poštnina plačana » trotnvHnl V Ljubljani, v sredo 1. aprila 1931 ŠTEV. 74 a Cena 1 Din Maročnina mesečno ^^^^ ^^ ^^ rafun: Ljub- SITO VENEC stvo 40 Din — ne-leljska izdaja ce 'redništvo je v i" opitarjevi ul.6/111 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563, % ^MSffiEsMBk, Mi» nr H a M^^^J ^^m s,v nozeinstvo 120 Din ^IiMbIR NF ■■ MV # ^^B B ^^Bff Praca-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299T z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« l.aSi^nt^^.SSS Dr. Curtius odgovarja Govor nemšhegaa zunanjega ministra pomeni umik - Društvo narodov bo odločilo umik v avstro-nemški zaroti Novi državni proračun Včeraj so ,/DiJi objavljeni prvi sumarični podatki o borem državnem proračunu. Popolna slika n »Vega proračuna za leto 1931/32, ki se začne w 1. aprilom, je zaenkrat še nemogoča, kei nimamo še na razpolago dovolj detajlnih pfklatkov o kreditih posameznih ministrstev. Vendar pa v glavnem že lahko ugotovimo, d'i novi proračun ne prinaša posebnih sprememb. Večinoma so spremembe v primeri s prejšnjim proračunom pripisovati prenosi' nekaterih postavk iz enega ministrstva v drugo. Pogled na proračun državnih dohodkov kaže/ da računajo na večinoma večji donos davkov. To povečanje proračuna bazira na uspehih dotoka državnih dohodkov v 1. 1929 in 1930. Predvsem vidimo, da je znatno večji dcnos neposrednih davkov, odkar je v veljavi zakon o neposrednih davkih. Edino zemljari-jia in pridobnina sta v novem proračunu preračunani z nižjimi zneski kakor v prejšnjih, dočim so ostale postavke v neposrednih davkih v novem proračunu višje kakor v prejšnjem. V primeri s prejšnjim proračunom je nov le davek na neoženjene, katerega donos je proračunan na 1 milijon Din. Kako velike koristi si obeta davčna uprava od novega zakona o davku na poslovni promet, pa je razvidno iz povečanja proračuna za ta davek od 280 na 450 milijonov Din. Doslej je bilo pobiranje tega davka tehnično zelo težavno, po novem zakonu pa je pobiranje olajšano s tem, da plačujeta ta davek producent in uvoznik. Vidimo, da je kampanja za odpravo tega davka prinesla državi to korist, da ji je uspelo, povečati proračunani donos tega davka. Upanje pa je tudi, da se bo pobiranju tega davka nedaj težje izogniti tudi v onih krajih, ki doslej niso participirali v tako veliki meri na donosu tega davka. Zmanjšanje izkazuje tudi proračun dohodkov iz državne trošarine. S tem dejstvom je povedano, da računajo na manjši donos, ker je pričakovati, da se bo radi gospodarske krize konsum važnih trošarinskih predmetov znižal. V zvezi s tem se pojavlja tudi vprašanje, če računanje na večji donos neposrednih davkov mogoče le ni preveč optimistično. Znano je, da so bili državni dohodki v letu 1929 in 1930 razmeroma ugodni. Toda pri tem je treba upoštevati, da je gospodarska kriza v naši državi postala bolj občutna šele v drugi polovici leta 1930. Tudi v tekočem letu položaj gospodarstva ni rožnat in izgledi niso optimistični. Pregled izdatkov po posameznih ministrstvih kaže, da so se znižali izdatki za: vrhovno državno upravo, za invalidske podpore, za pravosodno, zunanje in notranje, finančno, gradbeno, kmetijsko, trgovinsko, socialno ministrstvo in proračunski rezervni krediti. Na-rastli pa so izdatki za: pokojnine, državne dolgove, prosvetno, vojno, prometno ministrstvo. Posebej je naveden tudi proračun oddelka za gradbo novih železnic. Skupno so izdatki državne administracije za 12 milijonov Din manjši kakor v prejšnjem proračunu. Vidimo, da se proračun kljub velikim spremembam v posameznih ministrstvih