V e s t n i k. ImenoTanje. Presvitli cesar je imenoval dež. in drž. poslanca, c. kr. prof. gosp. Fran Šuklje-ja centralnim ravnateljein c. kr. založbe šolskih knjig in mu podelil naslov in značaj dvornega svetnika. Osobne vesti. Ravnateljem izpitne komisije za ljudske in meščanske šole v Ljubljani je imenovan g. Fran Hubad, ravnatelj tukajšnjega učiteljišča, članoma omenjene komisije pa glavni učitelj na učiteljišči g. Anton Funtek in glavni učitelj na ženskem učiteljišči g. Viktor Bežek. — G. Ivati Nekerman, nadučitelj v Poilgradu, je imenovan c. ki\ učiteljeia na pripravnici za siednje šole v Proseku. — G Al. Godina, izprašan učiteljski kandidat, je dobil službo na petrazrednici ^Družbe sv. Cirila in Metoda" v Trstu. G. Vinko Brce nastopil je službo poniožnega učitelja v Št. Lambertu pii Litiji. Gospodp. Amalija Vičič je dobila službo v Dobrepoljah. Začasna učiteljica v Škocijanu, Antonija Mikota je dobila začasno učiteljsko službo v Cerkljah. Začasni učitelj Ivan Benedieie iz Cerkelj, ki je zadnji čas nadomeščal obolelega učitelja Maksa Ivanetiča na Dobovci, pride na 2. učno mesto v Veliki Dolini. Službo so začasno dobili izprašani učiteljski ksndidati (kandidatinje): Julij Slapsak na Trebelnem, Marija Bavdek v Škocijanu in Matilda Saje v Šmarjeti. Prvi letošnji wvečer" Slovenskega učiteljskega društva bode dne 7. listopada v dvorani Hafnerjeve pivarne. Začetek ob V2^. uri. Gosti dobrodošli! Za učiteljsnki konvikt je nabral v veseli diužbi g. Peter Gilli, c. kr. poštar v Kropi 12 K 60 h, katere nam je poslal tamošnji nadučitelj g. Josip Korošec. Bog plati blagemu nabiialcu in darovalcem! Živeli vrli prijatelji ljudskih učiteljev! Koncert ,,(xlasbene Matice" bode v prvi polovici t. m. Skušnje učiteljske sposobljenosti pri c. kr. izpraševalni kornisiji v Kopru prično se dne 12. listopada t. 1. Pesnik S. Grregorčič je podaiil ^Sloginim" zavodom v Gorici o priliki svoje petdesetletnice za vsako leto krono, torej 50 kron. Za duhovnika brez pokojnine je to pač lep dar. Bog mu daj dočakati še 50 let, če tudi brez pokojnine! ,,Kjižnice za mladino" prvi snopič za 1. 1805. se razpošlje že početkom giudna. Ako se nabere dosti naročnikov do svečana, se bo nadaljevala. Gena trdo vezanetnu snopiču 15 kr. ali 1 gld. 80 kr. na leto; nenaročniki plačajo 20 kr. za snopič. Naročnino je pošiljati Gabrščekovi tiskarni v Gorici. Pokončna pisava — odpraTljena. Kakor znano, uveli so pred par leti v ljudskih šolab strmo (navpično) pisavo namestu navadne ležeče pisave in to zaradi tega, ker rnorajo otroci pri strrni pisavi sedeti ravno. S početkom sedanjega šolskega leta pa je od- pnivljena po vseh čeških šolah slnna pisava in vrnili so se k prejšnji, ležeži pisavi. Isto se je zgodilo tudi na Dunajskih šolah. Dotične naredbe naglašajo, da ne odgovarja strnia pisnva pričakovanju in da je posebno za hitro pisanje popolnoma nesposobna. Piavi vzrok tej nepričakovani odpravi pa je baje ta, da je Nj. Vel. cesar pred nekoliko tedni obiskal neko šolo, kjer so cesavju predložili tudi pisanke učencev. Spremstvo izjavlja, da je cesar, ugledavši strmo pisavo, odmajal z glavo in odklonil pisanke, ne da bi bil izrekel svoje priznanje. Šolsko. Od 136 državnih gimnazij je 8 nepopolnih in 128 pnpolnih, 65 neinških, 34 čeških, 23 poljskih, 7 dvojezičnih, po 3 laške in srbsko-hrvaške, 1 rusinska. Od 9 deželnih gimnazij so 4 nepopolne, 5 popolnih; vse pa nemške. Od 13 mestnih gimnazij jo 6 nepopolnili, 7 popolnih; po 6 nemških in čeških, 1 laška. Tri škofovske girnnazije so vse popolne in nemške. Od 13 redovniških so 3 gitnnazije nepopolne, 10 pa popolnih; 1_ je po jeziku nemških, 1 pa poljska. Od gimnazij, ki jih vzdržujejo zakladi, sta obe popolni, po jeziku pa 1 nernška in 1 dvojezična. Od zasebnih gimnazij končno je 1 nepopolna, 2 ste popolni; po jeziku sta pa 2 nemški in 1 češka. J_*. L. Šolsko. Od 54 državnih realk je 8 nižjih in 46 višjih; 36 nemških, 11 čeških, 4 poljske, 2 laški in 1 srbsko-hrvaška. Od 16 deželnih realk so 4 nižje, 12 je višjih; po jeziku pa 14 nemških in 2 češki. Od 4 mestnih realk je 1 nižja in 3 višje; 3 nemške in 1 laška. Jedina lealka, ktero vzdržuje javni zaklad je višja. in neniška. Od 4 zasebniii končno so 3 nižje in 1 višja; po jeziku pa 3 nemške in 1 češka. E L. Zahvala. Vsem onim mnogobrojnim vrlim Slovenkam in Slovencetn širom naše dornovine, ki so blagovolili tako prijazno spomniti se petdesetletnice rnoje ter so mi ali osebno, ali pisineno, ali bizojavno podali toliko blagodejnih izrazov in dokazov svojega somišljenja in sočutstvovanja, izrekam tem potem z ginjenun srcetn najtoplejšo zahvalo. Bog živi vse moje prijatelje! Bog živi naš narod! Bog čuvaj domovino! Na Gradišči, 17. vinotoka 18!J4. Simon Gregorčič.