LETO lil.
UUBUANA, 10. JANUARJA 1985.
HffU—IIMIIlil—MWWfKWSW1
ČUt>*UANl/
mmtstms*®
STE¥. 1.
'NAROČNSNA-ZA-JVGOSLA-
VllO ČETRTLETNO DIN 15*
CELOLETNO- DIN • ©O/ZA-INOZEMSTVO JE DODATI pojTNINO/OGLAJI PO CENIKV/ POSAMEZNA
ŠTEVILKA* PO - D8N • l'5©,
POŠT. ČEK. RA?, 13.188
D
41
■s
' 8£ DN 8 ST VO • S N VPRAV& / VČ8TEL]$KI TISKALI/ '30K0PI$HE-NE-VRA-'CAjO/AMONlMNl-PO-i 'PlSl-SE-NE-PRIOBČV-& "JE70/P0{TNlNA‘PLA-P' vCANA-V-COTOVlNl
TELEFON ŠTEV. 906.
lm«K&xSwfi£»».V£IHC
BUElHESttS
Kdo smo In kaf hočemo?
Končali smo drugi letnik svojega glasila in vstopamo v tretje leto naše borbe, razmaha in zmag. Ob vstopu v tretje leto našega delovanja se oziramo v preteklost in listamo po prvih dveh letnikih »Or-june«. ki sta živi priči vsega našega titanskega dela in borbe.
V prvi številki »Orjune« leta 1923. smo priobčili kot • uvodnik sledeči članek, ki ga danes ponati-skujemo in iz katerega je razvidno, da nismo krenili niti za las od začrtane si poti in da smo zvesto orjunaškemu programu hodili vedno naprej svojo pot smeri ravne linije.
Kdo smo torej? Člani smo mogočne »Organizacije Jugoslovenskih Nacionalistov«, ki je razprostrla svoja krila preko cele Jugoslavije. Ta organizacija ima svojo centralo »Direktorijum Orjune« v Splitu, glavne podružnice »Oblastne odbore« pa v Ljubljani. Mariboru. Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu, Splitu, Sarajevu in SkoDlju.
Kaj hočemo? Hočemo eden integralno ujedinjeni Jugoslovenski narod. Odgojiti hočemo ta narod tako, da se bo zavedal vsak poedi-nec s ponosom, da je pripadnik tega naroda. Hočemo eno državo od Ornega morja do sinje Adrije, od Radgone in Celovca do Skadra in Soluna. Hočemo, da bodo v tej državi srečni državljani, ki se bodo točno zavedali, da imajo kot taki svoje pravice, pa tudi svoje dolžnosti. Hočemo, da se bo v tej državi spoštoval zakon, v to svrho pa bomo pobijali korupcijo, ki se je zadnje čase razpasla do neverjetne višine. Kakor Kristus tempelj hočemo očistiti sveto zgradbo naše domovine. pridobljene s toliko krvjo, od onih. ki jo z brezprimernim zločinstvom uničujejo. Od tujerodnih državljanov zahtevamo lojalnost in se bomo z vsemi silami borili i v bodoče proti vsakemu iredentističnemu pojavu. Na p ram tujini importi-rancem stojimo na stališču: najprej naš človek — potem tujec.
Do naših zasužnjenih bratov se v polni meri zavedamo krvave dolžnosti, da jim pomagamo v njihovem neznosnem trpljenju. Zavedamo pa se tudi dejstva, da ta pomoč ne sme obstojati samo v po-pevanju »Morja Adrijanskega« In »Tam čez izaro« pri narodnih veselicah. Pripravljali, organizirali in čvrstih bomo naše zasužnjene brate za Veliki dan osvobojenja. Vodili pa bomo tudi točne račune o naših narodnih izdajicah, ki so v veliki meri krivi trpljenja tam čez mejo.
Zakaj se organiziramo? Organiziramo se, ker nam dokazujejo dejstva. da merodajni faktorji v štirih letih po formalnem osvobolenju niso napravili prav nič z ozirom na zgoraj navedene smernice našega
delovanja. Ti faktorji so celo vse« obči položaj v državi in izven nje poslabšali, deloma vsled tega. ker niso imeli pravega razumevanja za stvar, manjkala je deloma tudi dobra volja, v največji meri mislimo pa, da so gotovo pogrešali oporo v nacionalnem smislu prosvitljenega naroda. Vsled tega se kažejo vsepovsod žalostne posledice teh nedostat-kov. Verska in plemenska mržnja se je razpasla, korupcija slavi orgije, zakon se ne spoštuje, v gotovih delih države še vedno ni redu in iredenta še vedno dviga glavo. V očigled vsega neznosnega trpl;e-nja naših zasužnjenih bratov, ki se odigrava takorekoč na pozornici cele Evrope, naiši merodajni faktorji nimajo niti enega oficielnega protesta. Vsi obupni klici so glas vpijočega v puščavi. Propada nam cvet naroda, naši merodajni faktorji pa se koljejo in trgajo med seboj v biezprimemi partizanski mrž.iji. Zavladal je vseobči egoizem in pa vseobča brezbrižnost za dobrobit Nacije in države. Ugled države na zunaj je padel. Narodni ugovori se pa spoštujejo Z oficielnih mest inozemstva se nas prezira, zasmehuje in zasramuje. Vsa ta dejstva nas kličejo na obrano, kličejo po odpo-moči in zato se organiziramo, da damo kri in imetje tujemu narodi: in da mu ustvarimo boljšo bodočnost.
Kaj nas druži? Idealizem, nesebičnost, mlada sila in pa neomajna zavest, da je zmaga naša.
Sredstva v dosego cilja. Nimamo bogastva, tradicij velikih partizanov. nismo stranka, zato tudi ne bomo zasledovali osebnih in strankarskih interesov, ne bomo se spuščali v strankarske prepire. Porabili bomo svoje mlade energije le za dosego svojih velikih ciljev. Rodila nas je potreba. Kapital nam je mu-čeniška kri naših prvoboriteljev in pa trpljenje naših neosvobojenih brakov.
Vodila nas bo železna disciplina, vzpodbujali pa nas bodo grehi današnjih voditeljev naroda. Ta naš narod, narod jugoslovenski. je danes bolan, težko bolan. Mi pa smo prepričani, da bo ozdravel, treba mu je le pomoči, treba mu je le zdravilne injekcije. Ne strašimo se truda in žrtev, hočemo mu pomoči in bomo mu tudi pomagali. Pridite vsi. ki ste istega mišljenja, pridite in podprite nas pri velikem delu ozdravljenja in prerojenja.
Tako pred tremi leti. In danes? Enako!
Pridite vi vsi, ki ste istega mišljenja z nami, ki ste nas v duhu spremljali na naši trnjevi, a vendar zmag polni poti od Celja preko Ptu-la. Trbovelj in celjskih ječ do današnjih dni. Vstopite v naše jeklene vrste in podprite nas s svojo pomočjo. da dovedemo našo težko borbo do zmagovitega konca.
Slovensko republikanstvo.
