TRST, sreda novembra 1959 Ut° XV. . št. 262 (4416) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 Ur Tel.: Trst 94.638, 93-808, 37.338 Gorira 33-82 Poštntna plačana v gotovini Abb. postale I gruppo i, ^VO: up, MONTECCHl it. 6. II. nad. — TELEFON »3-*0* IN 94-63» — PoSCnl predal 559 — OPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 2» — NAROČNINA: mesetna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 Ur — Nedeljska Številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir - llšov ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din. mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poitnl tekoči račun: Založništvo 7.» ......------------.. ----- ....----- --------------- »n -------------------------- ™ — •**'* nr" *«■*• M —---- tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS. Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1.. tel 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-7U/3-37S CENE Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. V Čeprav še ni uradnih potrdil, so se že začele potrebne priprave iliko zanimanje za Eisenhowerjev obisk v Rimu ji kancler Adenauer bo prišel v Rim na obisk? Ali bo Eisenhoiver obiskal tudi papeža in kaj bo napravil Hruščev, ko bo onchiju vrnil obisk v Rimu ? - Vatikan pojasnil članek v «Osservatore Romano», ki se je izrekel za priznanje LR Kitajske po ZDA S1 »Sil ilU - (Od našega dopisnika) ^iskii' ~~ Dasi ae ni zadevnega uradnega potrdi-‘k J/- Predsednika ZDa Eisenhowerja v Rimu, se fclaniet °bisk kot gotova stvar. Predstavnik o 0i.,^va ZDA v Rimu ni niti potrdil niti zanikal ta- U- in isto ve*ja za Bel° hišo ter ameriško !rsam1Stv0, Mogoče bo ta obisk najavil Eisen-Jutrišnji običajni tiskovni konferenci. A slanistvu v Rimu ---------------------------------- , , . opazilo, da so se ^s-Pins. Tu se bo zadrzal do *»hJ>rlprave za obisk. **tavii er se bo verjet- bolVv.Rimu tri dni. ^ ObiS, Plvanjem v Rili nonr.Gr°nchija in iw ;lcne razgovore _-tSr • Rima bo Ei-* ^6 in * Odpotoval ^ ^ rta Apkaro. Možno i ** dn m ^ nadaljeval w Delhija, da ^ s stanjem 0 Indijo in LR Ki- ‘»Ji l^m bo namreč go-' lihhnH0VOra na Predvr- °biskihk°nferenCi-idilik 71V se namerava klij; vrniti na Mo-■Nico ali v Juan- 19. decembra, to je do začetka zahodne predvrhunske konference v Parizu. Nekaj dni vsaj relativnega počitka na Modri obali bi Eisenhowerju lahko koristilo. Znano je namreč, da ima predsednik ZDA kronični bronhitis. V zvezi z obiskom predsednika ZDA v Rimu nastaja še drugo vprašanje: ali bo Eisenhoiver obiskal tudi papeža? Navada je, da sledi obisku v Kvirinalu tudi obisK v Vatikanu, toda ZDA nimajo z Vatikanom diplomatskih odnosov, ker je v ZDA ločitev cerkve od države izvedena dosledno. Domneva pa se, da bo '"""""m,mu, „ mul im med Italijo in FLRJ avtomobilskega prometa jugoslovanske literature v inozemstvu dopisnika> rTj* 6a’n» ~~.v Beogra-ionskih pričei' razgo-’ ‘n lugoslovan- C*C5°V o ureditvi P,?*89 dr„ Potniškega in .hiintiM®"19 med Ju-i Jio Voh Italijansko »neralni in-tne8‘ ti, ---‘v»«*ia»U V braorf .^prave za ce- ’ i Pričakuie ga ministr. jugoslovansko S°vori do-f 5»t avt o ureditvi j N obem1 Ra Pv°-s eSa n- a državama in «*OSv,poda^kitair Ju.gosl0' L »i 1 krogi me- K*ie dof°.razum, ki bi i^ga n 11 pogoje av- J C*a)šave et-a in pre' ji £)a pro*’ Pnspeval k 0V«»STma- W je zad’ k ^9tkihm porastu- v L ta )US°slovanske r Hik^diii- ?.r.ske Pravice k v jr. i leta obli’ & Kosu, zemstvu 370 i Divanske iitera- W > p evi>dov je bilo ti !iav9h :_Vzkodnoevrop-,‘j *>,! Prve^1 v Sovjetski >• 9 n,mestu je Ce- li 1 i °viet*V Prevodl> ka. % džar |fka zveza, Bol-i bil® ® ln Poljska. I lSk,h Prevedenih 17 v k J1 Memi'-erarnil1 del> /J^Attrij, 13, v Fran-ikSiin 11. v Ve-ti}' An 4^y° Nem. J ,*» io r'ni„ v roman J ^ h tujih J-e bl1 Preveli »li evaialn-,ez ov Ino- l '!> AMivefje S° do,lei /l 1 č„J!driča J M zanimanje J} vS|ča c, Nuitča. Can-Hž;,C°Piča in Mi- A B. B. ^ 150-lclnici Vnosov ned X.. n>ed 11 / • ihteli*i • «I>rav- ri m. I8*51 odnosi ?r '»trr Mi Piš 1» in ZDA 15q ^ V članku, sov ’ optatniei za-ed Rusijo in V^ort\SZ ln ZDA So tega ega vodite- j j 't* 1'areku°llti{na nuh S S a 1)111 ga r spre* mi- ,, }L pripeljaTo k* in do ln dober miru /j Si>u 'ij-i.dalnii sta vrhu- i5a1ju ? .Pov ko-teh odno' da ■JU,v'»v «3^0 strok, iz Moskv sovjetskih ovnjakov i l "Vi., ^iiersi, ”vlliaKov po,°- Zli eipu K Jft8ov v M^iePrzaSe.dtnik a- ittik ,Je a™eri-.-% H Pren, Z.a kmetij. , Povr d?0i'l Eisen-*SlS5fmu iz SZ in ""■"k. na- *h let,h Vv: konkurenco na svetovnih trgih proti nekaterim ameriškim pridelkom, zlasti žitu. «Rusija — pravi Benson — še vedno zaostaja deset ali več let za ZDA, kar se tiče kmetijske učinkovitosti in proizvodnosti, toda zelo očitna je znatna okrepitev razvoja in samo nesreča s pridelki bi lahko spravila v nevarnost njihovo prehrambeno sposobnost, tudi če je sistem prehrane sovjetskega prebivalstva reven v primerjavi z ameriškim standardom.« Benson dodaja, da se predvideva močna sovjetska konkurenca na kmetijskih tržiščih na svetu v prihodnjih petih letih, Pri tem poudarja, da bodo sovjetski kmetijski pridelki, ki jih bodo spravili v svetovno trgovino, prav gotovo služili ne samo gospodarskim, pač pa tudi političnim koristim. «»------ Spaak hoče povezati pariško konferenco z zasedanjem NATO PARIZ, 3. — General de Gaulle se je nocoj dolgo raz-govarjal s predsednikom vlade Debrejem in z zunanjim ministrom de Murvillom. Raz govor spravljajo v zvezo s pripravami zahodne konference najvišjih, ki bo 19. decembra v Parizu. Zdi se, da je glavni predmet posvetovanj med Londonom Washingtonom, Parizom in Bonnom sestava delovne sku pine, ki naj podrobno pripravi konferenco najvišjih s Sovjetsko zvezo. Kakor poročajo iz Washing-tona se je predsednik Eisenhoiver danes razgovarjal z a-meriškim poslanikom v Parizu Houghtonom v zvezi s pripravami za zaho-dno konferenco najvišjih. Hougton je nocoj odpotoval iz Washingtona v New York in od tu se bo vrnil v Pariz. Glede vedno večjega pritiska v krogih NATO za skupno posvetovanje držav članic NATO, na katerem naj bi vskladili stališča za konferenco med Vzhodom in Zahodom, ugotavljajo da se bo Eisenhoiver eventualno sestal na Modri obali v Franciji s tajnikom NATO Spaakom po končanem sestanku NATO. Toda v poučenih krogih v Parizu izjavljajo, da namerava tajnik NATO Spaak odpotovati sredi tega meseca v Wa shington v zvezi s svojim na Črtom, da poveže sestanek sveta ministrov NATO z zahodno konferenco najvišjih. V krogih NATO izjavljajo, da je Spaak sporočil delegacijam držav atlantskega zavezništva predlog, naj bi konferenco ministrov NATO odložili za nekaj 4ni, tako da bi bila istočasno z zahodno konferenco najvišjih. Vendar pa domnevajo, da ne bo sprejet noben sklep glede tega, dokler ne bo Spaak obiskal Londona Bonna in Washingtona. Sedaj je Spaak v Londonu, kjer se bo sestal s Selwynom Lloy-dom, V petek bo odpotoval v Bonn, kjer se bo sestal s von Brentanom. predsednik ZDA le obiskal papeža. Sicer je Eisenhoiver že obiskal Pij a XXI. takoj po osvoboditvi Rima. Zadnji obisk ameriškega državnega predsednika pri papežu pa je bil, ko je Wilson obiskal Benedikta XV. Ko se že postavlja vprašanje Eisenhoiverjevega obiska v Vatikanu — in se tak obisk nikomur ne zdi kaj kompliciranega — se pa ljudje sprašujejo; kako b0 pa tedaj, ko bo. Hruščev v Rimu vrnil o-bisk Gronchiju? Vatikanski krogi o tem ne spregovore besede, toda agencija «Italia» piše, da je zelo malo verjetno, da bi Hruščev obiskal Vatikan. Vendar pa tudi ni povsem nemogoče, da ne bi obe strani obšli nekatere ovire, nakar bi papež pristal na avdienco. Toda vprašanje je tudi, ali bi bilo Hruščevu sploh za mar, da je v Rimu tudi papež. Res pa je z druge strani, da je Hruščev že dal izjave, da je pripravljen razpravljati vsemi, ki jim je res do miru. Politiki v Rimu dajejo večinoma ugodne izjave v zvezi z vestjo o prihodu Eisen-hoiverja v Rim. Danes zvečer pa se je razširila vest, da bo morebiti tudi Adenauer prišel v Rim. Vest je bila pozneje poluradno skoraj potrjena. Zunanji minister Pella je danes sprejel veleposlanike Poljske. Turčije in Bolgarije; ta se je prišel k njemu poslovit. V Rim pa sta se vrnila predsednik republike in predsednik vlade. Segni mora določiti datum za prihodnjo sejo vlade, na kateri bodo ministri govorili o zunanji politiki. Značilno je neko današnje pojasnilo Vatikana, ki kaže, kako Vatikan v sedanjem mednarodnem položaju noče zavzeti nekega trdnega stališča, temveč neprestano niha. Včerajšnji «Osservatore Romano« je n. pr. napisal, da je treba na LR Kitajsko gledati realistično in jo priznati. Danes pa Vatikan pojasnjuje, da je bil odstavek o Kitajski vzet iz poročila neke italijanske ageu cije. Današnje pojasnilo vsebuje precej razočaranja. V notranji politiki bi bilo zabeležiti tipanje in preskušanje med raznimi strujami KD pred bližnjim zasedanjem glavnega odbora stranke. »Obnova« je že sporočila, da ne bo sodelovala v vodstvu stranke, če se ne bo o tem prej sporazumela s fanfanijevsko strujo, kot je bilo domenjeno na kongresu. Sestal se je CK KPI. ki je pričel priprave za kongres. Zasedanje se bo najbrž zaključilo jutri zvečer, ko bo verjetno tudi določen datum za kon gres. A. P. 0 kubanski vladi HAVANA, 3. — Kubansko pravosodno ministrstvo javlja, da bodo proti bivšemu poveljniku vojaškega letalstva Pe-dru Diazu Lanzu, ki je pred meseci zbežal v ZDA, začeli sodni postopek. Obtožujejo ga, da je odgovoren za žrtve med letalskim poletom nad Kubo, ki ga je 21, oktobra on vodil, Tedaj sta bili dve osebi ubiti, okoli 50 pa ranjenih, kubanska vlada ne trdi, da so metali bombe ali obstreljevali ceste. Vendar so kubanske oblasti mnenja, da so bile žrtve neposredna posledica omenjenega poleta. Obtožnica proti Diazu Lanzu govori tudi o hujskanju na upor. Kakor je znano, so letala odletela s Floride, zaradi česar je kubanska vlada ostro protestirala v Wa-shingtonu. V zvezi z govoricami, da nameravajo kubanski izgnanci v ZDA ustanoviti svojo vlado, je ameriški državni departma sporočil, da ameriška vlada ne bo dovolila Kubancem, da bi ustanovili svojo vlado v izgnanstvu. Predstavnik državnega departmaja je izjavil, da bi «ustanovite\' tuje vlade na ameriškem ozemlju brez privolitve ZDA kršila suverenost ZDA in bi bila v nasprotju z mednarodnim pravom«. ——«»—— Demonstracije ob Panamskem prekopu PANAMA, 3. — Na področju Panamskega prekopa je prišlo danes do incidentov. Večje skupine mladincev so se zbrale na meji med področjem in panamsko republiko ter so demonstrirale in to v zvezi z dnevom panamske neodvisnosti. Oddelki ameriške policije na področju Panamskega prekopa so uporabljali solzilni plin, vodne črpalke in pendreke pri razganjanju demonstrantov, ki so metali kamenje proti njim. Trije agenti so bili ranjeni, medtem ko so aretirali dva demonstranta. Panama je postala neodvisna in se odcepila od Kolumbije leta 1903. Kmalu zatem je bila med novo republiko in ZDA sklenjena pogodba, ki je dovoljevala washingtonski vladi nadzorstvo nad področjem prekopa, «kakor da bi razpolagala s popolno suverenostjo nad ozemljem«. Nekateri panamski voditelji poudarjajo na podlagi te formulacije, da ZDA nimajo prave suverenosti nad področjem prekopa. Zaradi tega so danes organizirali »pacifično