ni dosti spremenil, da je za velik del dosedanjih izdatkov poskrbljeno v banovinskih proračunih. Najvažnejša pa je sprememba v postavki: državni dolgovi. Tu so se zvišali izdatki /a obresti in amortizacijo državnih dolgov za cele 203 milijone Din. Kakor pravi sam finančni minister v svojem ekspozeju. ki ga je predložil Nj. Vel. kralju, je to povišanje pripisovati deloma povečanim amortizacijskim kvotam, deloma naknadnim in specialnim sporazumom o reguliranju predvojnih in vojnih posojil v Franciji in novi emisiji tako zvanih begluških obveznic. Postavka za državne dolgove se bo v prihodnjih letih še avtomatično povečevala, ker se bo povečeval tudi valori-Jiacijski odstotek. V ostalem govori finančni minister tudi o novem posojilu in pravi, da tndo v bodoče izdatki za anuitete novih posojil posebno važen element v proračunu državnih dolgov. Nadalje pravi, da so posojila naši državi ibrez dvoma potrebna samo zaradi razvoja njenih produkcijskih sil in izkoriščanja njenih velikih prirodnih bogastev. Tu omenjamo, da sta ravno sedaj dobili večji posojili Grčija in Romunija. Ti dve posojili bosta emitirana v celi vrsti držav, vendar pa romunski predvsem v Franciji, grško pa v Angliji, lnteresantno je pri tem zabeležiti, da so Romuni mogli doseči za svoje posojilo slahše pogoje kakor Grki, čeprav so prirodna bogastva Romunije večja kakor grška. Romunsko posojilo na pariškem denarnem trgu pomeni že deloma nagnenje francoskega kapitalnega trga k izvozu kapitala. Romunsko in grško posojilo sta pokazali, da danes prav za prav denarni trg še ni goden za velike finančne operacije, ker se tudi na denarnem trgu naravno pozna gospodarska kriza. O proračunskih dvana'stinah Bclgrad, 31. marca. AA. Nj. V. kralj je na predlog finančnega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Zivkoviča proglasil in predpisal /akon o dopolnitvah čl. 47 o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925 z dne 31. marca 1925, in čl. »8 zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, se, i inher, oktober in november 1925 z dne 31. julija 1925. Berlin. 31. marca. AA. Danes opoldne je nemški zunanji minister Curtius na seji zveznega sveta rekel, da se Nemčija ne bo p roti vil«, da Svet Društva narodov prouči pravno stran nemško-«vAtrijskega carinskega sporazuma. Curtius je govoril jk»I ure. Njegova izvajanja so napravila v političnih krogih velik nt is. Dejal je, da Nemčija nima razloga zatoraniti pravno proučitev nemško-nvstrijskega dogovora, ker bo ta opravičevala stališče Nemčije in dokazala, da Avstrija in Nemčija imata pravico sklejjati take dogovore, ne tla bi se |>osveto-vali o tem z drugimi državami. Minister je govoril zelo mirno in stvarno in se je skrbno ogibal ostrili izrazov. Izjavil je s poudarkom, tla je ta ]K>godba ix>polnoinn gospodarskega značaja in v popolnem soglasju z obstoječimi pogodbami. Na glasi I je dalje, da je ideja regijonntnih paktov v Kvropi zelo napredovala in da so nekatere države že sklenile stične pogodbe, ki niso nikjer naletele na od'por. Curtius je nato odklonil očitke češkoslovaškega in francoskega zunanjega ministra, da sta Nemčija in Avstrija [»stopali nelojalno. Označil je te očitke za neopravičene in dejal, da nameravana pogodba ne krši mirovnih dogovorov. Avstrija in Nemčija sta, čim so pogajanja v nekaterih točkah dozorela, obvestili druge države o tem dogodku. Hoteli sta tako preprečiti očitke, da sta postavili druge države pred gotovo dejstvo. Nato je Curtius energično zanikal trditev, da bo nemško- avstrijski sporazum ogražal evropsko