Poleg različnih drugih fraz sedanjega zavratnega časa — se je pojavilo na Slovenskem tudi republikanstvo in je dobilo celo svoje glasilo. Kdor pozna preteklost gospoda Prepeluha in onih, ki se zbirajo okoli njega, ta ve. kakšno vrednost ima to njihovo republikanstvo. Ve-f°-, <ja se jim je pridružilo poleg u:S'uev tuc^ nekaj ljudi, ki se SKliCujejo <na svojo inteligenco. Sicer so bili »inteligentni« že za časa Avstuje, toda takrat jih je »inteligenca držala v strogo monarhističnih nazorih. Ako pa so res vsled svoje »visoke inteligence«-smatrali republiko za napredek, tega prav gotovo niso javno povedali, da bi jim to ne škodilo pri karijeri. Sedaj pa. ko je prinesla Jugoslavija vsem dovolj in t preveč svobode, hočejo kazati svojo inteligenco ravno z
j republikanstvom, češ, vsak inteligenten človek mora biti republikanec, s čimer se pravi, da v vsej Angliji ni inteligentnih- ljudi, ker so tam monarhisti. To sklicevanje na »inteligenco« pa je največji dokaz njih duševne siromaščiiie in per-fidnosti, kajti ravno inteligenten človek mora pri nas spoznati, da je sedanja oblika države edina, ki je mogoča in da moramo biti usodi hvaležni, da je vprašanje državne oblike razrešila sama na tak način, da bi vsai v tem oziru ne bilo treba med nami nobenih prepirov. Ako priprost in zloben človek tega ne spozna, mu ne zamerimo toliko, ker sega njegovo spoznanje premalo v svet in v našo zgodovino, da bi to razumel. On ve premalo o tem, pod kakšnimi pogoji je držav, nastala, kako čutijo posamezne
njene pokrajine in kaj pomeni zanj dobro urejena domača država. Zato tak človek hitro nasede kaki frazi in jo prodaja brezsmiselno naprej. meneč, da kaže s tem svojo politično zrelost. V resnici ie ravno nasprotno; če bi imel ta človek le nekaj pogleda v naše razmere, bi moral spoznati, da ie republikanstvo nesmisel, ki bi napravilo zmedo v državi še večjo in bi upropa-stilo posebno naš del države, ki bi na ta način prišel pod tujo vlado. Kdor to želi, je seveda republikanec. ker se v svoji zaslepljenosti ne zaveda, da sam sebi slabo želi. Ako niti poslancev ne moremo izvaliti tako. da bi imeli močno večino, kako naj bi se zedinili na predsednika. ki bi imel zaupanje vsega naroda! Čehi so dobili v Masaryku idealnega predsednika republike — a po njegovi smrti mu bo težko najti naslednika. Prvi predsednik poljske republike je takoj padel kot žrtev atentata, s čimer si Poljaki pač niso pridobili ugleda med svetom. Navedli bi lahko še mnogo zgledov pri raznih kulturnih narodih, kjer se je izkazalo, da so taki eksperimenti vodili do novih prevratov. ki niso koristili masi iu ljudstvu, ampak samo špekulantom, ki so si v takih poskusih iskali svo^-J jih dobičkov.
Toda o vsem tem se je že mnogo pisalo, so vsi dokazi odveč, ker je ves položaj naše lastne države najboljši dokaz, da nas more voditi v boljšo bodočnost le skupna misel edinstva, ki je izražena v kralju. V tem smislu je sestavljena tudi ustava in je to vprašanje za nas rešeno. Česar ne more doseči kralj, ne bi mogel doseči niti kak predsednik. kajti zakon veže nas vse. Ako protldrZavni elementi ruje jo proti
državi, mora predsednik ščititi državo. kakor jo mora ščititi kralj. Pravice in dolžnosti obeh so itak enake — brez vladarja pa država ne more biti. Kaj hočejo torej republikanci? To je samo lepša beseda za nekaj slabšega. Oni tega niti ne prikrivajo in pri nas se po nepotrebnem begajo mase s takim »novim evangelijem«. Zakon za zaščito države ne bo prav nič grešil proti svobodi teh ljudi, ki ogrožajo s svojo agitacijo varnost države in svobodo milijonov. Republikanstvo pri nas ni »svoboda prepričanja«, ampak špekulacija par inteligentov, ki pod to firmo vrše protidržavno rovarjenje. Ako bi bili ti inteligenti pošteni, bi prav lahko spoznali, da vodi to njihovo »prepričanje« v. propad države, ki je posebno za nas Slovence edina rešitev, ker drugega izhoda ni. Ako takim ljudem nedostaja vsak čut dostopnosti in odgovornosti in ne najdejo v sebi ni malo ljubezni do države, do naroda in domovine — bi moral že njihov realni račun govoriti proti republikanstvu. Toda njihov realni račun pozna le njih, to je egoizem in jim ni za milijone, ki bi trpeli — ampak le za osebno špekulacijo. Take ljudi pa je v imenu države treba napraviti neškodne in jim preprečiti njih agitacijo. Nam ne gre zato. da govorimo o dinastičnem čustvu, dasi je dolžnost vsakega državljana, da izkaže vladarju dolžno spoštovanje. Tako je povsod po svetu in le surovi neinteligentni ljudje kažejo svojo omejenost s tem, da hočejo biti nekaj več, ako prezirajo to, kar ie vsakemu pravemu državljanu sveto. Ameri-kanec, Anglež, Francoz, Italijan spoštuje svoje barve, zastavo, grb, vladarja in vse, kar predstavlja njegovo državo pred svetom. Nezavedni državljani so navadno tudi malovredni ljudje, kajti ako se komu godi krivica, naj jo išče po zakonu in naj ne ruvari proti stvarem. ki so drugim svete. Kdor je falot, preklinja Boga, dasi je sam kriv svoje nesreče. In tako se oglašajo z republikanstvom ljudje, ki morda niso prišli dovolj visoko — po njih mnenju ■— in bi radi doka-
zali svojo inteligenco ravno s tem, da kažejo vso svojo duševno omejenost in podlost, ker motijo s svojo agitacijo oni zdravi naravni razvoj, ki bo prinesel državi red in
mir, ljudstvu pa. srečo in blagostanje. Proti takim ljudem bi bilo treba nastopiti z vso strogostjo, ker njih delo nima nič dobrega in poštenega na sebi.
Radie.
Zgodilo se je končno po šestletnem obotavljanju in cincanju vseh odgovornih in neodgovornih faktorjev, kar smo mi kot neizbežno nujnost neštetokrat zahtevali. Aretirali so Radiča.
Dokončana je tragikomedija, ki je stala našo državo milijarde nat-rodnega premoženja, in z njo pa je* kakor upamo, končana tudi era političnih abnormalnosti, ki bo poznim zanamcem* jasen dokaz, na kako nizki stopinji je bil politični nivo prečanskega dela jugoslovenskega naroda po osvobojenju.
Smešna in sramotna je bila figura g. Radiča, tega cirkuškega klovna, ki je našel svoje impresarije v g. Korošcu. Spahu in senilnem Davidoviču; še bolj smešen pa je bil konec njegovega mirotvor-nega delovanja na matracu v mišji luknji. Njega, ki je grozil razbiti državo in še pred nedavnim časom oblastno dajal intervieve o razpustu Orjune. je potegnila trda roka kraljeve policije izpod postelje ter ga postavila v arest pit vino in igrat tamburico.
Vedno smo gledali s prezirom in zaničevanjem na ta bolni izrastek naših jadnih političnih razmer in trdno verovali v moč resnice. Neomajno in polni vere smo čakali trenutka, ko bo zmagala nad vso temino, ki je objemala zemljo Zrinj-skijev. In dočakali smo ga.
BiJ se je pp svojih seljaških vrlih prsih ter se imenoval s svojimi pajdaši borcem za Staro pravdo in naslednikom Matije Gubca, Navzel si je titel edinih dedičev in potomcev nekdanjih nositeljev hrvatske samostojnosti. Pri tem pa je baš v imenu te tako hvalisane samostojnosti. prodajal za medvedovo kožo Hrvatsko Madžarski in rdeči Moskvi. Brezprimerno absolutistično paševanje med delom jugoslovenskega naroda in tudi ne baš srečne roke naših politikov, mu je dalq celo toliko poguma, da je v svojem domišljavem precenjevanju svoje moči napovedoval vojno Jugoslaviji. V duhu ie že ustvarjal meje svo-
je države, v besedah oznanjal in okliceval početek čudotvorne - mi-rotvorne republike, na tihem pa si pripravljal prestol — pod posteljo. In že je pričela res nahujskana ta masa rnirotvorcev ustanavljati republiko s poboji in uboji nacionalistov Jugoslovenov. Ko pa je prišel trenutek, da bi stopil na čelo svojih mas tudi on — legendarni Radič — je odrekel ter zaigral najkla-vernejšo vlogo v zgodovini politike jugoslovenskega naroda.
Največji demagog in nositelj misli »prosvitljenega horvackega na-roda«, ki je imel pogum zasnovati najbolj riskantna podjetja, je ob prvem srečanju s policijo zlezel pod postelj in prepustil bojišče drugim. Pokazalo se je to. kar smo mi vedno trdili, da je Radič velika kukavica in še večji moralični despera-do. S svojim delom je pripravil današnje katastrofe »horvatsko miro-tvorne misije«, kateri se smeje ves svet.
Ne verno kaj bodo naredili s tem edinim »Odrešenikom« selja-ških mas, vemo pa, kaj je napraviti nam, ko se lomi in poka prva črta separatistov.