invazijo« področja, da »poudarijo panamsko suverenost«. —------- Uvalic pri de Murvillu PARIZ, 3. — Francoski zunanji minister Couve de Mur-ville je sprejel danes popoldne jugoslovanskega veleposlanika dr. Radivoja Uvaliča, ki je zaprosil za sprejem. Couve de Murville in dr. Uvalič sta se razgovarjala o najnovejšem razvoju mednarodnega položaja in o francosko-jugoslovau skih odnosih. Veleposlanik Hočevar izročil poverilnice predsedniku Poljske VARŠAVA, 3. — Predsednik državnega sveta Ljudske republike Poljske Aleksander Zavadski je sprejel danes novega jugoslovanskega veleposlanika v Varšavi dr, Franca Hočevarja, ki mu je izročil poverilnice. Predsednik Zavad. ski je v odgovoru na izjavo jugoslovanskega veleposlanika, da je jugoslovanska vlada vedno stremela po krepitvi medsebojnega prijateljstva in so- delovanja, poudaril, da Poljsko in Jugoslavijo veže prijateljstvo, ki izhaja iz podobne usode in borbe v drugi svetovni vojni. Sedanje sodelo-vanje, ki se razvija na raznih področjih, je po besedah Za-vadskega v skladu z medsebojnimi potrebami in interesi. Zavadski je izrazil željo, naj bi se to sodelovanje nadalje razvijalo v interesu obeh držav, izgradnje socializma in miru v svetu. Volitve v Izraelu JERUZALEM, 3. — Danes so v Izraelu splošne volitve. Zaradi lepega vremena je bila udeležba zelo velika. Predvideva se, da se bo zvišalo število glasov za stranko ministrskega predsednika Ben Gu-riona (zmerna laburistična stranka). Volivcev je približno 1.200.000. Montgomery spet napada Eisenhowerja LONDON, 3. Maršal Mont-gomery je danes izjavil, da bi se druga svetovna vojna končala pet mesecev prej, če bi bil general Eisenhoiver poslušal njegove nasvete namesto da bi jih označeval za «navad. ne fantazije«. Montgomerv je kritiziral Eisenhowerja in generala Bradleya in je zagovarjal svojega šefa maršala Alambrooka. Te dni je namreč izšel drugi zvezek Alambrookovih voj. nih dnevnikov (»Triumph in the West»), ki ostro kritizira generala Eisenhowerja in a-meriško strategijo. V Angliji so mnogi kritiki, med katerimi tudi bivši laburistični ministrski predsednik Attlee, izjavili, da ta knjiga ne bi smela nikoli iziti. Montgomery je izjavil, da so napadi proti Alambrooku krivični in nelojalni. Pri tem je nastopil proti trditvi, da morajo generali po vojnah molčati, ter je omenil, da je prvi general, ki je pisal zgo. dovino vojne proti Hitlerju leta 1948, bil prav Eisenhoiver. Montgomery je dodal, da če bi med vojno poslušali njegove nasvete in nadaljevali napad skozi Porurje po zmagi v Normandiji, bi se vojna končala o božiču leta 1944, s tem da bi zahodni zavezniki prišli v Berlin. Korak naprej pri razgovorih o ukinitvi jedrskih poizkusov Razprava v političnem odboru OZN o jedrskih poizkusih v Sahari odložena na danes NEW YORK, 3. — Seja političnega odbora OZN, ki je bila določena za danes popoldne in na kateri bi morali razpravljati o francoskih jedrskih poizkusih v Sahari, je bila odložena na jutri. Skupina afriških in azijskih držav pa se je nocoj sestala, da se sporazume o skupnem stališču. Razprava o tej zadevi je bila določena za danes, ker so mislili, da skupščina, kjer sedaj razpravljajo o poročilu mednarodne agencije za atomsko energijo, ne bo imela seje popoldne. Ker pa niso govorili še vsi prijavljeni govorniki, so določili sejo tudi za popoldne. Zaradi tega je politični odbor odpovedal svojo sejo. V poučenih krogih v Neiv Yorku izjavljajo, da namerava Francija med razpravo o jedrskih poizkusih v Sahari sporočiti, da je pripravljena prekiniti svoje načrte za omenjene poizkuse, takoj ko bodo SZ, ZDA in Velika Britanija podpisale in uveljavile sporazum o jedrski razorožitvi. V pričakovanju tega sporazuma pa namerava Francija nadaljevati priprave ne glede na kakršno koli pobudo Združenih narodov. Predvideva se, da bo Francija zavzela naslednjo tezo: V pomanjkanju splošnega sporazuma o jedrski razorožitvi se Francija ne čuti vezana na to, da ohranijo jedrski monopol samo SZ, ZDA in Velika Britanija. Dokler ne pride do splošnega sporazuma, ima Francija pravico nadaljevati svoje načrte brez posvetovanja z drugimi državami. Sovjetska delegacija na konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov v Ženevi je danes predlagala, naj bi se sredi novembra sestala skupina strokovnjakov tren atomskih držav. Ta delovna skupina bi morala proučiti vsa vprašanja, ki so v zvezi s premičnimi inšpekcijami v okviru že prej določenega števila inšpekcij. Strokovnjaki bi morali proučiti tudi nekatere tehnične podatke, ki se tičejo metode in sredstev nadzorstva. Sovjetska delegacija predlaga, naj strokovnjaki končajo svoje delo v dveh ali treh tednih. Po mnenju nekega zahodne- IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIItmiHHHHIHHIIHIHmHIIMIHIIIIIHIIIIItltlllllllllllllUlllinilllllllllllllltlTIIIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllll Adenauerjev protest proti načrtom za «direktorij treh» De Gaulle hoče baje napraviti iz zahodne konference najvišjih neke vrste posvetovanja «direktorija treh» - Kanclerjevi razgovori v Londonu bodo verjetno težavnejši, kakor so predvidevali BONN, 3. — Predstavnik za-hodnonemške vlade je danes potrdil na tiskovni konferenci, da je kancler Aaenauer poslal osebno pismo predsedniku de Gaullu. Povedal je, da je pismo prinesel v Pariz šef kanclerjevega kabineta in da ga je pozneje izročil de Gaullu odpravnik poslov Zahodne Nemčije v Parizu. Uradni predstavnik zvezne vlade in predstavnik zunanjega ministrstva sta izjavila, da ne moreta povedati vsebine pisma. Predstavnik zunanjega ministrstva je samo izjavil, da spada izmenjava pisem med zahodnimi predsedniki vlad v okvir sedanje »diplomacije o-sebnih stikov«. Uradni predstavnik vlade von Eckardt je poudaril, da so pristojni uradi zunanjega ministrstva sodelovali pri sestavi kanclerjevega pisma. Kakor piše list »General An-zeiger«, je Adenauer baje protestiral v svojem pismu proti namenom, ki se pripisujejo francoski vladi, da napravi iz zahodne konference najvišjih neke vrste «sestanka direkto-rija treh«. Adenauer baje protestira prpti poizkusom, da bi izločili bonnsko vlado iz razgovorov, ki se ne tičejo neposredno Nemčije. Adenauer je baje zvedel, da bi hotela francoska vlada zelo omejiti vprašanja, o katerih naj bi se zahodne vlade razgovarjale ob navzočnosti bonnskih pred stavnikov. Adenauer omenja v svojem pismu tudi področje svobodne izmenjave v Evropi. Baje poudarja, da bi btlo pametno še pred konferenco najvišjih med Vzhodom in Zahodom rešiti to vprašanje. Adenauer sporoča de Gaullu nekatere svoje predloge, ki jih namerava sporočiti Mac Millanu, ko bo 17. t. m. prišel v London. Današnje poročilo pravi, da llllinillllllllllllltllllllHIMIIIIIIMMIIIIMIIIMMimilllllllllllllMIIHlIlllllllllllUIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllHUlllllIlHilllllllllllllllllliHIIH Revizija stališča KP Francije do načrta de Gaulla o Alžiriji Komentar moskovskega radia ob peti obletnici alžirske vojne PARIZ, 3. — Centralni komite KP Francije je danes sprejel resolucijo, Tei ugotavlja pozitivnost de Gaullove izjave od 16. septembra, ki omenja pravico Alžircev do samoodločanja. Resolucija pravi, da »centralni komite izreka priznanje političnemu tajništvu partije, ker je spopolnilo in spremenilo prvo analizo, ki jo je podalo v svoji izjavi 17. septembra, potem ko je ugotovilo, da se je ta izjava v nekaterih točkah oddaljila od splošne analize alžirskega vprašanja, ki jo je ob mnogih priložnostih napravila partija, zlasti pa na 14. in 15. kongresu«. Izjava političnega tajništva od 17. septembra, na katero se sklicuje resolucija, je formalno obtožila politiko, ki jo je dan prej nakazal general de Gaulle s svojo izjavo. V izjavi političnega tajništva je bilo med drugim rečeno; «V takih pogojih predstavljata zatrjevana svobodna izbira in samoodločanje samo politično spletko proti tistim, ki se v Alžiriji borijo za neodvisnost. Namen te spletke je varati demokratično javnost v Franciji in na svetu«, V resoluciji, ki jo je danes sprejel centralni komite, pa je rečeno: »Dejstvo, da je predsednik republike priznal pravico alžirskega ljudstva do samoodiočanja, čeprav je vključil pogoje in postavil časovno omejitev, ki iz te pra- vice lahko napravijo iluzijo ali pa zakasnijo v nedogled njeno uresničenje, je dokaz, da francoska velika buržoazi-ja in njena vlada skušata najti izhod iz slepe ulice v katero jih je politika kolonialne vojne pognala, in določiti obrise druge politike v Alžiriji«. V komentarju pete obletnice upora v Alžiriji je komentator moskovskega radia včeraj poudaril, da de Gaullovi predlogi lahko imajo pozitivno vlogo, toda slediti jim morajo realistični ukrepi, ki naj zajamčijo interese alžirskega prebivalstva. «Potekel je več ko en mesec po tem predlogu je dodal komentator, toda francoski vodilni krogi niso nič napravili, da bi ga izvedli*. V Parizu zatrjujejo, da je de Gaulle že odgovoril Adenauerju. Diplomatski opazovalci v Londonu so mnenja, da bodo razgovori, ki jih bo kancler Adenauer imel od 17. do 19. novembra v Londonu z Mac Millanom, morda težavnejši, kakor se predvideva. Baje namerava Adenauer načeti glavna nesoglasja med Veliko Britanijo in Nemčijo, in sicer vprašanje razredčenja vojaških sil v Srednji Evropi ter področje svobodne izmenjave. Poleg tega se bosta Adenauer in Mac Millan razgovarjala o pripravah za konferenco najvišjih s Sovjetsko zvezo, glede katere se stališče Londona in Bonna ne ujema. Britanska vlada Je po volitvah začela akcijo za izboljšanje odnosov s kontinentalnimi zavezniki. Vendar pa so opazovalci mnenja, da so težave se velike. Stališče Londona in Bonna o glavnih spornih vprašanjih je naslednje: 1. Odmik: Angleški voditelji bodo skušali razpršiti sum Bonna, da London aktivno podpira neke vrste odmika v Srednji Evropi na breme Zahodne Nemčije. Prejšnji teden je zunanji minister Selwyn Lloyd izjavil v spodnji zbornici: «Nikoli nismo sprejeli odmika.« Toda hkrati je dodal: ((Mislimo, da so na svetu lahko zemljepisna področja za inšpekcijo in omejitev oborožitve. To je pravilna ideja. Mi nismo nikoli menjali mnenja o tem.« 2. Evropska svobodna izmenjava: Adenauer je jasno povedal stališče Zahodne Nemčije, da je skupno evropsko tržišče politična ustanova in ne sme se napraviti nič takega, kar bi ji preprečilo, da postane zarodek politične združitve Zahodne Evrope. Angleški voditelji pa se bojijo, da bi skupno tržišče kot gospodarska skupina ustvarilo trgovinske pregrade med šestimi državami in drugimi državami Zahodne Evrope. 