t® nacionalni pokre-t (Staji č). Predvojni Jugoslovan slkj dijaški ferijalni savez (Paisarič) Ali je Or jun a n a sledmi ca te-volufeijonarne hačijonaliistične om-la-dine (M. C.) Or jun a v Beogradu (Kneževič) ter v beležkah Jukičev letak i-n Kako je »Nova Vojvodina« sprejela Orjuno. »Nova Evropa« se naroča v Zagi'0nu* Preradovičev trg 9. »Ljudska knjižnica" v prvem poletju 1.1925. Danes bj bilo odveč govoriti o pomenu, ki ga ima v našem mestu »Ljudska knjižnica«^ kot edina večja knjižnica, ki .ie namenjena najširšim krogom- čiitate-ljev. Naša javnost je to že ponovno priznala in gre sedaj le za to, da dobj vodstvo knjižnice še več sredstev za nakup in vezavo -novih knjig ter za izpopolnitev vrzeld. ki se še niiso mogle izpopolniti ali ki nastajajo na ta način, da je treba zločiti iz prometa preveč obrabljene knjige, V nadi, da se bodo pristojni či/nitelji kakor tudi oni zasebniki, ki lahko žrtvujejo kaj v narodno-kulturne svrhe, spominjali ob vsaki priliki naše »Ljudske knjižnice«, ne bomo dane« razpravljali o njenih gmiotinii-h zadevah, temveč ji bomo dali zgolj moralno priznanje. To pa na ta način, da objavimo statistiko za prvo polletje letošnjega leta. Številke govore naijbolj glasno. V prvem poletju je bilo 3414 osebami izposojenih 5060 knjig in sicer: 3710 knjig 170'3 članom, 2250 knjig pa Soko-lomn im drugim, ki ne plačujejo izposojnine. Od izposojenih knjig je bilo: 2138 slovenskih leposlovnih kinji-g. 962 slovenskih m-]adi-nekih, 85 slov. znanstvenih, 77 zbornikov in revij, 191 srbohrvaških, 144 oeskih, 2317 nemških, 46 knjj-ig pa v rlru-B^h jezikih kakor v italij-auečiinii. fra-n-coščini, auigleščini ju ruščini. Glede gibanja člamistva je ommeniti, d-a je v prvem polletju pristopilo 86 novih članov, iv/stopilo pa 22. Celo-tm-j seznam Nemška kemično-tehnična strojna industrija. Nemška kennič n o- tehnična industrija je dosegla brez dvoma visoko razvoju® stopnjo. Ako vprašamo po vzrokih, tedaj moramo povdariti, dn «o se tud j inž®* •norji izkazali kot vešči kemiki, ker dali « svojimi konstrukcijami strojev in aparatov kemikom potrebno orodje 7® uspešno delo. V teku desetletne praks® ie nastal prav dober strojni park tudi » kemično industrijo. Nemški stroji Irt a* pai-atj so uporabni, odgovarjajo vsem zahtevam. Neprodana uporaba v rfeffi" ški kem-ično-tehnični i-miustrijl je posamezne modele strojev tako šipremicmila, da je zaposlitev kar nnjnriprostcjšn. Tudi cena se mora glede na izvrstnost strojev označiti kot mlaka. Da je te-mrt talko, je pripisati okolščini, da sc v Nena.-čij-i sairni ti-porablja veliko strojev, to 3® povzročilo Ogromno izdelavo in zb c g tega so izdeiki tako poceni. Omeniti je tu-, d-i, da so plačilni pogoji zelo ugodni« Z ozirom na uporabni namen se ri}2"1 1 Gnijejo stroji po snovi, z katere so izdelani tako: jz trdega svinca, iz liteg* železa s homogen Itn posvimčen jem, i* kiislinnsfega jekla, iz čistega aluminij8* iv, čistega bnikrn, iz čistega nikla, iz »lit; železa, iz porcelana, vzd-r/nijočeg-a ogenj' in kislino i. t. d. Da -bi našteli vse novosti. pam primainjkuje prostora. Te novosti spadajo na področje nrmntnr _vi* sokega pritiska, elektrotehnike strojev za zlaganje, sesnljk za kisline i. t. d. V1*" b-avljajo se poleg podameznih strojev tudi celofrnp-nc naprave. Nnjlcpšo- priliko, dn si v dveh dneh urd-varf zadast®« pregled, nudijo velesejmi v T.0 zlasti tehin-ični sejim-i, ki so prvov-rstrti; nniverzailnj nakupovalni trg. Pat811'11'« jesenskih sejmov so nasledmji; , , Splošni vzorčni sejem od 30.# avguetal do 5. septembra. Tehnični sejem o-d 30.- avgusta do w sept. 1925. Koliko stara koče biti žena odloči ona sama stem. da svoj obraz neguje ali znnpmari. Žena ostane vfidn ^ mlada, alko rabi Fellerjevo F.Isa bbc3^ no pomado, ki stori kožo v najkrajšem! času belo. mehko, nežno in čisto. Za T*1* cionalno nego las naj se uporablja El®®* pomada za lase! Fna-ko moški, ki nbčej® biti plešasti! 7,a poizkus 2 lončka za 3» dinarjev ako se pošlje denar vnaprej« ali pa 45 dinarjev po povzetju od LEKARNARJA KTTGF.N V. FELLER * STUBICI DONJI Elsat-rg 201. Hrvatsk^ Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo tužno vest, da je preminula danes naša dobra mama, stara mama. tašča, oziroma teta, gospa lina Herman, m. Janežič hllna posestnica v Kamniku v 83. leta svoje starosti. Pogreb drage nam pokojnice se vrši v sredo, dne 29, t. ni. Ob 5. uri popoldan iz kapelice, na pokopališče v Pobrežju pri Mariboru. Bog ji daj večni mir in poko ji MAiRIBOR-lDRIJA, dne 27. julija 1925. 1564 Žalujoče rodbine Slavinec, Sax, Luiln. Leseno pohištvo Železno pohištvo Tapetn. pohištvo Pisarn, pohištvo Posteljna oprava Preprogo u Zavese . Blago za pohištvo Posteljno perjo p« Izredno nizkih «a-nah V zalogi pohištva KanlPrtis Maribor Gosposka nlileia St. 20 (Pirchanova hiša) Svoboden ogled! Cenikibrezplzčnoi | Dekoracijskl divan, otomnna. 6 m preproge, omsre, po stelje, pregrinjala za postelje m kg time 5 15 Din. no prodaj. Kotevški trg 8, 1. nad., levo. i r>66 Ovne@a‘ure. niklaste, po Din 500. Državo! nameššenoi in ieleznitarji 107« popusta. Edina zaloga v/Maribor® R. B i z j a k, urar, Marihor. 15^“ Kupujte samo prvovrstno ilonsviffiKeHf znamke znamke Lastni izdelek tvrdke Janko Popovič v Ljubljani Najnižie cene! Solidna postrežb«! Razpošilja se v sodih po 60, 100 in 200 kg. Nogavice svileni flor Din 22,— la svileni flor Din 36*—j Moške nogavice, otroške nogavice, otroške majcc po najnižjih cenah pri tvf<7 Anica Traun, Maribor, Grajski trg 1? Lzauallt; fm Izdajatilj; Konzorcij »Tafror«. Glavni in (KUtorjujU XfllMMdax 8Riadlor. - Xl«k« Mariborska tlakama d. dL