Kakor doslej, kličemo tudi sedaj vse poštene Jugoslovene v naše! vrste. Borba proti separatizmu, ki se je pričela z aretacijo »predsednika hrvatske republike«, stopa v odločilni štadij. Radičev se v naši zemlji še vedno ne manjka! S svojim delom smo dosedaj že dovolj-krat dokazali, da nam je delo za Nacijo in Ujedinjenje življenska naloga, ki jo bomo dovršili.
Ne bomo napadli tu nobene stranke, vendar pa je jasno, da je vse to, kar se dela danes pri nas* izvršeno v prvi vrsti radi strankarskih interesov in v drugi vrsti šele radi državnega blagra. Ne obtožujemo, a konštatiramo še vedno, da je tudi danes ni v državi stranke, ki bi zamogla ustvariti resnično kompaktno, odločno in dela-tvorno jugoslovensko fronto proti vsem separatistom in destruktivnim elementom, ki rujejo proti Jugoslaviji.
Kriza fašizma.
Predno si razjasnimo, -kako je mogoče, da je že po tako kratkem času prišlo do krize fašizma, si moramo najprej ogledati njega posta* nek in delovanje.
Po kobariškem porazu so nastale v Italiji take razmere, da so že resno ogrožale obstoj same države. Defetizem in protivojna propaganda sta se vedno bolj širila, temu pa se je 18. leta pridružila še komunistična propaganda. Tudi po končani vojni se razmere niso izpremenile. Štrajki so bili na dnevnem redu, delavstvo je stavilo vedno večje zahteve, oficirje in vojaštvo so na uli-
ci zasramovali, pljuvali so jim v obraz in jih celo dejansko napadali, tako da je bil ministrski predsednik Nitti primoran izdati okrožnico, v kateri je priporočal oficirjem, naj ne hodijo v uniformi na ulico. Če bi bil imel italijanski proletarijat le enega moža, ki bi imel toliko poguma in požrtvovalnosti, da bi se mu bil postavil' na čelo, bi bila zmaga sigurna. Toda vsi voditelji, od Turattija do Serattija, niso znali izkoristiti položaja iri so prepustili polje drugi, mlajši sili, ki se je porajala v Gornji Italiji, v Emiliji, sili polni življenjske energije in moči — -fašizmu.
Upamo, da tega ne boste prezrli!
Cenjeni naročniki! Danes V<yn pošiljamo prvo številko tretjega letnika našega glasila. Sprejmite jo vsi, dasiravno so mnogi med Vami, ki še niso poravnali naročt nine za preteklo leto. Zadnji številki smo priložili položnice s prošnjo, da izvolita poravnati zaostelo oz. obnoviti novo naročnino. Vendar se je do danes odzvalo le malo število s plačilom naročnine in to so le naši redni plačniki. Vsa časf jim, ker oni se zavedajo svoje dolžnosti in jo vrše tako, kot jo vršimo ml napram vsem naročnikom.
Vedite, da je izdajanje lista vezano z velikimi financijelnimi teikočami in nam je vsled tega nemogočo pošiljati list brezplačno, posebno z ozirom na to, ker moramo mi plačevati tiskarno in tudi vse drugo sproti. Naročniki, ki ne plačujejo redno naročnine, mm le škodujejo. Oni na žele našega napredka, temveč nas oškot dujejo za vsako številko, ki jo prejmejo brez da bi jo plačali, za 1.50 Din, letno torej za 60. dinarjev (brez poštnine in drugih upravnih stroškov). In če pomislimo, da je takih naročnikov okoli dva tisoč, smo letno oškodovani za celih 120.000 Din.
Dve leti sta za nami. Trnjeva je bila pot, po kateri smo hodili, boreč se z’ različnimi zaprekami, toda premagali smo jih in ponosno stopamo v tretje leto. Vam pačenj, naročnikbzamudniki kličemo ob-tej priliki, zavedajte se, da smo Vam tez celo leto pošiljali list, dobiti ste razne priloge, kot vozni red, koledar, dalje smo Vam ponovno priložili položnice in poslali opomine, toda vse to ste prezrli. Zavedajte so in vršite Vaši/ dolžnosti, tako kol se zavedamo in jih vršimo nvi napram Vem. Mi smo Valit zaupali skozi celo leto, zaio upamo, da tega ne boste prezrliI
.	,	•	UPRAVA.
VELIKI PLES
ORJUNA
#
MARIBOR
ki se vrši dne 10. januarja 1925 v vseh prostorih Narodnega doma,
Že po kobariškem porazu so se pričele snovati med vojaštvom ta-kozvane »zveze bojevnikov« (iasci di combattimento). Ta pokret je po vojni dobival vedno večji razmah in se je posebno razširil po Emiliji med tainošnjimi malimi posestniki, ki so bili v strahu pred komunizmom, z druge strani so pa pritiskali nanje bivši veleposestniki, od katerih so ti med vojno kupili zemljišča. Pokret je imel dvojen namen: oču-vati Italijo pred komunizmom in zavarovati pridobitve svetovne vojne.
Na čelo tega pokreta se je postavil mož, čigar ime je bilo Ji o tedaj popolnoma neznano — Benito Mussolini. Po poklicu je bil ljudsko-šolski učitelj. Pred vojno je bil so-cijalist, potem anarhist in je moral celo bežati iz Italije. Utekel je v Švico. Tu je obiskoval vseučilišče in se preživljal z raznim delo/n, dokler ga ni švicarska vlada radt anarhistične propagande izgnata. Med vojno js vstopit prostovoljno v italijansko armado in dosegel šar-žo korporala. S svojim nastopom in sijajno dijalektiko se je znal tako povspeti, da je postal vodja zveze bojevnikov.
Italijanski velekapital, ki se je ustrašil vedno bolj naraščajočega delavskega gibanja, je ta pokret gmotno podpiral in tudi Ololittijeva vlada, ki je bila tedaj na krmilu, mu je šla vsestransko na roko. Senilne buržujske stranke, ki same niso imele dovolj moči, da bi privedle državni voz v normalni tir, se niso zavedale, da grozi tudi njim nevarnost in da bodo tudi one same iztrebljene Iz političnega življenja, kot komunizem.
Mussoliniju ni zadoščalo, da je bil vodja organizacije. Precsnoval jo je v stranico, ki si je nadela ime »partito nazronale fascista«. Tej stranki so se pod silo razmer priključili tudi nacrjonalisti »modre srajce«. Zveza bojevnikov je ostala-sicer samostojna, vendar je sprem-Ifevala fašfstovsko gibanfe s simpatijo.
Prišel je november 1921. Mussolini je sklical veliko zborovanje stranke v Florenco In odre® pohod m Rim, Ministrski predsednik Facta je prinesel kralju v podpis ukaz, naj vojska nastopi proti fašistom, toda kralj je ukaz raztrgal, nakar je Facta podal ostavko celokupnega kabineta. Fašistovske legije So 20. novembra brez odpora vkorakale v Rim. Mussolini je prevzel sestavo vlade. Pri volitvah marca meseca 1923 se mu je posrečilo s pomočjo novega volilnega reda in nekaterih parlamentarnih frakcij (liberalci, narodni katoliki, itd.) da sl je priboril dvetretjinsko večino.
Toda metode, katerih se je fa-žizem posluževal, da je prišel do krmila, mu niso mogle priboriti simpatij naroda. Pretepanje, ricinovo olje, požigi, poboji, to so bila sredstva, s katerimi je fažizem operiral. Delavstvo so prisilili, da je vstopilo v fašistovske sindikalne organizacije. Za časa pohoda na Rim je štel fašizem pfibližno 300.000 članov. S tako malim številom prista-
Političen pregled.
šev pa bi ne bilo mogoče obvladati Italije in so radi tega sprejemali v stranko vsakega, kdor se je le hotel vpisati. Tako je prišlo do tega, da so se v stranki zbrali največji lopovi, izmečki naroda, ki jim je bilo te do tega, da se okoristijo. Narod, ki je pričakoval od fašizma pre-rojenja, rešitve iz težkega poetičnega in ekonomskega položaja, je kmalu uvidel, da fašizem ni zmožen ustvariti ničesar novega, da hodi isto pot, kot vse prejšnje stranke, le da je ekskluziven, da hoče uničiti vse, kar ni fašistovsko. In kar je fašizmu zadalo glavni udarec je to, da se je po prihodu na vlado posluževal istih metod kot tedaj, ko se je za vlast še boril. Mussoffni je sicer večkrat slovesno obljubil normalizacijo in upostavrtev ustavnega stanja, toda vse njegove obljube so ostale fe obljube. Nasilja so se nadaljevala.