3. Konferenca najvišjih: Glede tega bo glavna težava vskladiti stališče Anglije, da je Berlin tisto vprašanje, ki nudi najboljše možnosti sporazuma s SZ, ln stališče Bonna, da ne bi smeli na konferenci razpravljati o Berlinu. O tem bodo verjetno govorili tudi predstavniki štirih zahodnih držav na konferenci * Parizu. Še šest glasovanj za Varnostni svet NEW YORK, 3. — Glavna skupščina OZN je danes spet šestkrat glasovala za tretje nestalno mesto v Varnostnem svetu, za katero se potegujeta Poljska ln Turčija. Toda tudi danes ni bilo nobenega pozitivnega rezultata in predsednik je sklenil zadevo odložiti za drugih petnajst dni, t. j. do 17. novembra. Izid šestih glasovanj je bil naslednji: 1-Poljska 39, Turčija 36; 2. Poljska 38, Turčija 41; 3. Poljska 36, Turčija 43; 4. Poljska 40, Turčija 40; 5. Poljska 40, Turčija 39, Finska 1; 6. Poljska 38, Turčija 42. Konferenca držav Comnionwealtha LONDON, 3. — V poučenih krogih izjavljajo, da se vlade držav Commomvealtha pripravljajo na konferenco svojih ministrskih predsednikov v Londonu, ki naj bi bila konec maja ali v začetku junija prihodnjega leta. Na vsak način se bodo sestali v Londonu šele po konferenci najvišjih med Vzhodom in Zahodom in ne prej. V londonskih diplomatskih krogih menijo, da bi po sestanku zahodnih voditeljev v Parizu lahko bila konferenca s Hruščevom februarja ali marca. Za nacionalizacijo petroleja na Srednjem vzhodu GEDA, 3. Agencija »Srednji vzhod» javlja, da je glavni ravnatelj za izkoriščanje petrolejskih in rudninskih bogastev v Saudovi Arabiji Abdulah Taraki zahteval nacionalizacijo tujih petrolejskih družb na Srednjem vzhodu. Taraki je vodil «odbor strokovnjakov za petrolej* Arabske lige, ki je v petek končal petdnevno delo in sprejel resolucijo, ki poziva vse a-rabske države, naj bojkotirajo petrolejske družbe, ki izkoriščajo petrolejska bo gastva v Alžiriji. «»—— NEW YORK. 3. — Posebnemu skladu ZN za pomoč nezadostno razvitim deželam so predlagali, naj odobri 23 milijonov dolarjev za uresničenje 31 projektov v raznih deželah. ga predstavnika pomeni ta sovjetski predlog spremembo sovjetskega stališča o tem vprašanju. Do sedaj je sovjetska delegacija nasprotovala sestanku tehnične skupine, ki naj bi istočasno proučila vprašanja inšpekcij in nove informacije, ki so jih zbrali ameriški strokovnjaki na podlagi podzemeljskh eksplozij. Ena glavnih ovir za sporazum so nasprotja o načinu nadzorstva za ugotavljanje morebitnih jedrskih eksplozij. Zahodna teza je, naj bi ob vsakem sumljivem pojavu takoj odpotovala skupina nadzornikov. SZ se je temu vedno upirala poudarjajoč, da bi spričo velikega števila sumljivih pojavov, ki bi nanje opozorili, bila SZ podvržena delovanju prave vohunske mreže. Zato je predlagala, naj že prej določijo število inšpekcij, katerim bi bila vsaka država podvržena v sumljivih primerih. Tedaj so zahodne delegacij* stavile dva predloga: 1. Dolo čiti način, na podlagi katerega naj se vodi premična inšpekcija. 2. Proučitev potresnih podatkov v zvezi s podzemeljskimi eksplozijami, ki jih ni mogoče nadzorovati s sredstvi, ki so jih predlagali strokovnjaki. Sovjetski predlog, ki se do neke mere povezuje z zahodnimi zahtevami, je po mnenju zahodnih delegatov korak naprej za premaganje še zadnjih ovir. «»------- MESSINA, 3. — V vasi Mat-teotti se je zrušilo ogrodje o-koli palače, ki so jo še zidali. Trije delavci so ostali pod ruševinami. Dva sta bila na mestu mrtva, tretji pa j* umrl pozneje v bolnišnici. WASHINGTON, 3. — Ameriški mornariški departma j* sporočil, da bo prihodnje leto atomska podmornica »Sargo« izvršila vrsto raziskovanj pod ledom Severnega tečaja. Podmornica »Sargo« odriva 2316 ton in je dvojček podmornice «Skate», ki je lanskega avgusta plula pod severnim polarnim ledom D2AKARTA, 3. — Po vesteh iz Džarkarte je med jugoslovanskim veleposlanikom dr. Stanetom Pavličem in zastopnikom indonezijske vlade bil dosežen načelen sporazum, da jugoslovanske ladjedelnice iz-grade za Indonezijo deset manjših trpov'kih ladij v vrednosti šest in pol milijona dolarjev. BEOGRAD. 3. — Danes j* odpotovala v Indijo delegacija Zveze novinarjev Jugoslavije. Delegacija, ki jo vodi ravnatelj lista «Nova Makedonija* Dimče Belovski, bo tri tedn* gost indijske viade. lllllllllllllltllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllimiMlllinillllllllUiiniiltiiHiiiiiiiniiiiiniHiiHiHiHMHiMHiiuii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,!,,^,!,,,,,,!,,, Belgijski socialisti kritizirajo natr± vlade m neodvisnost Na izrednem zasedanju parlamenta je minister za Kongo napovedal esplošen razgovor* s predstavniki Konga od 20. do 30. novembra BRUSELJ, 3. — Danes se je začelo izredno zasedanje parlamenta, ki ga je koalicijska vlada krščanskih demokratov in liberalcev sklicala na zahtevo socialistične opozicije. Na zasedanju razpravljajo o politiki vlade in generalnega guvernerja v Kongu. Minister za Kongo in Ruando Urundi Auguste de Schrij-vey je napovedal, da namerava odpotovati okoli 20. novembra v Leopoldville, kjer se bo udeležil «splošnega razgovora« z vsemi političnimi voditelji, ki bodo na podlagi skupnega sporazuma veljali za prave sogovornike. »Splošni razgovor« bo med 20. in 30. novembrom. Minister je izjavil, da pripisuje temu razgovoru veliko važnost, in je pozval člane obeh zbornic, naj se z njim posvetujejo, ker upa, da bodo posvetovanja koristna. Omenil je nato načel*, ki jih je bil napovedal v svoji poslanici 16. oktobra Kongu: «Belgija ne bo vsilila temu ozemlju že postavljenih formul in se namerava posvetovati s predstavniki Konga. Od razgovorov bodo prešli na Sir še posvetovanje s predstavniki kj bodo izvoljeni na volitvah Belgija je tudi pripravljena začeti odkrite in lojalne razgovore s stranko Abako. «Ko bo ustanovljena dokončna izvršilna oblast, je dodal minister, upa Belgija, da se bo svobodno določila oblika pridružitve med Belgijo in Kongom.« Poudaril je, da ne bodo odložili volitev, ki so do- ločene za december. Zatem je pozval opozicijo in večino, naj se sporazumeta, zato da se Kongu podeli neodvisnost na miren način, V začetku je minister omenil nedavne incidente v Kongu in izjavil, da so posledica socialnega neugodja, nasprotij med posameznimi plemeni ir, izzivanj agitatorjev. Dalje je potrdil, da so pri neredih, ki so bili prejšnji teden v Sta-nelyville, bil'. 164 ranjeni, od katerih so jih 80 odpeljali v bolnišnico; ni pa povedal, koliko je bilo mrtvih. Znano je, da so uradno vedno govorili o 24 mrtvih. Minister je dalje omenil napovedane reforme v Kongu. Kakor je znano, je vlada 16. oktobra objavila izjavo, s katero se obvezuje, da bodo avgusta ali septembra 1960 ustanovili v Kongu dva doma pokrajinske skupščine. Iz vrst afriških predstavnikov bi nato izvolili vlado, ki bi jo vodil belgijski guverner. Njena glavna naloga naj bi bila razvoj politike gospodarskih in kulturnih pogojev za razglasitev popolne neodvisnosti Konga. To izjavo so odobrile vse belgijske stranke. Afriška gi banja v Kongu pa so proti temu načrtu. Menijo namreč, d-i je rok štirih let, ki ga določa izjava za prehodno dobo od ustanovitve prve skupščine do razglasitve neodvisnosti, predolg. Narodni kongres Konga je na pobudo voditelja Lulumbe sklenil, da se pridruži pozivu narodne stranke Abako in da bo bojkotiral občinske volitve, ki bi morale biti prihodnje leto. Minister je v svojem govoru na koncu govoril o gospodarskem položaju v Kongu in j* izjavil, da se sicer opaža gospodarski dvig, vendar je potrebno zvišati za 2,7 odstotka globalni dohodek domačega prebivalstva, če se hoče, da bo gospodarski napredek realen. V imenu socialistične opozicije je poslanec Leo Collard kritiziral vlado, ker ni hotela sklicati parlamenta pred poletnimi počitnicami, da bi razpravljal o Kongu. Pozval j« predsednika vlade, naj na konferenci ob okrogli mizi s predstavniki Konga bodo udeležene vse tri glavne belgijske stranke (krščanski demokrati, socialisti in liberalci). Collard je nato kritiziral vladni načrt za neodvisnost Konga. Poudaril je, da volitve, ki so v načrtu za december, ne bodo predstavniške, ker je največja stranka v Kongu, Abako, že sporočila, da bo bojkotirala volitve. Zahteval je nato, naj se ne izvede že pripravljeni dekret, ki določa, da bodo poslali v Kongo belgijske vojaške novince, ker bi to pomenilo konec sleherne mirne rešitve. V odgovoru Collardu je > brambni minister Gilson sporočil, da tega dekreta ne bodo izvajali, ter da bodo v Kongu služili samo prostovoljci. Razprava se bo nadalieval* jutri. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — Vreme včeraj: Najvišja tempe-r*ura 14.5, najnižja 11, zračni tlak 1014 pada, veter 8 km severovzhodnik, vlaga 54 odst., nebo 6 desetin pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14.5 Stcupinje. Tržaški dnevnik 4, novembri Danes, SREDA Drag« Sonce vzide ob 16.50. Dolžina dneva - ^, vzide ob 10.31 in zatone jutri, ČETRTEK, 5. ““ Zahar Po predložitvi kandidatnih Ust Delavske zadruge naj ponovno postanejo res delavska ustanova KD in priskledniki so uveljavili fašistični statut, da še nadalje obdrže Delavske zadruge v svojih rokah ■ Svetlo tradicije zadružništva v Trstu in okolici V ponedeljek dopoldne so predložili notarju dve kandidatni listi az volitve šestih članov upravnega sveta Delavskih zadrug. Lista št. 1 se naziva ((Italijanska demokratična koncentracija« in v njej godelujejo predstavniki KD, PRI in PSDI v sledečem vrstnem redu; Nereo Stopper (KD), Vittorio Posa (PSDI), Gallopin Mario (KD), Oliviero Fragiacopio (PRI), Lodovico Zanetti (KD) in Amos Carli-ni (PSDI). Na listi št. 2, ki je enotna In pod geslom «za obnovo De lavskih zadrug, pa sodelujejo KPI, PSI, NSZ delavske zbornice CGIL iz Trsta, Gorice in Vidma ter odbora ustanovnih in starih članov Delavskih zadrug. Na tej listi kandidirajo: Giuseppe Pogassi Pietro Roba, Giuseppe Burlo, Ferdinand Ferjančič, Vittorio Lena in Tet.baldo Bosca-rdoli. Kot smo že podrobno poročali, bolo volitve po večinskem sistemu, tako da bodo izvolili na listi, ki bo imela večino glasov, štiri člane u-pravnega sveta, na listi, ki ji bo po številu glasov sledila, pa še dva člana upravnega sveta. Izvoljeni bodo kandidati po vrstnem redu navedenem na kandidatni listi tako, da ne bo prišlo do preferenčnih glasov. Tudi ta tako formalni način glasovanja so sedanji upravitelji temeljito premislili saj jim ustvarja najugodnejše pogoje za nadaljnje u-pravljanje Delavskih zadrug. Predvsem pa je treba takoj poudariti, da bo zadruge u-pravljal upravni svet, v katerem do 11 članov in bodo manjkajočih pet članov imenovale razne ustanove in prefekt. Na ta način bodo imeli sedanji upravitelji še vedno večino, pa čeprav na volitvah ne bi zmagali, o čemer si sami ne delajo nobenih utvar. V vsakem primeru dobe na svoji kandidatni listi dva svet. nika, katerim je treba prišteti še pet imenovanih in to vseh pet s strani ustanov, ki jih ima v rokah KD tako, da bodo imeli večino sedem proti štiri. Očitno gre za grobo kršitev osnovnih demokratičnih načel, s katerimi se prav stran, ke ki sodelujejo v »demokratični« listi, tako rade ponašajo in ta kršitev ni v bistvu nič drugega kot nadaljevanje fašistične politike, saj so celo privlekli na dan fašistični statut in se bo volilo na osnovi fašističnih določil z le malenkostnimi izpremembami. Tržaške Delavske zadruge imajo za seboj blestečo zgodovino, saj so takoj po ustanovitvi 1. 1903 vodile napredno politiko nakupov in prodaj, so obstajali v ustanovi resnično demokratični odnosi, tako da so se na tej osnovi »elo naglo razširile. Leta 1903 je bilo samo troje prodajaln in v osemnajstih letih resnično demokratične delavske u-prave se je njih število povečalo tako, da so razpolagale: s 95 prodajalnami z živili, 7 mesnicami, 2 trgovinama z oblačili, 1 trgovino s posodo, skupno 105 prodajaln. Te tro, govinf so oskrbovale 80 odst potrošnikov Trsti in 83 odst. pokrajine. 