ravnovesje in škodil ideji sodelovanja. Nadaljeval je, da bo t« sporazum koristil sodelovanju in konsolidaciji Evrope, ker je izključno gospodarskega značaja. Pogodb« temelji na gospodarskih načelih Briandovega osnutka evropske zveze, v katero Avstrija in Nemčija odkritosrčno verujeta. Ase. kar sta ti državi storili, sta storili \ želji, da koristita e\ ropskeniu miru. Želim popraviti,- je nadaljeval Curtius, nes|H)i'«zumljen je. ki je nastalo zaradi sklenitve tega dogovora in razpršiti nezaupanje, ki se je pojavilo. Ponavljani, kar je že kancelar poudaril. d« v osnutku ni ničesar tajnega ali pa dvoumnega. Načrt ima edinole namen ojačiti gospodarsko sodelovanje dveh držav \ soglasju z obstoječimi ,')o"n:||):imi v gos|Hxl;irsko korist celokup-ne L v roju. Kiiln. 3o. marca. Kiilnische Zeitung« poroča i/ Kima, Berliner Borsen Kurier« je ravno tako kakor desničarski listi razočaran, da dr. Curtius iz obrambe ni prešel k napadu. Francoski listi Pariz, 31. marca. kk. »IntransigeanU piše, da je bil dr. Curtius v svojem govoru vljuden v svoji obliki. Pokazal se je manj spretnega, kakor je bil njegov predhodnik Stresemann, ker ni znal prikrivati pravi globlji cilj politike, ki jo je zasledovala vlada z dunajsko pogodbo. Moral je tudi pristati na to, da b« konflikt prišel na razpravo v Ženevi. Vprašanje je samo, ali bo hotela in mogla mala antanta čakati še do maja. ila stori gotove obrambne korake, .ki sc ji zdijo potrebni. Zato je mogoče, da bodo prihodnje dni sledile še nove protestne de-marše na Dunaju in v Berlinu. »Temps izjavlja, da ni bilo nobene sile, ki bi bila tako velika, da bi opravičila metodo in obliko pogajanj, kakor so se vršila na Dunaju. Dr. Curtiusovi argumenti niso prepričevalni, ker je zaupanje v lojalnost Nemčije že preveč omajano, da bi se kdo mogel še zanesti na enostavna zatrjevanja. Ostane pri tem. da sta Berlin in Dunaj poskušala prehiteti evropsko federacijo, da izvedeta izrazit nvstrijsko-nemški načrt. »Echo de Pariš« sklepa, da je Anglija očividno popolnoma neinteresirana glede nevarnosti Anschlussa. »Matiric zahteva, da naj Nemčija brez oklevanja respektira neodvisnost onih držav, s katerimi se hoče zvezati s prednostnim režimom ali carinsko unijo. Kavno zato, ker Nemčija priganja na to, da pride do revizije mirovnih pogodh. izdaja nevarne namene z dunajsko carinsko pogodbo, te pa bo Nemčija nedvomno zajamčila nedotakljivst Avstrije, ki jo vabi v svojo gospodarsko kombinacijo, bo ne-zaupnost Francije ponehala. mo/, k temu je treba še prišteti 600 častnikov in 700 |>odčastnikov. V času mobilizacije m- jim pridruži še 1200 pilotov. \ kraljevini ohstojita dve letalski šoli. ena za vojsko, druga /a mornarico. Letala dobavljata Francija in Nemčija. Dvanajst tovaren izdela lahko 1200 letal iu 600 motorjev. Največjo tovarno v Kraljevem vodijo francoski izvedenci. Italija meni. d i predstavlja jugoslovansko oboroževanje zanjo veliko nevarnost /a hrbtom. Pomorski sporazum med Italijo in Francijo hi le tedaj kaj veljal, ako bi se raztegnil tudi na n june /.ave/.nike. Pariz, 31. marca. A A. Ha vas poroča, da je i'!iicwki zunanji minister Briand sprejel v avdijenco jugoslovanskega opolnomočenega ministra v Parizu dr. Miroslava Sevala j kovica. Pariz. 