Opozicija je med tem zbirata ob-fežitm materija! zoper fašistovske prvake. Da se fznebijo vsaj enega svojih nasprotnikov, se moralno propadli faustovski voditelji niso strašili mti najskrajnejšega sredstva — umora. In fako je padel kot žrlev fašistovske »čeke« soctjatetičnf poslanec Matteoti. Toda umor, od katerega so si fašisti obetali trspehe, jim je prinesel razočaranje, vsa italijanska javnost se je kot en mož dvignita zoper natsUstva. Glavni voditelji fašizma, Italo Balbo, del Bo-no in celo sam Mussolini so okrivljeni, da so izdajali »čeki« ukaze, kako naj postopa In katere neljube osebnosti naj se odstranijo. Zavezniki so začeli fašizem zapuščati, Oiofitti, Orlando, Salandra. Te dn! so izstopili zadnji nefašistovski ministri iz Mussolinijevega kabineta.
Fašizem, ki vidi, da je sedaj popolnoma osamljen, preizkuša vsa sredstva, da ustavi preteči razpad in pogin stranke. Nasilja so pričela iznova. Opozicionalni listi ae pleni.'-o, napadajo se politični nasprotniki, požar se zopet širi po italijanski zemlji.
Toda propadli in gnili fašizem se dolgo časa ne bo- mogel več držati. Mera nasllstev je polna do vrhunca. Le v Italiji. v deželi »kobariških junakov«, je mogoče, da strahuje milijon korumpiranih banditov 40 milijonov ljudi. Morda se bo našel tndi v tej deželi mož, ki si bo upat stopiti na čelo naroda, ozdraviti ga razsajajoče kuge in povesti ga po poti prave demokracije in Idej velikega Mazzinija na pot zdravega nacionalnega življenja. Le takrat bo mogoč sporazum med nami in Italijo, ko se bo le-ta otresla svojega Šovinizma, ko bo priznala meje, ki jih je začrtat Mazzini. Le takrat se bodo izpolnile žetje Toraasea in Mazzinija o sodelovanju obeh narodov. Ce pa italijanski narod tega moža ne bo našel, če bo še nadalje vstrajal na svojem imperijalizmu, zadela ga bo kazen, kot je zadela že vsak narod, ki si je krivično prisvojil tuje ozemlje. Tedaj si bomo znali sami izvojevati, kar je našega* kljub vsem fašistovskira legijam
Najvažnejši dogodek, ki je vse ostalo potisnil v ozadje, je aretacija Stipice Radiča. Vlada se je vendarle ojunačila in naredila korak, ki bi ga morala že davno izvršiti. V nobeni drugi državi bi se ne trpelo tako dolgo take dentagoške in pro-tidržavne politike, kot jo je uganjal Stipica že od postanka te države. Škoda, ki jo je s tem prizadjal narodu in državi, posebno še hrvat-skemu delu, je neprecenljiva. Dospel je že tako daleč, da je ustrahoval in držal v šahu bivšo Davi-dovičevo vlado, ki je ravno radi Radičeve nedoslednosti po treh mesecih vladanja tudi žalostno skrahirala. Ko je prišla na krmilo Pašič-Pribičevičeva vlada, je grozil z revolucijo in intervencijo »Krasne armije«, kar mu je baj'Q Ci Čerin obljubil. Prišla je ob znan a. Veliki junak, ki se je postavljal v pozo Graccha in Matije Gubca, veliki seljaiški tribun in vodja hrvaškega naroda, se je skril v mišjo luknjo. Policaj ga je za pete privlekel iz skrivališča. Pravijo, da je imel na glavi krono — nočno rjp-sedo — v katero jo je skril kot noj v kup peska. Je sicer le satira na Radičevo strahopetnost, označuje pa jasno mišljenje, ki ga ima ljudstvo o tem odrešeniku »hrvaškega naroda«. Na policiji. je pros i za vino in tamburico. V zaporu, kjer ga nihče ne posluša, si vsaj lahko zaigra internacionalo. Preiskovalnemu .sodniku Izjavlja, da so ga drugi zapeljali, da ni tako mislil, kot je govorit, da je nepismen itd. Žalostno je dejstvo, da je tudi hrvaška Infeffgenca sledila temu človeku in to celo ljudje, ki so znali svoječa-sno z lastnimi možgani misliti, na pr. dr. Trumbič. dr. Lorkovic in dr. Šnrmin. Sedai je pa vsega konec. Eljen Magyarorszag in republika!
Konferenca zavezniških iinanč-nih ministrov bo med drugim razpravljala tudi o ureditvi medzavez-niških vojnih dolgov. Našo. državo zastopa finančni minister dr. Stoja-dinovič. Amerika odpošlje samo svoje opazovalce. Ti so: londonski in pariški veleposlanik ter polkovnik Logan. Glede določitve vojne odškodnine posameznem državam bo težko doseči sporazum, posebno še. ker zahteva tudi Amerika svoj delež na nemških reparacijah; ostali zavezniki pa te zahteve nočejo priznati, ker tri podpisala Amerika versailleškega miru in /e z Nemčijo sklenila poseben mir.
V AibanCo se vrača normalno stanje. Ahmed beg Zagu je marljivo na delu. da pogrne deželi mir in red. Fan Noli ie pobegnil v Run,
od italijanske zahtevala izročitev ukradenega denarja.
Slovaški škofje so izdali pastirski list. v katerem odrekajo pristašem social-demokratične stranke krst, odvezo, cerkven pogreb itd. Pastirski list je bit tako hujskajoč, da se ie čutila češkoslovaška vlada primorano z vso ostrostjo nastopiti proti škofom. Mi imamo sicer tudi svoj »kancelparagraf«. naša vlada pa nima toliko moči. da bi ga izvajala in dovoljuje, da hujska duhovščina narod s prižnice in agitira za dr. Korošca in njegove pajdaše.
O potovanju bolgarskega ministrskega predsednika Cankova v Beograd in Bukarešto krožijo najrazličnejše vesti. Ena verzija trdi, da ie sondirat teren za eventualno poroko kralja Borisa z najmlajšo hčerko rumimskega kralja Ferdinanda, princeso tleano. Francoski in angleški listi pa trde. da je to potovanje v zvezi z ustanovitvijo nove balkanske zveze, ki bi bila v glavnem naperjena proti sovjetski Rusiji. O čem se je pravzaprav razpravljalo. ni prišlo nič pozitivnega v iavnost, čeravno je profesor Can-kov zelo gostobeseden in podaja vsak dan izjave raznim novinarjem. Če se pa taka zveza ustanovi, je pa tudi povsem jasno, pod čigavo patronanco se to vrši. Francija nima povoda, dokler je Herriot na vladi, da bi proti Rusiji nastopata. Mussoffni ima dovolj skrbi s krizo v Italiji, preostane torej le Chamberlain. Angleški konservativni krogi pozdravljajo s simpatijo ustanovitev take zveze, posebno toplo se pa izražajo o Cankovu. Mislimo pa, da so vsa taka domnevanja še preuranjena. ker obstojalo med nami in Bolgari še prevelika nasprotja.
Med Rusijo in Anglijo se na-sprotstva botj in bolj večajo. Večina članov sovjetske misiie je zapustila London in treba računati tudi z odhodom samega Rakovskega. Ce pride do tega. nastane isto stanje. kot je bilo pred priznanjem de mre s strani Mac Donaldove vlade.
Na proteste Nemčije glede ne-izpraznitve Kolnske coiie so za -veznffrf naredili v Berlinu skupno demaršo in izročili državnemu kancelarju noto. ki ugotavlja neizpolnjevanje nekaterih paragrafov versailieške nogodhe. tičočih sc razorožitve Nemčije. Radi tega ne bo mogoče izprazniti Kolnske cone 10. januarja, temveč treba počakati na poročilo medzavezniške kontrolne komisije v Nemčiji. Po izročitvi zavezniške note se je t&-koj sestal ministrski svet, ki je
OB
OB
PESTMI TRG 5
poprej je pa še izdatno olehčal dr- j sklen i odgovoriti s protestno noto žavno blagajno. Albanska vlada bo na sklep zaveznikov._
kronika.