'Dosegli so prodajo v viši™ okoli 100 milijonov lir, pri čemer-j* treba seveda upoštevati, da gre za vrednost lire tigfej# časi. Fašizmu »o bile Delavske zadruge trn v peti takoj v začetku in se mnogo pred pohodom na Rim. Kmalu po vojni so fašistične škvadrš razlole in oplenile nekatero prodajalne Po Istri, so paralizirale a-grarne kooperative, ki so bile povezane z Delavskimi zadrugami in so ustrahovale člane. Do neposrednega napada pa je prišlo 1. 1925, ko so zamenjali izvoljeno upravo z imenovanim komisarjem. Ko pa so 1, 1930 bile volitve, so s terorjem dosegli, da so delegati izvolili znane fašistične «ge-rarhe«. ' Vendar fašizem ni ukinil Delavskih zadrug, ker je ugo- tovil, da so lahko važno o-rožje v njih rokah in da lahko predstavljajo podporo privatnim monopolom, kar se v znatni meri dogaja se sedaj. Posledice take fašistične politike so_ se kaj kmalu čutile, saj so člani zapustili Delavske zadruge in je fudi njih finančni položaj postal slab, ker se je prodaja znižala za okoli 50 odst. Istočasno so izginile tudi vse druge dejavnosti Delavskih zadrug, izginil je fond za pomoč bolnim članom, in družinam preminulih članov, izginili so prispevki za kulturni razvoj delavcev, likvidirali so kmetijsko sekcijo, ki jo je prevzel konzorcij v rokah veleposestnikov. Končni udarec so dobile Delavske zadruge, ko so preuredili statut in so delavsko ustanovo pretvorili v «moralno u-stanovo«. Novi statut je določal, da so člani tudi razne ustanove in sicer: občina, pokrajina in Banca nazionale del lavoro. Ukinili so skupščine po prodajalnah in uvedli e-notno veliko skupščino (ki so jo lažje nadzorovali) za vseh trideset tisoč članov. Statut govori samo o prodaji živil, medtem ko izgine zelo važna naloga, da se blago nabavlja neposredno pri izvoru. Značilno je, da so sedaj u-veljavili skoro v celoti zgoraj navedeni fašistični statut. Tudi 22. novembra tega leta bodo volitve v samo enem pro. štoru in sicer na osrednjem sedežu Delavskih zadrug tako, da se v praksi onemogoči udeležba na tisoče članom, ki prebivajo v Tržiču, Vidmu, Gorici in drugod ter istočasno zelo otežkoči sodelovanje na volitvah številnim članom iz Trsta in okolice. Ze smo omenili, da velja tudi določilo o imenovanju članov odbora, kjer je pravzaprav edina izprememba le v tem, da ne bodo imenovali več «predstavnika fašistične stranke«, ' temveč fantomatič-nega predstavnika »potrošnikov« in torej v praksi predstavnika krščanske demokracije, ki je torej v tem primeru docela prevzela fašistično dediščino in z njo tudi metoda in način vladanja. Pritožbe naših čitateljev Zakaj zanemarjajo ureditev občinskih cest v okolici? Gropajci že mnogo let zahtevajo, naj jim asfaltirajo cesto do Padrič-Nevarniprehodi openskega tramvaja preko Ul. Commerciale - Kdaj bodo zgradili pot čez Mokolane? V zadnjem času smo prejeli od naših čitateljev več pritožb, iki se nanašajo na javna dela v tržaški okolici. Ljudje zahtevajo to in ono in prepričali smo se, da so pritožbe v glavnem upravičene. Tako se na primer Gropajci pritožujejo (že nekaj let, kot piše naš čitatelj), da oblasti nočejo in nočejo nič slišati o asfaltiranju poti, ki vodi iz Padrič v Gropado. Nekaj metrov ceste pred šolo je sicer asfaltiranih, v ostalem pa je cesta prašna oziroma blatna, tako da se je vsi izogibajo. Skoda je očitna in jo vas občuti najbolj zaradi tega, ker se ne more razviti turistični promet. In vendar gre za široko, lepo speljano cesto, ki je ne bi bilo treba kdo ve kako popravljati, saj bi zadostovalo, da bi URNIK TRGOVIN DANES bodo zaprte vse trgovine z naslednjimi izjemami: prodajalne kruha bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13 ure, slaščičarne od 8. do 2130. na cestišče nasuli nekaj gramoza, ga zvaljali in nato prekrili z asfaltom. Ce upoštevamo, da je na primer asfaltirana pot, ki vodi iz Padrič preko Hudega leta na Bazoviško cesto in pa to, da danes tako reškoč ni večjega klanca, ki ne bi bil asfaltiran, tedaj je res nerazumljivo, zakaj se ne a-sfaltira tudi cesta, ki vodi v Gropado. IHlIlItlllflllltllllllllllllllllllllltlllllllHIIIIlIlUil uliiilllliiiiitiiiliiHiiilniilliiiiHtiniiiiiiiiiimiiiiitiiiiimiiiHliiMiiiiiiiniiiiiiilliiiiiiiiiiiMmiiiii Doslej je Zavod za ljudske hiše ponudil v odkup 1473 stanovanj Toda večina stanovalcev je s pogoji odkupa nezadovoljna V «Vatikanu» je večina že odklonila odkup stanovanja Z 8. oktobrom je Zavod za ljudske hiše (IACP) začel obveščati stanovalce svojih hiš, da lahko odkupijo stanovanja, in sicer na podlagi zadevnega odloka republike z dne 17. januarja 1959. Prvi so prišli na vrsto stanovalci tako imenovanega »Vatikana« v Istrski ulici, kjer ponuja IACP 259 stanovanj, sestavljenih iz ene do štirih sob za ceno od 540 tisoč do. 1.517.000 lir. Cez nekaj dni je prišlo na vrsto 170 stanovanj v Rojanu, ki stanejo od 442.820 do 992.040 lir. Tretja skupina 343 stanovanj se tiče zgradb IACP v Ulici Flavia, v Ul. Domus Ci-vic* in na Stari Istrski cesti. Tu gre cena stanovanj od 288.320 (enosobnih) do 1.004.780 lir. V četrto, peto in šesto skupino stanovanj spadajo ljudske hiše na Ponča-ni. Četrta skupina se nanaša na 155 stanovanj, ki stanejo od 445.420 do 1.080.030 lir, peta skupina vsebuje hiše v Ul. Zorutti s 195 stanovanji, ki stanejo od 529.200 do 1.494.920 lir, šesta, to je zadnja skupina, se tiče hiš v drugih ulicah Pončane (Ul. Orlandini itd), kjer je naprodaj 341 stanovanj za katere zahtevajo od 471.730 do 1.369.270 lir. Od 8. do 30. oktobra je torej IACP že obvestila 6 skupin svojih najemnikov, da lahko odkupijo stanovanje, pri čemer je prišlo doslej v poštev 1473 stanovanj. Glede cene, ki je različna tudi za enako število sob, je treba pripomniti, da je odvisna od tega, kako so stano-, vanj# ohranjena in- kako so v isti hiši razmeščena. Seveda je stgnje stanovanja odvisno bredvsem #d števila let, odkar je bilo zgrajeno in seveda" tudi od, načina zi(j^ve same. Pravico do odkupa stanovanja imajo najemniki, ki v stanovanju »tanujejo, ko dobe ob. veštilo o odkupu. Nadalje Imajo pravico do odkupa v primeru smrti najemnika njegov zakonski drug, seveda če ni tiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiit Znižanje števila pomorskih prog v novembru V novembru se bo znižalo število rednih pomorskih prog tržaškega pristanišča, saj se predvidevata 192 odhoda ladij, medtem ko je znašalo to število novembra 1938. leta 114 Odhodov. Do znižanja odhodov bo prišlo predvsem na račun pmorskih zvez s Sicilijo, Malto, Španijo in Tirenskim morjem, medtem ko se bo nekoliko povečalo število odhodov proti Perzijskemu zalivu in Daljnemu vzhodu. Število rednih pomorskih odhodov bo proti posameznim področjem naslednje (v oklepaju podatki za november 1958); Jadransko morje - Sicilija - Malta . Tirensko morje - Španija 15 (23); Grčija - Turčija - Sirija . Libanon -Izrael - Egipt 41 (43); Afrika - Rdeče morje 10 (13)1 Per-aijski zaliv . Indija - Pakistan - Daljni vzhod 12 (10); Zahodna in Severna Evropa 7 (6); Severna Amerika 4 (6); Srednja Amerika - Tihi ocean 6 l&)i Južna Amerika 1 (tl), ločen, njegovi nasledniki do tretjega kolena, starši, če so živeli skupno z njim za časa njegove smrti, če niso bili gospodarsko neodvisni, to je, če so živeli njemu v breme in če so še vedno v stanovanju. Za IACP je gospodarsko neodvisen vsakdo, ki ima več kot pol milijona lir dohodkov na leto, na podlagi ugotovitev za dopolnilni davek. Prošnje za odkup stanovanja se vlagajo na navadnem papirju, in sicer v roku dvejj mesecev po prejetem obvestilu. V prošnji je treba navesti stanovanje, v katerem prosilec biva, in sestavo družine. Dodati ji je treba 5.000 lir pologa, ki se ne obrestuje, in sicer na račun pogodbenih stroškov. Polog bodo vrnili tistemu, ki mu stanovanje ne bo dodeljeno. V prošnji se mora tudi navesti način odplačevanja, to je takoj ali pa v obrokih. Prosilci morajo priložiti k prošnji tudi družinski list, ki ga izda matični urad. Na dru gi strani tega lista mora davčni urad potrditi, da niti prosilec niti njegov zakonski drug nista vpisana v seznam dopolnilnega davka za obdavčljivo vsoto, ki presega 150.000 lir, ter da prosilec in zakonski drug nista v mestu lastnika drugega primernega stanovanja. Prosilec mora tudi predložiti izjavo, da ni niti on niti njegov zakonski drug dobil drugega stanovanja z obljubo o odkupu, zgrajenega z državnim prispevkom ali s posojili na podlagi zakona št. 715 z dne 10. avgusta 1950, v katerem koli kraju. Večina stanovalcev je s pogodi odkupa nezadovoljna. Tako se je v «Vatikanu» že ve lika večina izrekla proti od kupu. Ljudje pravijo, da so stanovanja že stara ter da so jih dejansko že preplačali s plačevanjem najemnine zlasti v predvojnih letih, ko je imel denar večjo veljavo, oziroma ko so bile najemnine sorazmerno višje. Med stanovalci so tudi takšni, ki stanujejo v teh stanovanjih nad 25 let, so že precej v letih in nimajo otrok ter ne nameravajo zato sploh kupiti Stanovanja. Večina stanovalcev pa noče kupiti stanovanj, ker sploh nima denarja na razpolago. Končno bi nekateri kupili stanovanja na obroke, toda pri tem bi se morala znižati obrestna mera. V tem smislu pa so levičarski poslanci že predložili tudi zadevne popravke k zakonu. O tem vprašanju je bilo tudi že mnogo razpravljanja v tržaškem občinskem svetu in zlasti na zborovanjih zaintereresiranih družin, ki jih je priredilo združenje brezdomcev. Potem bi omenili vprašanje ureditve poti na Proseku. Dela so se vlekla izredno dolgo, tako da so bili ljudje že vsega siti. No, končno so kanalizacijo uredili, poti asfaltirali in vaščani so v glavnem zadovoljni. Toda ne vsi. Pot, ki vodi mimo Dolenčeve gostilne, je ostala taka kot prej, čeprav je ena najbolj prometnih poti na Proseku. Poleti prašna, polna lukenj, ob dežju pa blatna in polna mlak, tako da človek ne ve, kam bi stopil. Sedaj bo na tej poti kmalu tradicionalni sejem prašičkov. Če bo pot v takem stanju, kot je danes, tedaj je bolje, da sejem prenesejo na kak drug prostor, kjer ljudem ne bo treba stati do gležnjev v blatu. Žal Dolenčevi ne morejo prenesti svoje gostilne, sicer bi jim to svetovali, ko pa so vse prošnje, da bi pot popravili, zaman. Mislimo, da bi morale pristojne oblasti poskrbeti, da se pot vsaj zasilno čimprej popravi, nato pa dokončno uredi in asfaltira. Nekaj pripomb smo prejeli glede openskega tramvaja oziroma prehodov preko Ul. Commerciale. Ljudje se čudijo, da uprava openskega tramvaja še ni poskrbela za namestitev se-maforov na vseh prehodih, kjer tramvaj prečka cesto. Pravijo, da so tramvajski vozniki sedaj prejeli nalog, da morajo pred temi prehodi «prestaviti» in preko njih voziti z najmanjšo hitrostjo. Toda to je premalo, kajti do nesreče lahko vseeno pride, zlasti še zaradi nepreglednosti na vseh prehodih. Ali bi tramvajsko upravo toliko veljala namestitev semaforov, da o tem noče nič slišati? Če pa so posredi kaki drugi razlogi, tedaj bi bilo prav, da so ljudje o tem obveščeni. Potem je treba omeniti vprašanje poti čer Mokolane pod Kontovelom, ki se tudi vleče že nekaj let. Ze lani je bilo rečeno, da je denar odobren, da so načrti pripravljeni, da je komisar potrdil vzdrževanje bodoče poti, a doslej je ostalo vse pri starem. Vaščani — Kontovelci in Prosečam — ne morejo razumeti, zakaj toliko zavlačevanja. Pot. čez Mokolane bi omogočila boljše in intenzivnejše, obdelovanje zemlje, kar bi bilo samo