31. marca. AA.'Havas poroča, da je jugoslovanski opolnoir.očeni minister dr. Miroslav Spalajkovič odpotoval sinoči v Belgrad. Kaj dela princ Sikst v Belgradu? Belgrad, 31. marca. m. Z »Junkersovim« letalom je prispel iz Pariza v Belgrad princ Sikst s svojo soprogo, ki bo kratko gost princa Pavla. Princ je odletel zjutraj v Budimpešto in v poldrugi uri prispel na zemunski aerodrom. Ob prihodu «o ga sprejeli adjutant Nj. Vel. kraljice Marije, zastopniki raznih korporacij in tifka. Prane je časnikarjem izjavil, da bo en dan gost princa Pavla in da jutri zjutraj odpotuje v Italijo. Z letalom zelo rad potuje. S svojo soprogo se je z dvornim avtom odpeljal na dvor. Trg. pogajanja z Avstrijo Dunaj, 31. marca. kk. Avstrija se sedaj pogaja z Jugoslavijo v Rimu o obnovi trgovinske pogodbe, in sicer na slični podlagi, kakor ima pogodbo z Madjarsko. Pri tem gre za to, da se obojestranski izvoz poceni z državnimi eksportnimi krediti, kar je praktično isto kakor preferenčni sistemu. Avstrijcem gre predvsem za to. da se agrarne carine zvišajo. Avstrijska vlada je to poskušala že pred enim letom, vendar ni mogla vršiti na Jugoslavijo nobenega pritiska, ker sc more sedaj veljavna trgovinska pogodba odpovedati na tri mesece najprej 1. aprila 1931. Smatrati je, da bo Avstrija sedaj na ta način postopala, da si vsekakor zagotovi termin I. julija 1931. Upanje pa je, da bo trimesečni rok zadostoval. da se prepreči brez-pogodbeno stanje. Slovanski gospodarski blok Varšava, 31. marca. kk. V Varšavi se splošno zanimajo za češkoslovaški predlog, da se ustanovi slovanski gospodarski blok kot odgovor na nem-ško-avslrijsko carinsko pogodbo, ki naj bi obsegal Poljsko, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Predvsem pa se zahteva, da se sklene sprejemljivo gospodar-skopoliličtio združenje med Češkoslovaško in Poljsko. Neki desničarski varšavski list celo predlaga, naj Poljska ugodi celo vabilu Nemčije in Avstrije na pristop k njenemu načrtu, da ta nemški načrt razbije od znotraj. Razglas banshe uprave Ljubljana, 31. marca. AA. Dodatno k razglasu z dne 80. marca 1931 razglaša kr. banska uprava, da znaša bauovinska trošarina na umetne brezalkoholne pijače Din 0.10 od vsakega decilitra vsebine. ne pa Din 1,— od vsake steklenice pod 1 litrom vsebine, pri večjih steklenicah pa Din 1.— od vsakega začetega litra vsebine. Sola v Cezsoči pogorela Dvajset arctacij. Gorica, 31 aprila. V nedeljo okoli pol 1 po- polnoči je nastal v ljudski šoli v Cezsoči pri Bovcu ogenj. Učiteljice, ki stanujejo v šoli, so stekle na prosto in pričele vpiti na pomoč. V zvoniku je pričelo biti plat zvona in kmalu se je nabralo okoli šole mnogo vaščanov, ki so se takoj lotili gasilnega dela. Pozneje so prihiteli ognjegasci iz Bovca, orožniki in obmejni miličniki iz i olmina pod vodstvom centuria Fabrisa. Ogenj so kmalu pogasili. Uničen je del strehe in poškovano prvo nadstropje, kjer se nahaja stanovanje za učileljstvo; zgorelo je tudi učiteljicam nekaj oprave. Neznanci so polili pod v prvem nadstropju, kjer stanujejo učiteljice, t petrolejem in ga nato zažgali. Na isti način so zanetili ogenj v podstrešju, ki ga uporabljajo učiteljice v svoje zasebne svrlie in kjer se hranijo šolske potrebščine. Centurio Fabris je dal takoj aretirati 20 fantov. Dva sta ba c priznala, da sta se udeležila požiga, ki je političnega značaja. — Tako poroča fašistični tisk. Praga demonstrira proti Italiji Praga. 31. marca. A A. Pri rokoborbi med Ita-ijanom Nizzolo in Francozom Francoisom je prišlo do burnih protiitalijanskih demonstracij. Ko je tajnik italijanskega poslaništva Liani protestiral, ga je množica dejansko napadla. Končno je Liani odšel iz dvorane pod močnim polic, varstvom. Nesramnost brezbožnikov Berlin. 