EKONOMSKA ORJUNA
Gledališka ul. 8 Telefon Štev. 920
Gledališka ul. 8
Ček. račun 18.742
oared. reg. radruga * e« s«
v LJUBLJANI
Z JAMSTVENO GLAVNICO
Din 5,000 000-
HraniiM viege na knililce obrestuic pa
ir 8%
veija in vloga, vezne na odpovedni rok, tudi viš.{® p™ dogovoru. Sprejema vlogo na kn|liice in tekoči račun, dajo posojila na vknjlibo, zastav« in proti poroitvu. Izvriuja inkaso računov in cesijo terjatev ter vse v to stroko spadajoče pošlo najkulantnejol
Naložbe varne I
»Sedaj pa. ko sre za nedeonstae finančne operacije bratov Orjuna-šev moiče v st skopaj kot ribe,« hinavsko vzklika »Slovenec« na praznik 6. t. m. Našemu prijatelju »Slovencu« prav lahko povemo, da se je pri malverzacijah v bolnici prizadeti uradnik jeseni bil prijavil za podpornega člana naši Sentpe-terski organizaciji. Le-ta pa ga je izključila. Pa tudi na ostala, čeprav ne na nas naslovljena vprašanja bi mogli odgovoriti. Svetujemo pa^ gospodom od »Slovenca«: »Vprašajte samo svoje odlične pristaše. Vprašajte referenta za bolnice dr. D. ali pa uradnika uprave, ki je neposredno imet vršiti kontrolo nad blagajno! Ker tudi mi povsem soglašamo z vprašanji: Kakšen red pa je to? Kakšno nadzorstvo, da more podrejeni uslužbenec odnašati deset in stotisoče neopažen in to celo skozi
dve leti?
Novoletne čestitke Mussolinija g. Pašiču je kritiziral »Slovenec« s tem. da je jugoslovenski premier lahko ponosen - na poglavarja vseh italijanskih morilcev. O tei »prisrčni čestitki« imamo svoje mnenje seveda tudi mi. vendar pa si ne moremo kaj, da ne bi vprašali krepostnih pobožn jakov okoli »Slovenca«, kaj si je mislil njih vrhovni §ef — papež ob opetovanih čestitkah poglavarja italijanskih morilcev?
Proti defetizmu v naših vrstah. So ljudje, ki so dobri narodnjaki, vrli narodni delavci, pa v užaljenem samoljubju, ker niso soodtočujočl v naših organizacijah, mečejo naši organizaciji pod noge polena koderkoli in kjerkoli morejo. — So zopet drugi, v boljših krogih jako spo-
štovani, mod odličnimi osebnostmi po Ustiti večkrat imenovani, ki skušajo našemu pokretn »koristiti« z več ali manj zavitim poročanjem, ki z otroško škodoželjnostjo poberejo vsako preuranjeno vest o gibanju ene ali druge naše sekcije, ene aii druge osebe, in jo kot toplo »najnovejše« servirajo senzacije željni publiki. — In so tretji, ki za nacionalno stvar bodisi nimajo mka-kih zaslug, ki pa plavajo kot pene vedno na vrhu našega javnega življenja, m ti nam največ škodijo. Vsaka napaka — po njih subjektivnem mnenju — v naši organizaciji. se za zakajenim gostilniškim omizjem na dolgo in široko razpravlja. raztepla v neverjetne dimenzije in širi od ust do ust ter seveda najde povsod vseobčo grajo. In če posine v afero žarek resnice, se razblini ves kanbialski škandal
— v pene, kot so sami. Rabili bi Cankarjev pikri sarkazem, da bi z njim dovoljno. ocenili delo rodolju-barjev z dežele in iz mest. — Vsem tem kličemo krepke besede brata Kranjca na ljubljanski oblastni skupščini: Jezik za zobe in delo v roke!
— Kdor sam dela, ima tudi pravo, da kritizira.
Članek »Oborožena moč OrjH-ne« je škofove klovne okoli »Slovenca« toliko spravil iz njih aniirtri-Iitarističnega razpoloženja, da so pričeli zagovarjati vojsko. Kolikor poznamo našo armado, smo trdno prepričani, da bo prav hvaležno odklonila te svoje najnovejše zaščitnike. ki so doslej videli v vojski samo potrebno zlo. Kar se pa tiče nas. pribijemo pa samo to. da ‘‘Bomo debatirali o ustroju in duhu v vojski samo z ljudmi, ki so v tej
vojski služili in v njenih vrstah prelivali svojo kri; ne pa z maziljenimi vojščaki Kristovimi, ki su se vojaški dolžnosti odtegnili z dezer-tacijo v lemenat. Da bi pa upravičevalo vmešavanje v vojsko in debato o njej že blagoslavljanje avstrijskega orožja in spisovanje pastirskih listov, tega si pa tudi ne damo prejudicirati!
Iziava. Ker se raznašajo ua Poljanski dolini vesti, da je bil Slavko Demšar, ki je okradel svojega gospodarja Josipa Likozarja v Kranju. čtan naše Oigani/acije. ;n da ,e ravno radi tega kradel. Ker je bil Orjunaš, izjavljamo, da ni bil nikoli naš član in se tudi ni nikdar pri sil. Tudi .je sin klerikalnih starišev in bi ga odbor že kot takega ne mogel sprejeti. Vzrok njegove po-hujšanosti je treba torej iskati le v vzgoji, ki pa .ie bila pristno klerikalna.	Oriona Krasi.
Klerikalna ljubezen do Albancev. Slovenski klerikalci imajo poleg drugih bistvenih črt tudi to. da so vedno zagovorniki onih narodov in držav, ki so bile v sovražnem stanju s Srbi. Omenimo naj samo par takih momentov, ki so pokazali k.erikaice od te sirani v jasni luči. Mnogo prahu in zgražanja je vzbudil tako nastop »Slovenca« ob balkanski vojni, ko je tečii z dunajskimi plačanimi šmohi grenke solze nad poraženo turško armado. Temu proti-srbskemu zadržanju in protežiranju srbskih sovražnikov je sledila še cela vrsta. Nastop za Bolgare, po Bregataici. Nastop za Albance, ko so bili ti kaznovani za njih upadanje na Kosovo. Obramba albanskih pravilno avstrijskih interesov v zadevi izhoda Srbije na morje. In tako naprej preko zagovarjanja bolgarskih zločinov, makedonstvuio-čth in albanskih kačakov cio sedanjega afronta proti vladi. Ker se je, Bogu hvala, posrečilo priti do vlade v Albaniji, nam naklonjenemu AUmed begu Žogu. Mesto, da bi se veselili nad tem. očitajo vladi diplomatske spletke, s katerimi nai bi pregnala italoiilskega Fan Nolija. Kajti z nastopom Ahmed beg Zo-gove vlade ie daua zopet verjetnost. d* se bo znižal kontingent naše vojske ob albanski grania. S tem bo tudi olajšana vojaška služba slovenskih fantov v Makedoniji, s katerimi klerikalni tigri že nad štiri leta uganjajo najogabnejšo demagogijo. Da ne govorimo še o drugih posledicah te albanske revolucije. Med njimi tudi ta. da je z njo doigral Bajram C ur. ki je s svojimi roparskimi tolpami prizadejal delu naše države neizmerno gorja m škode.
Sicer pa je vsa ta albanska gonja samo jasen dokaz mentalitete »Slovenčevcev«. Mislimo, da mora biti vsakemu Jugoslovenu blagor države nad vse in da gleda njeno razmerje napram zunanjim sovražnikom samo s tega stališča. Samo zagrizeni sovražniki države morejo ttt zavzemati drugo stal^če in nastopati proti devizi:	Balkan	Bal-
kancem} In to so naši klei ikaici, id tako vneto branijo in zagovarjajo klevete Fan Nolija, kakor pač znajo oni zagovarjati sovražnike Jugoslavije.
Absolutizem nima mesta v tej državi je dejal v nedeljo veliki slo-venoborec dr. Anton Korošec v Mariboru. Zagovarjal ie namreč nesrečno in tako komično končano komedijo čudotvovnega Stipice. ki se mu menda tudi zdi legendarna osebnost. Pri tem zagovoru je pričel tudi nekaj groziti ter obetati, da bo Še govoril odločne besede. Poznamo čvekavost klerikalnih tigrov in njih heroično zadržanje v varnem okrilju spovednice in visoke leče, vendar jih opozarjamo, da naj nikari ne mislijo, da bodo še kdaj izvajali tudi oni absolutizem nad nacionalisti in Jugoslavijo. Ce se Hm lioče absolutizma iti terorja, naj ga izvajajo po nttli volji v z »večnimi in neomajnimi temelji jjodjtrti SLS«, ne pa nad nami!