v korist kmečkega gospodarstva. Zato zlasti kmetovalci, 'zahtevajo, da se to vprašanje čimprej reši. O poteh v Bazovici, in sicer na desni strani ceste, ki vodi proti Opčinam, smo že večkrat pisali. Toda kljub temu se ljudje kar naprej pritožujejo, kajti očitno je. da so vse prošnje in pritožbe zaman. Poti so v izredno slabem stanju ter prav vpijejo po popravilu. Kdaj se bodo zganili in te poti popravili? Nekaj podobnega velja tudi za pot, ki vodi iz Bazovice na Jezero. Ta pot je predvsem turističnega pomena in pokrajinska turistična ustanova je že pred časom predlagala, da bi jo uredili ter omogočili promet z motornimi vozili. Govorilo se je, da je SELAD že pripravil načrte za njeno popravilo, a kot rečeno, je ostalo vse pri starem. Končno naj še omenimo zahtevo Lonjercev, da se popravi pot, ki vodi z Bazoviške ceste do Lonjerja. Ta pot, ki je izredno strma, je v zelo slabem stanju, tako da ni več nevarna samo motoristom, temveč tudi že avtomobilistom. Če bo prišlo do nesreče, kdo bo kriv? «»------- RAZSTAVA V USIS ^Ameriški profili* Od ponedeljka je v prostorih USIS v Ul. Galatti 1 razstava z naslovom «Am,eriški profili)). Z mnogimi manjšimi in večjimi slikami, fotografijami in reprodukcijami originalnih slik hoče razstava na kratko pokazati nekaj zgodovine ZDA od časa odkritja A-merike do nekaterih zadnjih dogodkov: priznanja Alaske in Havajskih otokov kot 49. in 50. republiko v sklopu Združenih držav. In prav tema dvema državama je na razstavi posvečenih nekaj več slik. Na dan otvoritve je bil prikazan tudi lep dokumentarni film (v barvah) o ZDA. Razstava je odprta vsal- dan od 16. do 20, ure, ob nedeljah pa še od 10. do 13. ure, in sicer do 15. novembra. iiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiHiiiilliiuiiHiiiiMiiiiiiniiniiiHiliiinilliMiiiilitiintiiimiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiii * V soboto so na Istrski ulici otvorili novo prodajalno Delavskih zadrug, v kateri se prodaja po načelu »postrezi se sam«. Gre za nov, modernejši način prodaje, ki je ugoden zlasti za gospodinje, ki imajo malo časa. razpolagajo pa z gotovino in Je ta način prodaje naletel na zanimanje s stra; ni potrošnikov. Seveda pa Je to vse premalo, ker bi bili potrebni predvsem napori, da se razbijejo monopoli, ki vihajo na trgu z živili in bi morale Delavske zadruge odigrati važno vlogo v borbi za znižanje cen, česar pa sedaj zaradi nedelavske uprave ne delajo Večino prometnih nesreč povzročijo motociklisti Z blazno hitrostjo je z motorjem priletel na pločnik in povozil 2 leti starega otroka Okoli poldneva so morali a-genti cestne policije v Rojan-sko ulico, kjer se je pripetila prometna nezgoda. Mali, komaj dve leti in pol stari Diego Persano iz Scale Sante, je hodil po pločniku ter z roko držal znanko družine. Nepričakovano pa je po cesti s skoraj blazno hitrostjo pridrvel s svojim motorjem 18-letni Mario Zoratti iz Scale Sante, in ker ni utegnil pravočasno zavreti ali zaviti v stran, ga je hitrost zanesla na pločnik, kjer je fantka podrl na tla. Malega Diega je oče odpe. ljal z zasebnim avtomobilom v bolnišnico, kjer so ga zdravniki potolažili. Kljub udarcem po glavi poškodbe niso resne, vendar bo moral fantek, katerega so po prvi zdravniški pomoči odslovili, vseeno počivati kakih 10 dni. Proti večeru pa je tudi 64-letna Emilia Sivi iz Ul. Tor Bandena 1 postala žrtev prometne nezgode. Zenska je morala zaradi odrgnin po rokah in nogah ter predvsem zaradi udarca po glavi in šoka ostati na nevrološkem oddelku, kjer menijo, da bo okrevala v 10 dneh. Sivijevo je spremila v bolnišnico, kamor so jo pripeljali a rešilnim avtom, njena daljna »orodnica Silvana Carli por. Speidler iz Ul. Rosset-ti. Ta je povedala, da sta i sorodnico hodili po pločniku Ulice Girardi. Njena sorodnica, ki je hodila ob robu, je moralg stopiti s pločnika, in to ravno v trenutku, ko je po ozki cesti privozil z vespo s prikolico 40-letni Vincenzo Panzini iz iste ulice šit. 1. Tri četrt ure pozneje pa so morali nuditi zdravniško pomoč 17-letnemu Antoniju Gui-di iz Vicolo Ospedale militare jm 16-letnemu Oiovanniju Cher-riju iz iste ulice. Medtem ko bo prvi ozdravel približno v tednu dni, so zdravniki za drugega izrekli prognozo o-krevanja v 10 dneh. Fanta so spremili v bolnišnico agenti prometne policije, ki so tudi pojasnili, da st^ se vozila z lambreto, ki jo je šofiral Cherri po Ul. del Ronco proti Ul, Marconi. Na križišču z Ul. sv Frančiška pa je prišlo do trčenja med lambreto in fiatom 1100, last 36-letnega Giorgia Hussinija iz Ul. Pe-tronio. Nezgodi na delu Prazniki niso za vse. Eni Jredo na sprehod in na kraj-e ali daljše izlete, druge pa kliče delo in zaslužek. Med temi je bil 40-letni težak Alberto Natolini s Kolonkovca, ki je moral v pristanišče, kjer ga je čakalo delo na parn;ku «S. Giorgio«. Skupno z drugimi delavci je bil zaposlen v ladijskem skladišču pri izto-varjanju zabojev. Nekaj časa je delo potekalo gladko in brez težkoč. Nepričakovano pa je Natolini bolestno zakričal: dva zaboja sta mu namreč stilnila levo roko, pri čemer sta mu zmečkala sredinec in mu povzročila tudi kostne poškodbe. Njegovi sodelavci so nemudoma poklicali na kraj osebje Rdečega križa, ki je Natolini-ja z rešilnim avtom odpeljalo v bolnišnico. Tu so ga zdravniki premestili iz sprejemnega v II. kirurški oddelek, kjer se bo moral Natolini verjetno zdraviti kakih 20 dni. Včeraj, nekaj minut po 14. uri, se je sam zglasil pri zdravniku sprejemnega oddelka splošne bolnišnice 44-letni Romano Masten iz Rocola, ki se je močno pritoževal zaradi podplutb na levi strani prsnega koša. Zdravniki so ga pregledali in so mu ugotovili verjetni zlom nekaterih reber. Zato so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 8 ali v najslab- šem primeru v 20 dneh na II. kirurškem oddelku. Masten je povedal, da so poškodbe posledica nezgode na delu, ki se mu je pripetila predvčerajšnjim v notranjosti tovarne Italcementi v žavelj-skem industrijskem pristanišču. Med delom je namreč nosil na rami precej dolgo in tudi debelo desko. Nepričakovano pa je silovit sunek burje dvignil desko, ki ga je z enim koncem udarila po prsnem košu. «»-------- CALDERONIJEVA OPERETNA SKUPINA IC K I N «Charleyeva teta» Občinstvo, ki je dobro zasedlo dvorano kina Moderno pri Sv. Jakobu, je bilo včeraj zelo zadovoljno po predstavi «.Charleyeve tete)), glasbene komedije v dveh slikah, ki jo je po znanem delu Thomasa Srentona glasbeno priredil Schinelli. Etvio Calderoni, ki vodi sku-jpino, je tržaškemu občinstvu že dokaj poznan po nastopih v operetah . .vsako poletje na gradu Sv. Justa. Tu pa ne nastopa samo kot igralec in pevec, temveč tudi kot režiser. Predstavi je dal tipično operetno obeležje, kolikor je pač mogoče spričo tesnega odra: vendar se je prav s te strani pokazal dovolj spreten, ko je vse gibanje na odru razporedil tako, da se majhnost odra ni tako čutila. Občinstvo je Elvia Calderonija pozdravilo že ob njegovi prvi pojavi na odru in od tedaj ni manjkalo priložnosti, da so se mu gledalci od srca nasmejali. Okoli Calderonija so se dobro postavili vsi ostali: Ren-zo Bassi, Marcella Mascagni, Jimmy Tuffanelli, Manfredo Guidi, Paolo Menegolli, Rug-gero de Castro. Maria Soarez. Miss Enima, Baberlyjeva (Calderoni) izvoljenka, pa je bila Anna Galento. Seveda taka prireditev ne more biti brez baletk, pa čeprav tu niso prišle do plesa. Majhen orkester je .vodil Enrieo Montesano. Za danes popoldne sta najavljeni dve opereti: heharje-va v-Vesela vdova» (popoldne) ter «Cin-Ci-La» (zvečer), medtem ko bo v četrtek namesto prej najavljene operete «Car-daška princesa«. { OLEDALlSČA j Slovensko narodno gledališče v Trstu Na željo občinstva bo v nedeljo dne 8. novembra ob 16.30 uri na Kontovelu ponovitev igre DESETI BRAT JOSIPA JURČIČA Dramatiziral Savo Klemenčič VERDI Ker je potekel rok, ki je bil določen za abonente, ki so hoteli potrditi svoj lanski abonma, se sprejemajo pri gledališki blagajni zahteve po novih abonmajih za bližnjo operno sezono, ki se bo pričela 12. novembra s predstavo Verdijevih «Sieilskih večernic«. TEATRO NUOVO Pri gledališki blagajni se od 10. do 13. in od 16.30 do 19.30 sprejemajo abonmaji za 6 predstav. Za red A: sektor A 5.200 lir, za sektor B 3.500 lir Redi B-C-D: sektor A 3.500 lir, B 2.400 lir Obvestilo županstva Občinska komisija za dodeljevanje stanovanj sporoča, da ne veljajo več prošnje za stanovanja, vložene pred 12. julijem. Izjema velja le za begunce, ki so vložili prošnje po prvem januarju 1958. Vsi tisti, ki želijo dobiti stanovanja, zgrajena na podlagi odloka vladnega generalnega komisarja št. 78 z dne 11. decembra 1958, morajo vlpžiti prošnje na posebnih obražcih do 31. decembra letos. V poštev pridejo le prošnje italijanskih državljanov s stalnim bivališčem v tržaški občini. Stanovanja pa ne dobe tisti, ki so bili kdaj obsojeni na stroge kazni, tisti, ki imajo že svoje nepremičnine in tisti, ki si lahko priskrbijo stano. anje z lastnimi sredstvi. Prav tako ne pridejo v poštev osebe, ki so ob prejšnjih dodelitvah stanovanj neupravičeno odklonile dodeljeno stanovanje. OD VČERAJ DO DANES IZLETI i ntrnščine in na novo ustanovljeni -\ I _ __ 1 tetaj i spbobrv; -/ danes 4. n IZLETI SPDT meseca novembra' H*'® hitri 5 anovljenl nadaljuj« ra od 11. do 12. petek 6. in so- Slovensko planinske dfuštvo iz Trst* priredi lzl*t pa Javor#!* nad Or »Im vrhom predvidoma dine 8. novembra Na Lig (Marijino Celje) nad Kanalom in preko Korade v go-riška Brda pa v drugi polovici meseca, po vremenskih prilikah. UAZIA OUVHNTII.A PLANINSKI VEČER SPDT V spomin 10, obletnice smrti Mirka Pavloviča, Slovensko planinsko društvo priredi dne 6. no-vembra ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15 planinski večer. Razen spominskega sporeda z malo slikovno razstavo, Je na sporedu tudi predvajanje filmov letošnjih planinskih izletov. # * # Člane prosvetnega društva «S. Škamperle«, ki so se udeležili iz-leta na Vršič, obveščamo, da lahko naročijo slike pri čevljarju Stanku na Vrdelski cesti 52. ( IJCIHKA PROSVETA ) PD S. ŠKAMPERLE Vpisovanje v nadaljevalni tečaj boto 7 novembra t. 1, od 20.30 do 21.30 v društvenih pro*toUto, Vrdeiska cesta 7. LEKARNE ODPRTE DANES AlTAlabarda, Istrska ulica 7; Barbo-Camtel, Trg Garibaldi Sa: Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; de Leitenburg, Trg S. Gio. vanni 5; Al Galeno, Ul. sv. Ci-lina (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Ve-nezia 2; Vielmetti, Borzni trg 12; dr. Mlani, Barkovije; Nicoli, Skedenj. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Kjadin 1095; Picclola, Ul. Orlam 2; Alla Salute, Trg Cavana 1. Valute Trst Zlati funt 5750 — Marengo 4275,— Dolar . 619.75 617 — Frank franc 124,66 123.— Frank švic. 142.75 142.50 Sterling 1740.30 1725.— Dinar 72 — 74.— Šiling 23.98 23 70 , Zlato 702.