31. marca. A A. V nedeljo je zveza pro-lelarskih svobodomiselcev priredila v Športni palači mladinsko svečanost. S to prireditvijo je bila z,družena razslava brezbožnih slik. Policija je nekaj časa opazovala, kako so sramotili krščanstvo z besedo in sliko. Ko pa so začeli uprizoriti brezbožno igro, je policija nastopila in razpustila zborovanje. Nastop policije so prisotni sprejeli z ogromnim ropotom. Brezposelnost v svetu London, 31. marca. AA. Predsednik velikegj koncema imperijalnih kemijskih industrij je dejal, da je v primeri z letom 1924 padla vrednost produkcije leta 1930 v Angliji za 22%, v Franciji za 15, v Nemčiji za 11, v Italiji za 19 in v Združenih državah za 26 odstotkov. Brezposelnost je narasla v Angliji za 72%, v Italiji za 55, v Nemčiji za 48, v Kanadi za 49, v Avstraliji za 81 in v Združenih državah za 149 odstotkov. Odkod t a miti veter? Italijanski list izraža željo za prijatelfsfvo z našo drža vo Kim. :it. marca. ž. Na seji upravnega odbora zveze italijanskih trgovcev se je sklenilo, da se v teku aprila vrši sestanek italijanskih uvoznikov, specielno onih, ki kupujejo proizvode na tržiščih v vzhodni K v ropi, posebno v Jugoslaviji. Bolletino ' Mensile . ki izhaja v Trstu, objavlja članek, v katerem podrobno prikazuje trgovske od noša je med | Jugoslavijo in Italijo in opozarja na pasivnost italijanske trgovske bilance in na trgovinsko bilanco v odnosu do Jugoslavije. Članek je napisan precej stvarno. V njem so navedeni statistični podatki o italijanskem uvozu in izvozu v razmerju do Jugoslavije. Na koncu članka so besede: »Zdi se. da nastopa pravilna politična atmosfera, ki bo zholj-šala politične in psihološke odnošaje z Jugoslavijo. Značilno je, da bo Jugoslavija postavila svoj paviljon in da bodo jugoslovanski umetniki razstavljali v flenelkah. To je dober znak. vendar je treba imeti Po sblppu trg. pogodbe s CSR Zbornica za TOI v Ljubljani Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi. Ob podpisu trgovinske pogodbe med našo državo in Češkoslovaško je poslala ljubljanska zbornica za TOI za Slovenijo Trgovski in obrtniški zbornici v Pragi tale brzojavni pozdrav: Povodom svečanega podpisa trgovinske pogodbe, sklenjene med Češkoslovaško republiko in našo državo, ki pomenja mogočen napredek v prizadevanjih za dosego čim popolnejših in čim zado-voljivejših obojestranskih trgovinsko političnih ocl-nošajev, pošilja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani svoji veliki in odlični posestrimi prisrčne bratsl-e pozdrave ter izreka ob lem znamenitem dogodku iskrero željo, da se naši medsebojni gospodarski stiki m obojestranska imena pred očmi številke o uvozu in izvozu in gledati, kako bi se vzpostavilo ravnotežje med Jugoslavijo in Italijo.< „Ziveli makaroni" Rim, 31. aprila. Tukajšnji listi poročajo: Med napeto tekmo med Francozom Francois in Italijanom Nizzola v Pragi je prišlo včeraj do neprijetnega incidenta. Neki Josip Husek, ki je sedel za prvim tajnikom italijanskega poslaništva princem San Severino d' Santa Agata, je nenadoma planil pokoncu in zavpil; »Živeli inakaronil« Tajnik San Severino je skočil k njemu in ga oklofutal. Iluska so zaprli. Milan, 31. marca. kk. V bližini gradu italijanskega prestolonaslednika v središču Turina so našli peklenski stroj, ki so ga uničili, preden je eksplodiral. Policija je uvedla strogo preiskavo, o dogodku samem pa popolnoma molči. na novi osnovi kar najlepše razvijejo, okrepe in po-globe ter tako dejansko doprinašajo k povzdigi našega obojestranskega gospodarskega blagostanja ter k sreči in zadovoljstvu naroda. Iskrena želja naša je, da čvrsto napreduje naše medsebojno zbliževanje in dopolnjevanje tako na gospodarskem kakor na drugih poljih. Zbornica je prepričana, da ostanejo naši medsebojni stiki z veliko praško pose-strimo tudi v bodoče kar najbolj prijateljski in prisrčni. Živela Češkoslovaška republika. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo v Ljub-liani. — Predsednik Ivan Jelačin. Generalni tajnik dr. Fran Windischer. Dunajska vremenska napoved. Nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena. Zr.grebška vieme'ska napoved. Stalno, po večini jasno, nekoliko oblačno, postopoma tople,e. Naše letalstvo L'fiii'oii o razvoju jugoslovanskega zračnega brortov-a Stran fi. »SLOVENEC«, dne 1. aprila 1981. Stev. 74. Obleke ročni izdelek moderen kroj dobro blago kupite najceneje pri konfekcijski industriji Josip Svančic Ljubljana Dunajska cesta 7 Moške obleke...........od 220 Din naprej Otroške oblekce za 3—10 let. . od 100 Din naprej Mornarske oblekce za 3—10 let od 170 Din naprej Trenchcoats volneni.......od 750 Din naprej Moške hlače...........od 45 Din naprej Oglejte si blago, i /. d e 1 a v o i n cene ! V Prešernovi ulici št 54 Velika izbera moških in damskih štofov. svile, puplinov, blaga za perilo i. t. d., po zopet znižani h c e 11 a h ! Geslo Geslo Geslo M nI dobiček, M nI d o bi če k . velik promet! velik p r o m e t! Crept satin Crcpc de chin OTPC georgette Crepe mongole Crepc suede (rCPC faille Crcpc maroehin Crcpe jeanette fmlM nrzMi riomen$a Angleški in češki kamgarni od Din 150-- naprej. Cisto volneni Trenchcoati od Din 1.2001- naprej Huberlus-plašči iz fine vel-blodje dlake, tudi v Trench-coatfazoni. L. Koroška c. 9. Ugodne cene ! Plačilne olajšave! Tuili leto« ne na prvnn mesta francoska kolesi Umrl nam je lepo z Bogom spravljen naš dobri skrbni oče IVHN PORENTH posestnik in kleparski mojster K Sv. Križu ga spremimo sredo 1. aprila 1931 ob 2 popoldne iz hiše žalosti Hradeckega vas 5. Vsem, ki ste ga poznali, vsem prijateljem in znancem ga priporočamo v molitev, da zadobi usmiljenje pri Bogu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi sv. Jakoba. V Ljubljani, dne 31. marca 1931. Marija Porenta, soproga. Minka, Ljudmila, Franc in Viktor, otroci. Miztkaa>1 ictodec, odft&ova/n, na v>efi/ Milcibak. -naic etikete je zabitim filon. -Centralna kurjava. - V nemškem in v francoskem 1 jeziku. KrajSi študij za kandidate s posebno pred-izobrazbo. — Pravila in programe daje. General-Sekretariat. dept. L. S. 38, rue Halle, Pariš. na naš manufaktiirni in galanterijski oddelek na Kongresnem trgu št. '1 v veži levo, železna vrata, kjer se dobi po nizkih cenah vsakovrstno najsolidnejše oblačilno blago, tudi čevlji domačega izdelka za otroke in odrasle, sandale, copate ild. Na zalogi so tudi nogavice, srajce, spodnje in vrhnje hlače. V delu so tudi (ker je dosedanja zaloga razprodana) i/.gotovl jene otroške oblekce po Din 90-— do Din 120— in moške obleke po Din 400-— do Din 450-=.--Ceneje solidnega blaga ne dobite nikjer! To *eita rudi j» cianc i. drgete. » atiar »n-doo «.u«oh»m> v t |tti> rn »o_ Prlnesue s seno flonsito imhimno »< n »t II < o i l pa nolrdiin inis'o>Q(l-sivaVaie urodnitilia«- .2 r? -Q a. ■ sPfŽON ^ ^ a 3Ji« c CC o ® > Oc-i '£ »ROm .O O B — i o i - _r < I « D« i n a. a n.2 - Jm > in -5 ec 4 .. »-»S . » •n . ** , v c n > GJ H N «55 >.: u — * • 'OS S -- D S-S^ssjg ~Q 1 --j, 1 •i; »C 5 c K M O C cc D .-i; C -j „ ^ (M ~ N ~ S > „ 12.2 jš1 I Earl Derr Biggers: Kitajčeva papiga 26 Za ponedeljek ,1 Pn opra- je vse pripravljeno... Izključeno! Pa odložimo za nekaj dni. recimo do cotrtka ...