»Jutro« na znanjel V Mariboru mora imeti »Jutro« posebno slabega poročevalca. Ni nodce o mariborski Orjuni. ki bi ne bila kakor
ING. DUKIČ IN DRUG
GRADBENO PODJETJE
TELEFON
LJUBLJANA
BOHORIČEVA ULICA 24
za nalašč nepravilna. Ko je ta poročevalec poročal o politično Prl^" pagandnem kurzu Orjune v Mariboru. je on pozabil navesti kot predavatelja brata predsednika Ubl. odbora Radivoja Reharja. 1 ri po-grebu našega. sklsdciteijti Pcirme jc zopet ta prvovrstni poročevalec označil za predsednika Oblastnega odbora Orjune nekega druzega Orata Orjunaša.
Nc. gospod poročevalec ni slab poročevalec, ampak dela to nalašč, ker sicer bi ga božja kap zadela, če bi napisat ime Radivoja Reharja.
Oj. ste malenkostni g. doktor!
Brezposelni Orjunaš. po poklicu zidar, išče službe. Začasno sprejme vsako delo. Cenjene ponudbe na upravo lista.
PRODA SE
Ikra! oblečen
OrJunaiki KROJ
proti takojinjemu plačilu
Din
Interesenti naj se zglase v upravi lista
Tvornica za dušik Ruše.
Že v »Orjuni« z dne 20. decembra 1924 smo poročali o neznosnih razmerah, katere vladajo v tej tovarni.
V Ljubljani je gospod dr. Win-discher. kateri piše tudi večkrat v »Slovenskem Narodu« o naši industriji. On je tudi zainteresiran pri tovarni v Rušah kot delničar iu upravni svetnik. Menimo, da bi bilo bolje nego pisati o jugoslovenski industriji, da bi on delal v tem smislu. On in gospod komercijalni ravnatelj tovarne v Rušah. Krejfit, sta nam in javnosti odgovorna za te razmere. Ona dva bi lahko z njihovim vplivom vsaj delala nato. da bi se razmere izboljšale. Dosedaj nismo opazili, da bi ta dva gospoda v tem smislu delala.
V šestih letih obstoja naše domovine bi se lahko pričakovalo, da bi bili vsi inozemci odstavljeni in domačini nastavljeni.
Rešitev tega problema ni težka. Odgovor, da nimamo sposobnih za ta mesta, je prazen. Treba je samo nastaviti naše ljudi, da se navadijo delovanja v obratu in potem odstaviti inozemca. Imena naših ljudi, ki bi bili pripravljeni sprejeti službo, imamo tia razpolago.
Nerazumljivo nam je, da borza dela v Mariboru ne izžene te ino-zemce kot nepotrebne. Saj imamo zakon, ki določa, da se smejo nastaviti nepotrebne inozemske moči m da se morajo odstaviti že služ-
bujoči nepotrebni inozemci. še bolj nerazumno nam je. da so zaposleni tudi pisarniški uradniki - inozemci.
Da bo javnost videla upravičenost našega ogorčenja, prinesemo seznam inozemcev. ki zasedajo najboljša mesta:
a) Inženirje in uradništvo: Ravnatelj inž. Mader Robert, inž. Leo Leipberger. inž. Stanislav Bock-szanin. dr. Viktor Ehrlich, dr. Rudolf Schadinger, Adalbert Niem-czanovski, Haberler Bernhard, j\l-fred Kuhn, Kuhn Herbert, hrana Koppl, Josef Trinker. Hermann Helena (nemška učiteljica), Skonmal Karl.
b) Mojstri, profesijonisti. delavci:	Grieb Franz. Niesner Josef, Schoneketl Robert. Gnaf Karl. Cas-sagrande Emil. Habetler Ernst, Bi-schof Alois. Burggraf Josef, Scho-r.ett Lorenz. Schwmdl Alois. Binder Roman. Hoffmeister Friedrich, Mareich Ivo.
Zahtevamo, da se razven dr. Ehrlicha odstavi vse druge ino-zemce, in sicer pisarniško osobje tekom 3 mesecev, mojstri tekom 6 mesecev in akademike - strokovnjake tekom 1 leta. Zahtevamo, da tovarna takoj začne z postavljanjem naših ljudi, da bodo ti zmožni tekom navedenih rokov prevzeti samostojno ona mesta, katera se morajo izprazniti.
Naj ta poziv zadostuje ravnateljstvu tovarne.
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
V LJUBLJANI, Mestni trg štev. 6
ker ima že nad	JR
10,000.000, D m jamstvene glavnice.	liži
\ loge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje	^
vtajusodnele.	■
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesijo terjatev. Posojila daje	H
»e proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.	i/i
Nai pokret.
Ljubljanska oblast.
Mestna Orjuna Ljubljana ima
svoj redni občni zbor dne 23. t. m. Kraj; Dvorana Narodnega doma. ob
19.	urh Opozarjamo članstvo, da sc občnega zbora polnoštevilno udeleži ter da pravočasno vplača članarino vsaj do konca 1924. leta. Sicer nima glasovalne pravice. — Odbor.
Tretja redna letna skupščina Mestne Orfune Lesce se vrši 18. januarja 1925 v restavraciji Legat. Cas ter dnevni red bo še razviden
iz okrožnice. Poročni ho rlolarrot
Oblastnega odbora. Udeležba vsega članstva obvezna. Zdravo!
M. O. LJ. (rezervna) četa se poziva na važen sestanek dne 9. t m. ob 19. uri v areno »Narodnega doma«. Zdravo!
Poljane nad Skobo Loko. Dne 6. januarja je priredila naša organizacija za Poljansko dolino svoj redni občni zbor. Zborovanje, ki se ie vršilo pri Anžonovcu, je poteklo v vzornem redu in tudi udeležba je bila zadovoljiva, dasi vre-
u„x u.i	”	Me(j	po-
ročilf nas posebno razveseljuje dejstvo, da je organizacija, kljub intenzivnemu udejstvovanju pri vseh naših prireditvah, skoro popolnoma pokrila primanjkljaj, ki ji je o priliki razvitja prapoTa vsled slabega vremena nastal.
Pri volitvah so bili izvoljeni sledeči bratje v odbor: Peter Podobnik, predsednik; Fran Brus. podpredsednik; Franc Klobovs. tajnik; Anton Čadež, blagajnik in Lovro Perko.
Po volitvah je poročal delegat Oblastnega odbora brat Marko Kranjec. Prisotni so njegovim izvajanjem z zanimanjem sledili in v debati razčistili marsikatero vprašanje.
Enodušni in složni organizaciji želimo obilo uspeha v bodočem letu. Zdravo!
Dar. O priliki občnega zbora v Poljanah je daroval brat Franc Mai-rolt 100 Din za organizacijo. Vrlemu bratu hvala, ostalim pa kličemo — posnemajte!
Kulturna sekcija Akademske Orjune ima sestanek v soboto 10. t. m.
ob 8. uri zvečer v areni »Narodnega doma«, na katero se pozivajo vsi člani. Na sestanku se vpisujejo tudi novi člani, ki bi hoteli sodelovati v isti.
Občni zbor Mestne Orjune Litija
se vrši dne 10. januarja ob 20. uri v gostilni pri Mediču v Litiji.
Orjuna v Šiški priredi v soboto, 10. januarja t. 1. v restavraciji Bel-levue čajanko. Spored bo lep in zanimiv. Eventualni čisti dobiček je namenjen potni blagajni za kongres v Beogradu. Pridite, ne bo vam žal! Začetek ob 8. uri zvečer. Zdravo!
Trebnje. Dne 3. t m. je skl.cala Zveza dolenjskih in belokranjskih Orjuna informacijski sestanek v Trebnje, katerega so se udeležili narodno zavedni Trebaujci ter člani Orjune Novo mesto in Mirna. Vzlic mrtvilu, ki vlada v Trebnjem, se je ustanovilo poverjeništvo, ki nam jamči za uspešen razvoj naše organizacije v tem kraju. Mesto poverjenika je na splošno željo prevzel brat Vladko Tomič, agilen in naroden delavec.
Mariborska oblast.