- 1 Zah a, marka 148.69 148,- TEATRO MODERNO Danes ob 16. uri Elvio Calderoni in Marcella Mascagni v »Vesela vdova«, opereta v dveh dejanjih. Ob 21. uri pa Elvio Cal. deroni in Anna Galento v »Cin Cilla«, opereta v dveh delih in treh slikah. Prodaja vstopnic v centralni blagajni in pri blagajni gledališča od 16. ure dalje Excelsior 13.30 «Zgodba nune«, A. Hepburn, P. Finch. Feuice 14.00 »Mednarodne spletke«, Alfred Hitchock. Vista-vision, technicolor, Gary Grant Eva Marie Saint, James Mason. Arcobaleno 14.00 «Dan osvete«, Kirk Douglas, Anthony Quinn, Technicolor, vrsta Vision. Prepovedano mladini izpod 16 let- Supercinema 14.00 »Težki časi za vampirje«, R. Rascel, Sylvia Koscina. Technicolor, cinema-scope. Filodrammatico 14.30 «Za dolar časti«, John Wayne, D. Martin, Grattacielo 14.00 «Velika vojna« Film, ki je bil nagiaje v Benetkah z »Zlatim levom«. Cristallo 14.15 «Sinja obala«, A, Sordi, F. Fabrizi, E. Martmelll G. Moll. Prepovedano mladini. Capltol 15.00 »Mož za Cinzio« (House boat), G. Grant in S. Loren. Astra Roiano 14.30 «Na dopustu v Parizu«, Toni Curtis in J. Leigh. Alabarda 14.30 »Glejte Jih in se jih ne dotikajte«, C. Cha-ntal, Celo Alonso, Johnny Dorelli, Fred Buscaglione. Aldebaran 14.00 «Bitka na Pacifiku«. Zgodba o japonski mor-narioi v zadnji vojni. Ariston 14.00 «Zakon močnejšega«, Glenn Ford, Shirley Mac Laine. Aurora 14.00 «Zimske počitnice«, R. Salvatori, A. Sordi, Dorian Gray. Technicolor. Garibaldi 14.30 «Rolland in francoski vitezi«, R Battaglia in R. Schiaffino. Ideale 14.30 «Newyorški pločniki«, A. Gardner, J Mason, V. Heflin. Impero 14.30 »Indijansko pokopališče«, D. Paget. Italija 15.00 «Na svidenje, Frančiška«, Ruth Leuvverick, Charles Thompson. Moderno 21.15 »Karlova teta«, glasbena komedija. S. Marco 14.30 »Svet v mojih rokah«, Gregory Pečk, Ann Blyth, Anthony Quinn. Savana 15.00 «Valeria, ragazza poco seria«, Maurizio Arena, G. Pallotta, Raffaele Pisu. Viale 14.00 «V letu 2000 sonce ne vzide«, Edmond 0’Brien, Jan Sterling. Vittorio Veneto 14.30 «Laila, hči viharja«, E. Remberg in J. Hansen, Marconi 14.30 »Rascel marine«, Renato Rascel, Kalda Horinchi. Massimo 14.30 »U-570 protinapad s torpedi«, J. Benthley in B Hailsey. Novo cine 14.00 »Lovec Missou-rija«, Clark Gable, M. E. Mar-ques. Odecn 14.30 «En kralj za štiri kraljice«, Clark Gable. Radio 14.30 «Crni vrag«, G. Lan-dry, M. Vitale. 22.40 Havajske"!^ Ansambel Glanni »<* Polnočna glasba TRST 9.00 Operna o y morna gialt mi; 12.30 u- Filmska glasba. 20. vij in komedij; 2i.w koncert. ^ v*OG*>» 10.00 Zeleni danska oddaja; tretji; 16.30 Arturo treiji; 10.sv r,----- eIfl rigira Rossinijeve 5jt(j Caj za vse, 18-00JJjjJ caj za vse, v« 19.00 Današnje Pe®‘j» sveta v 90 dneh, re™ KOPE* 5.00-6.15 »»] Prenos RL; 7.15 G‘f>> jutro; 7.40 GlasbaRz?- |1* 8766-12.00 'Prenas ffcgfe danski koktajl; 12.5® jj ba; 13.15 Dokument^ ^ tijski nasveti: 5' zi»; 13.45 Od dije; 14.30 Kultur"1 ^ »Kulturno življenjski manjšine«; 14.40 N^ ji manjšine«; i*-«‘ J 15.20 Primorski pe^T,.# ^ ški zbor iz Dornb zbornika spom;in°v. |J fš ske. pesmi pojeta »d * ske pesmi ^ ik j gli in M. Del Monat^l ^ ški kotiček; 17.00 L ški kotiček; 17.00 M ^ ir. njegov a-nsan®*, ||I ^ ir. njegov *‘"'^_ni; K ftn 17.30 Ritmi Iti 5H* " žena; 18.15 jjpf*. Obzorja; 19.00 P®)L, p Obzorja; I9.w 0"Siz V 'II 19.30-22.15 Prenf^r’ fa kvintet Tony Sc®1*' SLOVENJ f 5.00 Dobro jutnj poje; 8.30 FranzJfejd simfonija; 9.00 ri; 9.15 Za vsakog^ - ikogar j Seminarska scen?n opere »Manon«; » razvedrilo; 11®® Mi®'J v igra priljubljene m 9 Vg lenčelo: 11.25 I f vi: cnceio: n.za n-5 onr, r išjo stopnjo; lD«^# ^ fredo scholz; R®? ^ mi; 12.15 Radu*3 pj * verza; 12.25 Nar^tf to Panonije igra ^nsat i-auunijc igi« -“j .. ranja; R45 Pl«* win Haletz; 13.30 .ti; 13 45 Dve bal^ JJjo, i.J to DVC - -re0PJV to dijska šola za s J« 14.55 Zvoki s nar p®:f, I 1» ^ • ref*. Novost na knjiži Koncert po zelA ^ [# r.ek ob petih; JJ/.JriiJ vrstijo; 18.00 K®„«a|fl|. 18.20 Slavni > DV; MILJE Verdi »I Misteriani«. RADIO SREDA, 4. novembra 1959 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Slovenska zborovska glasba; 9.00 Vasilij Mirk: Simfonična suita; 9.35 Glasba za godbo na pihala; 10.00 Oddaja za najmlajše: »Zgodba o kraljevi trti«, pravljica; 10.30 Por-terjevi in Berlinovi motivi; 11.00 Lc-patnikov: Sinfonietta: 11.30 Brezobvez-no, drobiž od vsepovsod; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester Marek VVeber; 13.30 Lahke melodije; 14.45 Poje Chris Connor; 15.00 Franck: Simfonične variacije za klavir in orkester; Enesco: Romunska rapsodija št. 2 v D; 15.30 Album priljubljenih melodij; 16.00 Novela — Stanko Majcen: »Sosedov Janez«; 16.20 Operna glasba; 7.00 Plesna čajanka; 17.40 Slovenske instrumentalne zasedbe; 18 00 Z začarane police — Ivanka Cegnar. »Zlate pletilke«; 18.10 Čajkovski: Koncert v D-duru za violino in orkester, op. 35; 18.45 Hrvaške pesmi in plesi; 19.00 Zdravstvena oddaja; 19.20 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Orkester Andre Kostelanetz; 21 00 »Kraljevanje«, drama v petih dejanjih; lastna Sela; 'H® "VfC nesti; MlV^ i«^ Sf® ^.............. «3 25 Mu n deli Lowe; kestra Marty , Miiller; 20.25 VloUt^ 1( Mozart: Don ®uaii|a(ijt S dejanjih, prvo plesnem ritmu; «5 rA’1 iviunoeii Lowe; tMt1 , vinski: Petruška, .ji* Ce rtTV Zagreb 18.00 18 45 Oddaja o tP. -n m 10 »O ,0. NI Išportu: Beograd .j pf*i (j mk; Ljubljana k gledalci; 20,30 Je topjj«yj jt monologi«. in fo *t klavc, Alja Tka«*'i pf 'O „ L. režija M1« J •tni P°M * 14.45 Športni Oddaja za otror ret, komedija * , 20.30 Poročila; f!_,iiii, £!. ( ma», glasbeni P^ilt levropa; 22.50 lija J Po dolgi boleZ" trpljenju je 3. ^ vedno svoje čršt EDO J m ---- Užaloščeni sP°r VE? ___________________________ ij|(0 J C,- no vest žena OIS* j* ka Tea in Sa*®-z n1® škom Štolfa, vn^V i? sestra Lea skora stona, |0 r ;•,* in Sonja ter os« J v Pogreb bo jj j ^ bra, ob 11.1® u J losti v Ulici San VSI UL. IMBRIANI Tft* BINI VEST* V kJS i3ii uai i! jfl PREtEHA S SVOJIM Z USPEHOM SE NADALJ^ S j' SPLOŠNA LIKVIDACIJ k? VSE KONFEKCI ZAi° PO SKRAJNO NIZKIH 't k NEKAJ PRIMEROV NAŠIH CEN: i M Nc ZA M0SKE ZA ŽENSKE od 2.900 lir dalji » 5.900 » » Jopiči ............... Suknje, volnene Dežni plažči najlon, lilion itd » 3.200 Dežni plaSči maki.. » 7.900 Moike obleke, volnene > B.900 Obleke, pralne .......... od Tailleurs, volneni.... * PlaSči, volneni....... » Suknje, volnene .... * l.flD0 ’ 3.'*i 0 Dežni plaSči najlon lilion itd................. 4. Ne pozabile f lAŠ1 t s: N & s hv' i*v uk S* ' fr W8Q DNEVNIK 4. novembra 1959 idružništvo v Emiliji dežele Emilia- .na desettisoče članov, Ja Je zadružništvo, gradbene zadruge imajo na vse mogoče desettisoče delavcev in sko- Ut5e Panoge in ki v St Primerih dose-‘ ®dustrijsko raven, s Jaki skandinavski J^.se zahodnih dr-Je trgovska za-^ a mreža zelo razni : skandinavskih v® v Nemčiji, tu dl0 ^nih deželah, Pa se zadružniš-1 7,za na raznih pod- »hd«Seh mestih naJ-^ družne trgovine in (i Pa vasi je pri-Ij Sovec na drugem \ n/ družno trgo-t r,K?e kmečkih de-o&delujej0 zemljo Poukov, kmetje no-l'0!'!.Pridelke v za-WTira!išča> zadružna aha jo v svoji la-litni IJne tovarne, s * itd razne trto0 zadru- i Ivanovih v Emiliji k!avriVi?udriu' kmec' - v rit,kl so hoteli s 1 soew deiR medseboj- ^l4w1 \dvigniti sv0‘ e' Zares, velepo-i«i j^.0 ,se pričeli o-itr,r, to prvo obde-H tair^ g0' ki se je ^^HraZŠlrila- da je Sna V svojo režij° »Deu ;a„, ^vna dela. j. gled te prve za-itiavpp^budU kmeč- 51 Emin-Udl v dru§ih •°S1Je in kot gch ** oba ,so nastale šte-8jJ*telovaine zadru-Cua, ao te zadru-]e S.® 'ako moč, da *oi« ° niogoče odpre-trgovine, go-S ~ in fila- ~ mestni CLdelavci - so s lena v njih prihra-I k 2ari^°te denarja. ‘ Povt ge so v te-i } 8vewroclle že Pred S vojno pa- s°k° razvito gibanje v E-pa ni i_ a1,aatakSP°darski p0* * ie ittn- ]e, v casu’ Mčau gansko delav-^iik° tudi politično 5? Prvo organizirati No ^fvetovne vojne Saviiiahst.ično giha-SfJ^no iz treh ve-Sov Zacii: stranke, r1® ttiM ,zadrug, ki seboj poveza- .SuJ® nvidel moč jih je pri-'t kot iilcno uničevati Hi:111 Polituničil sindi‘ z ie v-,?ne Stranke. t' trem, v J6nju le nesete .'nske zadruž-(*?le v so se tudi S le Jfsovem dvaj-L^fave a je na njiho-it, Postavil svoje ■ J «jar*ki parti-b dana P.pastavili te-jJtatija ^Sa zadruž-ze Pred o-J bilo vse pri-h e soJ ?.bnovo za-^ ®lom .Pflcele s svo-i, ^ vaJ koj maja 1. kobdelovainPZop^ na' *■ so Sp ame zadruge, 'etjB vilne trgo- *" nositi so Ponovno H»fii^1raii6-SVoie Pridel- S*acy tCa zadruznih Jo > ^azlika s pre- fi* VthnekaJ letihT' da ti0 ‘brale - te za' s° Sbodllnega S1* v jmhjattski parti- ro vsa javna in privatna gradbena dela so poverjena tem zadrugam. Mogoča, na zadružna zveza, ki združuje istočasno kmečke obdelovalne Zadruge, zbirališča, tovarne za predelovanje kmetijskih pridelkov in široko mrežo trgovin, o-mogoča, da na pr. mlečni izdelki, ki jih člani obdelovalne zadruge prodajajo zadružnemu zbirališču gredo v predelovalni tovarne, ki so last zadružne zveze, maslo, sir in drugi izdelki, ki prihajajo iz teh tovarn, pa se potem prodajajo ne samo v zadružnih, marveč tudi v privatnih trgovinah. Imamo tako zaključen trgovski proces in ponekod so tudi cene nižje kot za sorodne pridelke, ker so izključeni posredovalci. V tem je tudi moč zadružne zveze in ljudi ali stranke, ki zna tako močno organizacijo voditi. Zaradi tega so se katoliki vrgli z vso silo na ustanovitev podobne organizacije in nič čudnega ni priti v kako vas te dežele, kjer se poleg levičarske zadružne trgovine nahaja prodajalna ACLI, ki ima tudi vsako nedeljo brezplačno reklamo župnika s prižnice in z zvočniki na vaškem trgu. Nič čudnega ni torej, če te zadružne organizacije finančno podpirajo, seveda na skrivaj, ^razne j^pli-tične stranke, s katecjmi so povezane. Sicer pa obstajajo tudi nekatere za: druge, ki imajo prav izrecen namen dajati zaslužek političnim organizacijam, in to ie popolnoma v skladu z obstoječimi zakoni. 1 ? .. .(,• Obdelovalne zadruge so pristopile v zadnjih letih tudi k melioraciji močvirnatih predeiov in v tem tekmujejo med seboj zadruge različnega političnega mišljenja. Zanimivo je pri tem, da katoliške zadruge, ki so jih v začetku ustanovili kot protiutež levičarskim, hodijo sedaj po istih stopinjah kot slednje, seveda je njihov namen tudi odvzeti vpliv levičarskemu «monopolu» v tej deželi. Ne glede na politično barvo raznih organizacij je ena stvar gotova. Zadružna organizacija, vzeta kot celota, je v tej deželi zmožna voditi neke vrste gospodarsko diktaturo z diktiranjem realnih in ne spekulativnih cen, in to v korist tako pridelovalca kot potrošnika. In ni nič čudnega, če .so prav te organizacije rešile iz krize marsikatero industrijsko podjetje, ga tudi kupile, modernizirale proizvodnjo in njegove izdelke prodajale po nizkih cenah prek svoje trgovinske mreže. Korist take organizacije, ki dobiva zgled v skandinavski zadružni organizaciji, je torej vsakomur očitna, in v Emiliji-Romagni se danes ne najde več nihče, ki bi to stvar podcenjeval ali celo zanikal. M. V. Silvana še nima las PRVI človek v vsemirju, ali na luni Najresnejši kandidati: Gračev, Belokonjev, Kašur Poleg teh se na ta podvig pripravlja še 16 mož Na premiero filma #Velika vojnan je Silvana Mangano prišla brez pokrivala, kljub temu, da Ji od zadnjega filma «Jovanka» lasje še niso zrasli Kaže, da bo prvi človek, ki bo poletel v stratosfero ali celo na Luno, eden izmed naslednjih treh sovjetskih državljanov: ali Aleksej Gračev ali Aleksej Belokonjev ali J-van Kašur. Kot so pred kratkim nekatere zahodne ilustrirane revije prinašale slike in podatke o zasebnem življenju in o pripravah na polet v vse-mirje skupine ameriških pilotov, tako je tudi sovjetska