« Pogledal je Boba Edcna. Dotlc viva midva svoje posle? Brez skrbi!" je pritrdil Bob — vesel, da more fKiniagati simpatični Pavli. >No, dobro.« Madden je postal prijaznejši. V četrtek vam bo raneha na razpolago, gospodična. Mene tedaj morda ne bo več tukaj, pa bom že naročil potrebno. Kako sto ljubeznivi!- se je zahvaljevalo dekle ter zmagoslavno pogledalo Thorna, ki je užaljen odšel iz sobe. »Dober glas P. .1. Maddena tedaj ne trpi škode! se je šalil milijonar. Njegova beseda zaleže toliko, kolikor njegov denar, je li? »Kdor dvomi, naj mene vpraša! »Sicer pa — čas je iti k obedu. Saj ostanete pri nas?« »No ... ne ... ne vem. gospod Madden ... Kajpada ostanete! je ves goreč odločil Bob. »V Eldoradu bi morala obedovati v kavarni ,0azi' — že to je dovolj vzroka!' Pavla Wendell se je vsa srečna nasmehnila. »Tako ste mi dobri! »Zakaj pa ne? Madden se je kar spremenil. »Vesele duše, kakršna ste vi. ki bi nas malce razvedrila, pogrešamo tukaj. Ah Kim, je pristavil, ko je vstopil Kitajec, »pripravi še za enega. Na svidenje v desetih minutah, spoštovana gospodična!« Odšel je. To je tedaj odpravljeno,^ se je oddahnilo dekle. Saj sem vedela, da bom vse uredila, samo da pridem predenj. Kakšna orožarna pa je to?« Pokazala je na nasprotno steno. To je Maddenova zbirka orožja. Ena njegovih muh. Stopite* bliže, da vam razložim posamezne kose. Kmalu sta vstopila Madden in njegov tajnik. Ah Kini je stregel. Thorn je bil čemeren in redkobeseden, njegov gospodar pa, očaran od veselih dekliških oči, je bil zgovoren in priljuden. Ko so popili kavo, je Bob prestrašen opazil, da na uri manjka pot minut do dveh. ras, dogovorjen s Charliejem Chanom, so jo približal. Kaj storiti? S hladnega obraza Azijca pri mizi mladi mož ni mogel ničesar razbrati. Madden jo baš pripovedoval dolgo zgodbo o svojih lovih 11 ti uspehe, ko jo nenadoma vstopil Kitajec. Obstal jo, in čeprav ni spregovoril, je njegovo vodenje streslo vse, kakor slrel iz pištole. Kaj pa je? Smlt! jo zapel Ah Kim s slovesnim visokim glasom. Smlt neizogibni konec. Ne žalovati! Ne ža-lostiti! Vsi hudiči! Kaj pa blebečeš? je zaklel gospodar. Thorn je izbnljil sivorjave oči. Mali Ton v! je šušljal Kitajčev glas. Kaj mu je? »Ubogi mali Tonv plazuujo novo leto v Madden je planil kvišku in /dirjal v |)iilij kamnitnem (laku pri drogu jo ležalo mrtvo Kitajčeve papige. Milijonar so je sklonil in ptiča. Ros je — uboga žival — več no diha! Bob jo pogledal Thorna. Prvikrat, odkar ga je poznal, jo na njegovem bledem licu zapazil nekaj kakor nasmeh. Hadu!< Na It liplo pobral No — Tonv je bil že precej v letih,« je nadaljeval Madden. Ptičji starček visoke starosti. In kakor je dejal Ah Kini: smrt je neizogibna.« Prestal je lor koga že pričakoval. Kajti Tonv v zadnjih časih ni I>i 1 ostro motril mirno Azijčevo obličje. Saj sem kaj ta-voč na svojem mestu. Tu, Ah Kim« — izročil mu je telesne ostanke male živali — ;-zakoplji ga kjerkoli« Ura v sobi jo udarila, enkrat — dvakrat. Ah Kim jo počasi odhajal z mrtvim ptičem v roki. Mrmral j*1 nekaj sam s seboj po kitajsko. Naenkrat je pogledal nazaj. Hu malimali!« jo izgovoril glasneje. Bob Eden tega pregovora ni pozabil... 7. Gospodje in dekle so se vrnili v sobo; toda Maddenova zgovornost je splahnila, veselje ga je minilo. Ubogi Tony!« je žaloval milijonar Kakor da bi mi umrl drag prijatelj. Blizu pet let jo bil naš hišni tovariš.« Za nekaj časa se je tiho zamislil- Dekle je vstalo. Vrniti se moram v mesto. Bilo jo zelo ljubeznivo, gospod Madden, da sto me povabili k obedu. Hvaležna sem vam za to. Tod a j računam s četrtkom?« Da, če so med tem nič ne zg