M. O. Orjuna v Konjicah priredi v soboto, dne 17. januarja t. 1. ob
20.	uri v dvorani »Narodnega doma« velik ples. Sestre, brate, po njih vpeljane goste in somišljenike vabimo, da se te prireditve udeleže v čim največjem številu. Za vsestransko zabavo preskrbljeno. Čisti dobiček je namenjen za zlet v Beograd maja t. 1. o priliki velikega kongresa. — Odbor.
Odlikovanja, Oblastni odbor Maribor je s pristankom Direktorija odlikoval za zasluge v četniški sekciji sledeče brate s srebrnim oblastnim priznanjem: Davorina Krena. vodnika prvega voda. prve čete Mariborskega bataljona: Gustava Lopuha. namestnika vodnika prvega voda prve čete Mariborskega bataljona in Leopolda Koruiana, glavarja Orjune Sv. Lovrenc na Pohorju. Z mestnim rdečim priznanjem pa je odlikoval na predlog pristojnih M. O. brate:	Danijela
Beleta. J. Zadravca. Bizjaka. Pipana. Joška Korošca in Iva Veke ta, člane prvega voda prve čete Mariborskega bataljona in Josipa Kodra. Avgusta Kogelrdka, Josipa Brezočnika in Aniona Brezočniita, člane prvega voda četniške sekcije Orjune Sv. Lovrenc na Pohorju. Ze odlikovani brat Edvard Kralj, Maribor, je dobil pismeno pohvalo. Čestitamo!
Orjuna Šoštanj priredi dne 1. februarja t. 1. velik ples, katerega čisti dobiček se porabi za zlet v Beograd.
Razvitja praporov. Po poročilih, ki jih je prejel O. O. Maribor, bosta organizaciji v Mariboru in v Celju razvili svoje prapore še pred kongresom v Beogradu. Razvitje prapora O. O. Maribor se bo vršilo najbrže v marcu, o priliki seje Glavnega odbora v Ljubljani, tako da se ga bo udeležil lahko ves Glavni odbor s predsednikom bratom dr. Ljubo Leon tiče m. in velikim čelnikom Ilijo Trifunovičem Birča-ninom.
Izjava. Ker sem sprejel kandidaturo za skupščinske volitve februarja 1925 kot nosilec liste
fe Kupujmo in podpirajmo izvrstno $ Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
rodnega bloka za volilno okrožje Maribor-Celje, odlagam svoje mesto kot član Oblastnega odbora Orjune Maribor, kakor sem to vsled sklepov Direktorija. oziroma Glavnega odbora z dne 23. novembra 1924 dolžan storiti. — Maribor, dne 30. decembra 1924. — Dr. Ljudevit Pivko.
Andreas Hofer. Po osvobojenju so izginili iz naših mest in trgov vsi spomeniki nekdanje Avstrije in tudi njenih junakov, vendar m je tam v obmejnem Slovenjgradcu ostal še eden — spomenik Andreja Hoferja. relief na hiši g. Schullerja. Ta gospod ie ob prevratu okrasil svoj hotel z zvenečim in patrijotič-nrm imenom »Beograd«, sedaj pa, ko čuti našo preveliko prizanesljivost, je ta napis zopet odstranil in na renoviranem pročelju se blišči zopet »Hotel Schuller«. Ponosno in izzivalno pa gleda tudi Andreas Hofer. Vemo prav dobro, da ta tirolski junak ni neposredni simbol stare Avstrije in Habsburžanov, je pa na vsak način tesno zvezan z njeno zgodovino, ki ga ie rodila in katero je pomagal po svojih skromnih močeh graditi tudi sam. Odločno pa moramo naglasiti, da ie Andreas Hofer simbol nemške nacionalne moči in patron vseh nemških napadalnih in obrambnih idej. Kot tak je dobil svoječasno, v dobi največjega razrasta naše nemškutarije tudi spomenik na Schnllerjevi hiši v Slovenjgradcu. kjer naj bi bodril slovenjgraške Nemce in nemčurje na boj proti Slovencem. Dajal naj bi jim vzgled, kako je treba »braniti« nemštvo proti nasprotnikom — Slovencem. Zato pa spomenik nekdanje Schulvereinske in Siick-markovske misli absolutno ne sme še dalje krasiti zunanjega lica slovenskega Slovenjgradca. — zato zahtevamo, da sa takoj odstrani, ker bomo v nasprotnem slučaju prisiljeni podvzeti druge korake. Schul-lerjev Andreas Hofer naj roma v kak muzej, kamor edino spada in kjer bo pričal poznim potomcem, da je nekoč bila pri nas nemškuta-ki pa je izginila brez sledu, kakor izgine sneg spomladi.
Din T— na vsak korak
prlhianite, zato ne tožite, tla Vam
je predaleč in kupujte vse oblačilne predmete in potrebščine pri
Drago Schwab, Ljubljana.
O p£lfttiai«s8 Podpisuj!« delež«
»Ekonomske Orjune«I 1
mm -četrijl
Haribor* KoroiKa Is*.
Dopisi.
Guštauj. Po shodu Orjune v G u š t a n j u. Na shod Orjune so prišli tudi nemški naciona-lec Oslander, klerikalec Franc Kotnik in socialist L. Razen g. Kotnika l nobeden teh gospodov ni motil namenoma naš shod. Socialist L. se je sicer oglasil k besedi, pa se je sodeč po njegovem govoru, v vsem strinjal z našimi izvajanji. G. Osi-j ander se je po shodu v kavarni sladkal na vse pretege ter je na doigo in široko dokazoval kako lojalen Nemec je in trdil, da se ni še nikoli vmešaval v politiko. Iz njegovega delovanja pa vemo, da je ravno nasprotno.
Ne bi se bavili več s temi gospodi. ko bi ravno ti gospodje ne bili pokazali napram svojim pristašem povsem drugo lice.
Gosp. Osiiander. ki ie vzel dva kmeta kot »Leibgardo* iz samega strahu, se je drugi dan hvalil, da je vodil Orjunaše za nos. pozabil pa ie povedati kako ponižen je bil kljub pikrim besedam, ki so padale , proti njegovi osebi. Ona dva kmeta pa, ki sta baje čuvala g. Osiandra ' pred Orjunaši. sta pa po njih lastnih zatrdilih odnesla najboljše vtise
o	Orjuni. Tudi to je nekaj.
Gospod lnternacionalec se je bahal — drugi dan — »Ali smo jih«. Povejte svojim pristašem raje, kako ste vse odobravali — na shodu bi se morali izkazati gospod socialist
Gospod liadgozdar Hrubesch. ki kot avstr, državljan isbak stoji samo še z eno nogo v Jugoslavija tudi ni mogel držati jezik za zobmi. Mu bodemo poskrbeli še hitrejšo pot v blaženo Avstrijo.
Do danes smo delali z dobrim, pazite se. ne dajte nam povod za drugačni nastop.
Prekmure. V Dolnji Lendavi službuje kot sodnik neki Tomšič, ki se nikakor ne more otresti .Karlovega voj. križa. Vidno pritrjenega nosi na verižici pri uri. In ta gospod. ki prezira vse narodne prireditve in se ponaša z avstrijskimi odlikovanji, misli cele*, da postane sodni predstojnik v tem ogroženem kraju. Mi pa smo gotovi, da se mu to ne bo posrečilo, ker bodemo preprečili taka imenovanja.
Konjice. Znani nemskutarski priganjač, Iti slovi po tukajšnji okolici še danes kot izvrsten zagovornik pri sodišču v Konjicah in to še iz stare poginule Avstrije, ne more na noben način preboleti nemile »usade«, ko so avstrofdski renegati uganjali z našim nacionalnim življem cele orgije nasilstva pod zaščito zakonov njegovega apostolskega veličanstva. Zato se pa ni za Čuditi, če ima tak renegat še danes
o	naših sodiščih približno enake mnenje, kot je faktično bilo nekdaj še pred dobrimi petima leti, zato pa se je tudi v tern smislu izrazil o našem tukajšnjem sodišču ob enaki priliki približno sledeče: »Karm man niks mochn, die Windischen trei-ben was sie \vollen hcim Gericlit.«
Dobro, danes pa ta advokat, ki ne dela naši odvetniški zbornici niti najmanj časti, zagovarja znanega pangermana Schveiekhardta pred okrožnim sodiščem v Celju i-2di zločinskega nasilja nad njegovimi slovenskimi uslužbenci. — Firma Schweinckhardt in pa naš dohtar, ki mu prizanesemo zaenkrat z imenom, sta znana daleč naokrog kot slab denar, ki se ga sicer vsak bo-
Straža izpred vojne dobe je bila Le oni, ki redno oglašufe, res »Straža Slovenstva«, a danes fa sigurno napreduje! je zaščitnica nemčurjev in prevrata nih elementov. Vsakemu poštenjaku se mora to glasilo studiti.