revija «Ogonjek» v sliki in tekstu predstavila tri sovjetske pilote, ki se pripravljajo na veliki podvig. Pravzaprav se v SZ pripravlja na to 19 drz- področju velikih višin. Na ko- iiiiniiiiiiiinniiiiiiiiiiiimiiimm'“iiiiiniiiiiiiiinminniioiiiiiii*iniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiimiiniiiiiiiiiiiimiiiiiM POZITIVEN OBRAČUN PETLETNE BORBE ALZIRCEV Ko je bila Francija na tleh je velikodušno obljubljala... Končno je tudi najodgovornejši Francoz moral priznati to, česar piso hotele priznati cele generacije odgovornih Francozov Pet let je lahko dolga, lahko pa tudi kratka doba. V življenju enegfa človeka je to že dolga do-ba; v zgodovini enega haikida pa zelo kratka. Ce to prenesemo v razmere Alži-ra. moramo reči, da je za one desettisoče alžirskih borcev po goratih predelih te severnoafriške dežele pet let dolga doba samoodpovedi, muk, trpljenja in borbe, za Alžir kot nacijo pa je to kratka doba, ki hkrati beleži lepe uspehe. Oglejmo si podrobneje gornjo trditev. Od daljnega leta 1830, ko je Alžir prišel pod oblast Francije, je minilo 129 let. Tedaj in še dolgo pozneje je Alžir skupno s Tunizijo in Marokom sestavljal tako imenovani Magreb, na katerem so Francozi gradili svojo sredozemsko ali celo afriško oblast in politiko. Toda že od same- 1 Alžiriji 2.720.000 ha zemlje, ^ežcTJ .močno dr_ >a; a kf bila na> lij katerih Vecina za* We’ičarc? so prevla-CfJe, ia sko. usmerje- r ti 0t£ar,i tala v O tV Raciji, izsto-i f aterjh as11' zadru- ^*ipra£ * vsh 80 kat0* tf atl vsepovsod u- .VNe zadruž- ,^e V?Je obdelo- it^aje i, d- V tem ^llšku delav- ki organizaci- f>i0 p0dp0roS^eda Pri KJ>i q,?k državnih S d'h krabh Ysčine. V S >k h Je krščan- Ktoeti tUdi U' Ppl‘tični vpliv >av ‘p komuni- ? S '^J0 za- K se da- Nt kajti Vrši prava ^ je mi- l^lN Dtako zakore-tS da ez®blValstvom ? C°. kak, V rokah- ^Cvičatskn en Je boj ?n Z,adružn° vp Vlad0> Je R® i>t °teia m°’ da je Jftgat‘ zad VSe na' ^aS^ile^n,aki P*> \JaVh vi^rrečj?nja Jfi to 3 Velmiu\b CAMST d^Uj0pski pro. aoio^^.Poeg bi- Nova palača na glavnem trgu v Pekingu, z dvorano, ki mo. re sprejeti na svoje sedeže 10.000 ljudi ga začetka Alžirci, Marokanci in Tunizijci s tem niso soglašali. Prišlo je zato do sporadičnih uporov, ki jih je Franciji vedno uspelo zadušiti. Od začetka druge svetovne vojne, ko se je Francija znašla na tleh in zato potrebovala vsakogar, ki bi ji pomagal spet na noge, je pozvala v borbo proti fašizmu in nacizmu tudi Tunizijce, Marokance in Alžirce. Tem ljudem je obljubljala vse, le da bi se na njeni strani borili proti fašizmu in nacizmu. Velik del francoske vojske, ki je 1944 in 1945 osvobajala Francijo in se prerinila celo na ozemlje Nemčije, so sestavljali Alžirci, Tunizijci in Marokanci, ki so se izkazali kot junaški borci. Ko pa je bilo vihre konec, so v Parizu na obljube pozabili. Niso pa nanje pozabili Alžirci, Marokanci in Tunizijci. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je zato v enem od alžirskih mest, v Constantinu, prišlo do velikih demonstracij, kjer so alžirske množice zahtevale od Francije, naj drži besedo. In francoska vojska je tedaj streljala proti tistim, ki so se z njo z ramo ob rami borili proti nacizmu in fašizmu. Na ulicah Constantine je obležalo na stotine trupel. V prestolnici druge velike arabske države v Afriki, v Kairu, je medtem prišlo do velikih sprememb. Korumpira-na kraljevska druščina s samim Farukom je morala pobrati šila in kopita in v E-giptu so prišli na oblast novi ljudje. To je sosedne arabske dežele še bolj spodbudilo. In ker je bila v teh letih Francija zapletena v hude borbe v Indokini, sta se Tunizija in Maroko osvobodila francoskega jarma. S tem so dozorele razmere tudi za odločnejšo be-sedo alžirskega ljudstva. Hkrati a temi zunanjimi e-lementi so v Alžiru prišli do izraza tudi notranji elementi. Francoski kolonialistični krogi, ki so si bili že prej prila stili najboljše predele sicer siromašnega Alžira, se po vojni niso hoteli zadovoljiti ! prejšnjimi »uspehi*, pač pa so razlaščanje domačega ljudstva nadaljevali. Nekaj podatkov: Leta 1940 je 25.000 evropskih doseljencev imelo v posesti v ..... n,.............. mm ZANIMIV POSKUS PE7RA TRIPPA 200 UR BREZ SNA C°dvorPi?a bl' j' j, '"' središču prosto-vseh za- 'Tv6t^na i!|i Se nahaja fifQdaJa?nSni’ Za' Imajo Na prvi pogled bi se zdelo, da gre za cirkuško točko, vendar pa je šlo za pomemben znanstveni eksperiment. Ob priliki velike predstave v New Yorku, s katero so hoteli zbra. ti znatna materialna sredstva za pomoč paraliziranim otrokom, si je Feter Tripp izmislil nekaj, kar se je zdelo povsem blazno; dokazati je hotel, da more ostati buden 200 ur, to je več kot osem dni in osem noči. Ali ni bil to poskus samomora? V poskusih z živalmi so znanstveniki že davno zatrjevali, da more nespečnost povzročiti smrt. Ko so seeifali možgane mladih psov, ki so jih nasilno obdržali budne, so v njihovih možganskih celicah našli strahotne okvare. Feler Tripp, nameščenec radijske postaje v Mšnhattanu (New York), je vedel za te poskuse vendar pa je vztrajal pri svojem sklepu. Hotel je pomagati znanstvenikom pri odgovoru na «komaj» erto' vprašanje: kje je v nespečnosti meja ne- varnosti za človeško življenje? Skupina učenjakov pod vodstvom nevrologa prof. Westa z univerze v Oklahomi je z veseljem pozdravila pogum človeka, ki se je prostovoljno javil za ta eksperiment. Psihiater VVest je upal, da 'ao dobil dragocene podatke o e-pem od najbolj zagonetnih pojavov v človeškem življenju: katera je ta čudna moč, ki v našem telesu zapira oči, nas osvežuje in oskrbuje z novo energijo? Kaj'je to sen? Osem dni in osem no?l je Tripp živel pod nadzorstvom strokovnjakov in publike, in vsak večer je govoril tri ure, napovedujoč po radiu posamezne glasbene točke. V določenih presledkih sta psihiater in bolniška sestra spremila Trippa v medicinsko-tenmč-ni laboratorij, kjer so mu izmerili krvni pritisk, dihanje, EKG in možganske valove. 2le po treh dneh je psihiater Kataležd pri njem nenavadne spremembe. Postal je nenavad- no veder, smejal se je brez vsakršnega razloga in ni mogel točno pogoditi predmetov okrog sebe. Barvne madeže na neki mizi je imel za ščurke, nekoliko kasneje pa so njegove halucinacije postale je vedno močnejše. Najprej zatrjeval, da vidi povsod krog sebe osmerokotne risbe, ki so se mu kasneje sprem njale v pajčevine. Videl je kako po sobi skačejo mačke in miši. Končno so halucinacije postale prave predstave norca. Tripp je bil prepričan da je njegov poskus z nespečnostjo že davno minil in d ga zdravniki «vlečejo za nos» Končno si je domišljal, da govori v mikrofon, ki je odda ljen neikaj kilometrov. Vendar pa je Tripp ostal buden 200 ur, toda niti potem ni smel takoj k počitku, ker so zdravniki hoteli pregledati razne funkcije njegovega telesa. Sele nato je zaspal in spal nepretrgoma 11 ur. Zdravniki so ugotovili, da mu osemdnevno bedenje ni povzročilo nobene škode. tako da je na vsakega Evropejca odpadlo 108 ha površine, od česar 62 ha obdelane površine. Na 532.000 alžirskih posestnikov pa je odpadlo 7 milijonov 672.000 ha zemlje, to se pravi komaj 14 ha na posamezno posest, pri čemer je bilo obdelovalne površine komaj 5 ha na posest. Leta 1952 pa je na posameznega evropskega doseljenca odpadlo že 124 ha obdelovalne površine. To se je nujno odražalo na zmanjšanju posesti avtohtone, ga prebivalstva, In alžirski človek ni mogel več prenašati tega razlaščanja. Odpor alžirskega ljudstva proti kolonialističnim silam je prišel organizirano do izraza najprej v Gibanju za zmago demokratičnih svobod. Voditelji tega gibanja so bili predvsem razumniki. Tem se je pridružilo gibanje Alžirske fronte za nacionalno osvoboditev, ki je prejšnje gibanje nekako absorbiralo. Slednje gibanje je imelo naprednejši značaj, zato je pritegnilo na svojo stran tudi množice alžirskega proletariata, kolikor ga je bilo, in mestnega prebivalstva nasploh. S tem so bili dani pogoji, da se v borbo vključijo skoraj vse alžirske množice: od razumnikov do meščanskih ljudi, od delavcev do že prej omenjenih hudo prizadetih kmetov in podeže-ljanov nasploh. In v prvih dneh novembra pred petimi leti je v Alžiru prišlo do splošnega upora. Predolga bi bila zgodba, če bi hoteli navesti ves razvoj alžirske osvobodilne borbe zadnjih petih let, od začetka francoskega podcenjevanja do neštetih francoskih poskusov zadušitve s silo in preko slovitega «13. maja* in temu sledečega referenduma, ter končno do nekoliko razumnejših, vendar pa «e ne povsem sprejemljivih de Gaullovih predlogov iz polpretekle dobe. Ustavili se bomo le pri tem kajti slednji dogodki so glede tega najvažnejši. Francozi se skozi vso dolgo dobo tudi v času toliko naprednejših vlad niso hoteli sprijazniti z dejstvom, da Alžir ni sestavni del Francije. Vsem zahtevam alžirskega ljudstva po enakopravnosti in svobodi so odgovarjali, da je Alžir le del in sicer afriški del Francije. Alžirci bi torej ne bili Alžirci pač pa Francozi muslimanske vere. Toda če so Alžircem formalno priznavali enakopravnost glede neke fantoma-tične istovetne «nacionalnosti», niso jim priznavali enakih pravic To potvarjanje se je predolgo vleklo in borba alžirskega ljudstva Je dvignila v svetu preveč prahu, da bi mogla o-stati »francosko notranje vprašanje*. Zadeva je prišla celo pred OZN in pred dobrim letom je bila ustanovljena tudi začasna alžirska vlada. Te vla-de sicer mnoge države ne priznajo. Vzdevajo ji ime begun, ska vlada. Vendar jo vsi menjajo in — kar je najbolj zanimivo — vedno in povsod ob vsakem dogodku v zvezi z Alžirom poudarjajo in deloma upoštevajo izjave njenih predstavnikov kot merodajno mnenje alžirskega ljudstva. Ce nekatere vlade začasne alžirske vlade še ne priznavajo, je, kot se zdi, bolj stvar diplomatskega takta kot drugo, kajti od dogodka do dogodka konkretno priznavajo. Se najbolj značilno in z druge strani najbolj važno pa j dejstvo, da so tudi Francozi bolje povedano pariški vladni krogi, svoje mnenje o Alžiru spremenili. 16. septembra ji sam de Gaulle, pa čeprav ne dovolj razumljivo in za sedanje francoske notranje razme. re dovolj hrabro priznal, da je treba rešitev alžirskega vprašanja iskati na temelju načela samoodločbe Alžircev, s čimer je bila priznana njihova nacionalna individualnost, ter posredno, pravica do neodvisnosti. Pustimo ob strani de Gaul-love pogoje. Najodgovornejši Francoz vsaj posredno priznava smisel in upravičenost alžirske osvobodilne borbe. To je prav gotovo uspeh, za katerega je bilo vredno začeti borbo. nih mladih mož. Teh 19 zdravih in pogumnih mož je predmet najrazličnejših bioloških in fizioloških poskusov. Ure in ure prebijajo v posebnih celicah z visokim ali nizkim pritiskom, pač v smislu pogojev, ki bodo vladali v raketi, ki bo letela na Luno. Od vseh 19 pa kažejo največ sposobnosti že v začetku omenjeni trije piloti, za katere tudi sovjetski list «Sovjetskaja Rosi-ja» meni, da so v pripravah prišli najdalj. Sovjetske priprave za polet v vsemirje so približno enake ali vsaj zelo podobne ameriškim. Tudi sovjetski piloti bodo nosili šleme in posebne za. ščitne obleke. Sovjetski piloti pa imajo prednost pred ameriškimi v tem, da so v Sovjetski zvezi zaščitne obleke že konkretno preizkusili. Prej omenjena sovjetska ilustrirana revija je opisala poskus, ki so ga izvedli s psom. Revija piše takole: «Nekega psa so brez zaščitne obleke zaprli v centrifugo. Ko so dosegli pogoje, ki bi naj ustrezali pogojem potovanja v vsemirje, se je začela koža na živali napihovati, tako da je postala kot balon. Koža se je bila ločila od mesa. Ko pa je atmosferski pritisk postal normalen, se je koža vrnila na svoje mesto in pri psu niso o-pazili nobene posledice. Takoj po poskusu je pes pohitel h krožniku z mesom, ki ga je čakal.* Sovjetska revija prinaša slike svojih «kosmonavtov», kot imenuje pilote, ki se pripravljajo za polet v vsemirje Hkrati s fotografijami objavlja podatke o posameznem pilotu. Za Gračeva pravi: «Gračev je zavzel svoje mesto v centrifugi. Debela jeklena vrata so se zaprla. Z zunanjim svetom je Gračev o-stal povezan le po telefonu. Motorji začno delati in vsa aparatura se je obnašala kot hi se bila raketa znašla na | tisočkrat. mandnih mestih strokovnjak sledi višinomeru in od časa do časa sprašuje Gračeva, kako se počuti.* ((Zaščitna obleka je učinkovita in čedalje bolj pritiska na telo, da bi kompenzirala atmosferski pritisk. Ko je zaželena višina dosežena, se Gračev dvigne. Počuti se tako dobro, kot se je počutil pred poskusom. Vse podatke so potrdili tudi razni instrumenti, ki nadzirajo funkcioniranje njegovega srca, njegovih pljuč, krvnega pritiska in druge fiziološke funkcije.* Belokonjev se je podvrgel poskusom, katerih namen je zvedeti, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi kak meteorit prestregel interplanetarno raketo. V ta namen so ga postavili za naprave neke poskusne rakete in predenj postavili kozarec vode. V trenutku »trčenja* rakete z meteoritom je voda v kozarcu začela vreti. Ce bi Belokonjev ne imel na sebi zaščitne oble ke, bi tudi njegova kri zavrela, kot voda v kozarcu. Tretji junak, Ivan Kašur, se vadi v laboratoriju za pospe-šenje brzine. Tu se sliši, kako začne motor počasi delovati in kako nato brzino pospeši. Kašur leže na hrbet in je z glavo obrnjen k središču rotacije. Znanstvenik Marušnjan spremlja delovanje instrumentov. Poskus je podoben centrifugalnim vajam, s katerimi preizkušajo kondicijo pilotov reakcijskih letal, toda z mnogo popolnejšimi in mnogo močnejšimi napravami. Po mnenju sovjetskih časopisov je Kašur najboljši od vseh treh bodočih vsemirskih pilotov, kajti najlaže prenaša nagle pospeške v brzini. Sovjetska znanstvenika Ivanovič in Cjolkovski sta pred-iagala, naj bi ((kozmonavte* poslali na pot v vsemirje potopljene v tekočini, kar bi njihovo odpornost povečalo za ' ■ T •K'-. ' ’ '• ■ *•. kar pa je bilo dovob * I go. Po mnenju. gl^“3g morali sodniki že, .gji njem trenutku prosta strela tudi o .. ) radi prekrška PoffJ'! Steffejem, toda so*»K| istem hipu že in se niso zmenili gledalcev. . i,f Vrsta Stock je #'1/ splošno zelo dobro Gavagnina zas*u^]adi hvalo predvsem Ruprecht in Steffe, S va potrdili svojo težke preizkušnje. 9 Rezultati: Santagod^J ra 60:64. Stock - jfl R 69:70, Lanco Orans® Reyer - Simmentna n gnis - St.ella Azzurr vorno - Petrarca 5b.w Lestvica: „ m jt Orans. Virtus 6 * „ 42(S| ^ Simmenthal 5 f j 412S i» Stella Azz. « a i 312 23C4 Fonte Leviss — Gira Ignis Varese Petrarca Lanco Pesaro * j g 3(W ^ Stock Reyer Santagostino Livorno 6 15$3^ 6» S* & V ženski A seriji,^fS,l igrano drugo kolo lD ' S P, H j koncfej i! canja so se denimi zmagami vodstvu je zaradi 3 like v koših *? Jlnck- in S j^j pred Udinese in Vrsta Stock je grišču premagala ® sJ f Montecatini. d°s^( le Tržačankam dob f prvi polčas zakljuf■ {izločenim izidom *“■ iti,, ?j«i drugem polčasu s° ~jet«’ zaigrale z večjim )#_ .1» si zagotovile pre4a°Sjo ^ 4 pri stanju 32:22 1? v celoti obdržale o Rezultati: - Standa 36:68. Sto« catini 44:35. P'3* " reSti 43:31, Ozo 34:32. Omsa N MilaUdi> Lestvica: Standa Udinese Stock Ozo Milano Montecatini Fiat Fontana Omsa Lubiam Mant. Talmone I I ! 'j j I|jf{ > 2 J i * 2 °A 2 o ‘ ured®.1*, Odgovorni ^0 STANISLAV « Tiska Tiskarski zaV° V Pl Po( L* ■. & :i % čl predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob Columbia cinemascope barvni film- Igrajo: VICTOR MATURE LEO 0«"*'’ .o; NEWLEY BONAR COLLEANO, ANNE AU LUCIANA PAOLUZZI IVAN TA MRTVA SRCA1 POVEST, Tolažil sem se, da postanem zakonito polnoleten in da postanem tedaj tudi gospodar svojemu imetju. In tedaj sem hotel v kraje svete in blage, kjer teče vir neskaljenega slovanstva! Postal sem polnoleten! Takrat pa so dejali, da sem fantast in da bi ne vedel s svojim denarjem pošteno gospo- Žariti — podaljšali so zategadelj na vse večne čase varuštvo ad menoj ter mi pokončali vse, vse upe!» Umolkne in zopet prične tihotno ječati. Potem pa zašepeta: tKonono pa me je udarila še ta nesreča. Ali kaj vam hočem govoriti o tem. Presmešno je tudi!« Ko dvigne obraz, opazi Bogomir v luninem svitu, da se je bila razprostrla ognjena rdečica po bledem tem obrazu, kakor bi se Filip Tekstor sramoval samega sebe. Bogomir se spomni tedaj gospodične Mete in njenega častilca, beležnika Sodarja, in skoraj je vedel, o kaki nesreči je hotel govoriti prijatelj! »Resnice vam nisem govoril, gospod Lesovčj,« prične oni na novo z zamolklim glasom, «resnice vam nisem govoril, trdeč, da me v življenju ni ljubil nikdo! Kakor v sanjah se je še spominjam nje, ki je nekdaj sijala s soncem milobe svoje v moje ubogo življenje, ki me je nosila na rokah, ki Km ji bil vse in ki je potem izginila od mene kakor izgine vila stedi noči z luninim svitom! Morala je to ženska biti kakor boginja in čista kakor angAl božji! Sedaj še mi noč in noč počiva v sanjah trudna glava na rahlih njenih prsih in sladka njena usta mi govore toiažbo in ljubim jo goreče, iskreno l In kako bi je ne ljubil, saj je bila vendar rodna mati moja! Kje bi bil že, če bi ne imel spominov nanjo!« Razširi se mu vtis sreče po bledem licu, potem pa vstane ter vzklikne navdušeno: »Vi imate srce, gospod Lesovčj, in zategadelj hočem vam odkriti svoje svetišče, da bodete tudi vi gledali zorni nje obraz! Umrla je že davno, in še sedaj jo vidim bledo na mrtvaškem odru. A v mojem srcu še vedno živi in bode vedno živela! Bila je lepa kakor boginja in čista kakor angel božji!« Izvleče zlat medaljon nekje ;zmed obleke ter ga odpre. «To je vse, kar mi je ostalo po njej! In če bi oni vedeli, vzeli bi mi tudi ta zaklad. Poglejte, ali ni to utelešena poezija, ali ni kakor oblaček, ki v sončnem blesku plava po jasnem obnebju!« Bogomir Lesovčj pristopi. V luninem svitu pa jasno spozna drobni obrazek — svoje matere, kakor ga je kazala podoba na steni! DVANAJSTO POGLAVJE Ljubezen je bila, ljubezen še bo, ko tebe in mene na svetu ne bo. Narodna pesem Mnogo se je že pisalo o ženskem srcu. Izvrstni pesniki so to srce primerjali vrtu, polnemu pisanega cvetja, ali pa zlati posodi, nasuti z biseri, ali pa morju, zelenomodremu, kateremu se v prečistem dnu šopirijo rdeči biseri in mnogobojne trave. Imenitno je vprašanje, ali so te primere upravičene ali ne. Mi pa tega vprašanja ne bodemo razpravljali. Ako je žensko srce vrt, poln cvetja, resnica je pa tudi, da se tam med cvetjem in dišavo vije dostikrat kača, ali bolj galantno rečeno, kačica, vitka in mrzla! In ako je to srce posoda, nasuta z biseri in dragimi kamni, zopet je pa resnično, da se med temi dragotinami nahajajo tudi ponarejene, samo oko slepeče dragocenosti! In ako je končno to srce čisto, mirno morje, vendar je pa tudi istina, da priplava tu sem med morske bisere in pisane trave marsikatera hudobna riba ter iz te krasote, iz varnega in skritega zatišja, preži na nedolžni svoj pleni Ali Ana Malčeva je imela še dobro, čisto in neskaljeno srce, katero je bilo polno tiste vzvišene deviške samozavesti. V prvem trenutku, ko se je bila po Bogomirovih besedah zavedela, vzkipela ji je duša in razburila se je mirna vršina mladega srca. Potem pa je še dolgo premišljevala te besede. Kako vedenje je to bilo? Vedenje Bogomira Lesovčja se ni dalo opravičiti ne z moraličnega ne s stališča ženske vrednosti. Pri »prepadu« bode! Bodi! Kaj njo to skrbi? Kaj ji hoče? To bode jutri čakal, sedeč na tisti leseni klopi! In prevzetno srce njegovo se bode od bolečine in razdraženega ponosa stiskalo, ker nje ne bode! In še prosil ni, kar zapovedal ji je! Meni nič tebi nič zapovedal! In s tistimi očmi gledal ---------ali oči ima v resnici lepe in visok je, tako visok, da bi jo moral privzdigniti, ako bi se mu hotela okrog vrata okleniti — Tu pa je stopila naša Ana hipoma na prepovedano stezo. A s silo je otresla take misli z male glavice, s srdom, tako da je bila prepričana, da se ji oči v sovražnem svitu blesketajo. (Tega opaziti pa ni bilo meči, ker je bilo temno, in ti, bralec dragi, uganeš takoj, da se je ta razprava v mislih vršila ponoči, v postelji.) Taka hudobija! Njej kaj takega prisojevati! Da bi prišla in sama prišla! čemu? Saj si nimata ničesar povedati! In kaj bi se govorilo, ako bi ju kdo videl? Tam okoli časih pase domači pastir in ta bi lahko vse videl! Ko bi jo privzdignil, ko bi se mu ravno hotela okrog vrata — — — In zopet je bila tu ista misel! A zopet je morala s silo iz vroče glavice, katero je tedaj gospodična Ana stiskala v belo blazinico. Ne bode prišla, ne, ne! Tisočkrat ne! In vzklonila se je kvišku in podprla glavo z roko ter zrla v temo, rjavo temo. In pred dušo ji stopi živa podoba. V duhu je pri »prepadu«, v katerem pada nižavski potok, šumeč čez pečine, naravnost v reko, mimo Grčave tekočo. Tik »prepada« na leseni klopi pa sedi Bogomir Lesovčj in grozno zre in od srda stiska pesti, časih pa gotovo, brez dvoma gotovo malo zakolne! — A nje ni, prav resnično je ni! V temno noč bode čakal, čakal brez uspeha! Potem pa ji je glavica padla na mehko vzglavje, in iz misli se ji je hipoma izbrisala zanimiva podoba. Preden pa je naša Ana zaspala, čulo se je v sobi kakor $}. tgP Kako je to prišlo, ne vemo. čemu bi se bila 411 u je tako gotovo vedela, da jutri ne bode prisl8 * * * di Sonce Je bilo skoro zatonilo. Kostanjevi £°z -,e nl pravljali k počitku in potihnila je sapa, katera vom šumela po njih vejevju. , ve p Gospodična Ana se je bila izmuznila z Niza biti sama. Na večer je tako prijazen sprehod r gozdih! at: J K njemu ni hotela, se ve, da ne! Ali videt* -ga videti koprnečega in njenega prihoda bre« kujočega — to bi bila radost! Vf Prav tiho izgine v gozd in koraka pod šir0^^ A ne po prostorni poti, Bog varuj, temveč P° o kateri oni gotovo še vedel ni! H k« Pred malo dnevi je bil dež pomočil pota v i(A tu in tam stale mlakuže, in naša gospodična Je e fj. V* pa sedaj nekoliko privzdigniti dolgo obleko, da * rt/ A prikazala drobna nožiča. Ali tu v samoti ni oV idejami salonskimi napolnjenega srca, da bi to krasno delce stvaritve! Vendar tu je moral __________ šumenje potoka iz globokega videti se je morala klop, in n„ 0,» „. Hotela je prav varno pristopiti in izza skrite!!0 s,, v se proti njemu! Samo en pogled! Potem pa V »Ana!« f Glas, s katerim je te besede izpregovoril, bil ,Jj iSt? srca kipeč. 8 ^ Gospodično pa pretrese strah. Kri ji za top' rt se popisati srd njenega srca. To je'bila straf^9T Jt jjjjt , da ni pričakoval nje na klopi, nje, ki ni hotel0 le iz zatišja----------------------- ’ ^ A sedaj je ta hudobni človek stal tik nje! jt bil »topil, da tarna ni vedela kdaj! ^ ^aijeva^1 'ti I S