Dragi rojaki, gotovo se še spominjate na leti 1913 in 1914 in veste tora}, kako so nas Slovence nem-čurji denuneirali ter hoteli potopiti v žlici vode. Takrat se je Straža nad tem zgražala, a danes jih misli prositi odpuščanja s tem, da jih kaže javnosti kot najbolj lojalne državljane.
Slava našemu boritelju za narodno idejo, nepozabnemu Karlu Brezočnfku, katerega so baš oni s svojim denuncijanstvom spravili v prerani grob. Olasilo, katero te je takrat zagovarjalo, danes sramoti in pljuva na tvoje delo. Njivo, katero si oral, so ti jo nasejali z ljuliko brezvestni stranikarji, a mi Orjunaši damo poroštvo, da odstranimo s te njive plevel. Umrl si, Tvoj duh živi med nami.
Leta 1913 so te obtožili veleizdajstva, pri vojakih so te označili z p. v., vse te zasluge imajo na vesti naši lojalni nemci kot Sorbegg,
Baumgartner, Boldin, Heinsek, Jager, Sosclmigg, Novak itd.
Te lojalne Nemce zagovarja danes Straža ter se zgraža nad Orju-^ no, katera je tem hajlovcem zabra-nila nemško petje.
Orjunaši, ne klonimo, jadrajmo naprej, dokler ne dosežemo cilja, hodimo pot, katero nam je začrtal naš blagi Karl.
Tebi pa blagi Karl, se zaklinjamo Orjunaši ob Tvoji gomili, da hočemo stati vedno na braniku naše lepe ujedinjene JugQSlavije, katero si taiko željno pričakoval ali žalibog ne dočakal. Zaklinjamo se, da se bomo maščevali nad onimi, ki so zakrivili Tvojo prerano smrt.
Sv. Lovrenčani združite se v eni močni falangi in sicer Orjuni. da s tem onemogočimo obstoj narodnim izdajicam.
Slovenci! Naš boj mora biti neizprosen, bojkotirajmo renegate in držimo se gesla: »Svoji k svojim!«
»Orjunaš.«
ji, a sprejeti ga mora. ker ga k temu sili 'zakon in potreba.
Snažilno orodje za pisalne stroje,
THE REX CO., Ljubljana.
ostalo članarino in pobero predplačila. Vsakemu članu naj se izroči obenem z novo legitimacijo vsaj še eno pristopnico, da pridobi najmanj še enega člana.
Ob tej priliki agitirajte za naš list. Vsak član je v smislu statutov dolžan biti naročnik »Orjune«.
Razširjajte pa naš list tudi med nečlane. Ne zahajajte v gostilne in ne podpirajte trgovcev in obrtnikov. ki niso naročniki našega lista!
Blagajnik.
imajo pri njemu najlepšo priliko, da se na uče nemščine. Potočnik pa tudi skrbi za njih politično šolanje s tem. da jim pravi, da bo itak Maribor kmalu zopet Avstrijski. Jugoslovani hodite pridno k Potočniku!
Mariborski Mestni Magistrat. Mariborski mestni magistrat rabi še vedno sledeče tiskovine: Stadtgemeinde Marburg 328
Markt-Gebiihr
1	Ochse 20 Heller.
Pod vlado g. Grčarja je razum-_	„	r ljivo. da se še niso tiskali sloven-
SraftlOtmi	ski lis*ki — sedaj pa bi bil čas.
Priporočamo Ivan Zupan — Naši lojalni Nemci. V Mlinski	Lohgarberei Krainburg. Možu bi	bi-
ulici v Mariboru ima delavnico čev-	lo menda	res potreba ustrojiti	de-
ljar Potočnik, ki je strasten impor-	bedo kožo.	da se bo zavedel tega,
tiran Nemec iz Gradca. Njegova	da živi že	šesto leto v svobodni	Ju-
žena je tudi Gradčanka. Vajenci	goslaviji.
V krogu svoje družinice sta obhajala dne 7. januarja 1925 srebrno poroko gosp. Albin RakoS s svojo ženko gospo Elizabeto roj. Pajk.
Želimo jima obilo sreče!
Prekmurje. Svoj čas smo že pismeno opozorili vse takozvane napredne stranke, naj ne postavijo vsiljivega Madžarona llartnerja, mlinarja iz Murske Sobote, na svoje kandidatne liste. Res, Hart-ner bi ostal na ccdiiu, če bi ga ne kandidirala Pucljeva struja SKS. Nc dvomimo o nacionalnosti vodstva SKS in upamo, da bode vodstvo odpravilo tega Madžaroaia iz kandidatne liste. Vsakemu je znana pisava njegovega lista, katera je bila naperjena proti vsemu, kar je bilo narodnega. Nihče ni pozabil na ogabne Hartnerjeve nastope pri zadnjih volitvah. Opozarjamo sedanjo vlado na tega človeka, katerega bi se moralo obtožiti radi nesramne pisave njegovega glasila. Čudno je, da tak človek dobiva milijonska posojila od Narodne banke. Imeti mora izborne strice v Beogradu. Za naše članstvo pa velja sklep direktorija, da je, ako je na kandidatni listi človek, ki pri volilnih shodih govori proti interesom naše domovine ali je neslovanskega pokolenja. zabranjeno za to stranko glasovati, če ima tudi stranka program, ki ne nasprotuje edinstvu naše domovine. To' naj bode opozorilo članstvu in vodstvu Pucljeve SKS v Mariborski oblasti.
obstoječ te 2 velikih iu 1 iuanjše sobe, z električno razsvetljavo, centralno kurjavo, parketnim tlakom, velikimi izložbenimi okni na uiico, z vhodom iz ulico in veže, v pritličju novo hiše, v prometnem kraju, v centru mesta Ljubljane, primeren za katerikoli obrt: trgovine na drobno ali debelo, pisarne, raskavim skladišča, krojaško industrijo, obrtnike, gostilno ali bnfet itd.
Jozadevne informacije ali ponudbe naj se blagovoli poslati na upravo lista „Orjuna*.
Službene objave.
Člana Stanko Vozelj in Božo
Kralj naj takoj javita svoj naslov in Mestno organizacijo h kateri pripadata tajništvu Oblastnega odbora Ljubljana.	Tajnik.
VSEM BLAGAJNIKOM!
Z novim letom treba izdati nove legitimacije, pobrati zaostalo članarino in odposlati Oblastnemu odboru izkaze o izrednih prejemkih v preteklem letu ter obenem nakazati Oblastnemu odboru odpa-jočili 30% istih.
Dolžnost blagajnikov ic. da takoj naroče potrebno število legitimacij, članarinskih markic in vseli drugih potrebnih tiskovin ter iztirjajo z^-
PODPJSANA TVRDKA PRIPOROČA:
SADNE SOKE:
malinovec, cštronado in sadni grog (punč).
AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE:
limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmei*ter.
ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE:
Rum-eaencc različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd.
SADNE ETERE
v raznih koncentracijah.
NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO.
SREČKO POTNIK IN DRUG
P«*na dcstilaci-<a esen* itd- LJUBLJANA, Metelkova ul. 13.
zobna pasla beli krasno zobe in daje jim blišč.
Sv. Lovrenc na Pohorju. Straži ni po volji, da se ji predbaciva, da je baš ona zagovornica štajerskih nemčurjev. Hinavsko se hoče otresti teh očitkov, obenem pa pretaka solze za »Liederabendom«, katerega je preprečila Orjuna. Komur so znane razmere našega trga, lahko smelo trdi, da ni v celi dravski dolini takšnega nemčurskega gnezda.
PIVA II U flinilflfll Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel-
1	lili II n mili Ml	kov	domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
JlUJl H JlUJIIn! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponikianje dvokolesa, otroški vozički, Šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko.
Je najmodernejše urejena in IzvrSuJe vsa tlakarnlška dela od najpriprostejšoge do najmodernejšega.
Tiska Šolske, mladinske, leposlovne ta znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi najveSjih nakladah. — Časopise, revije in mladinsko liste.
> Strolkl pri vporabl bandita t
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornika šolskih zvezkov,
Šolski zvezki sea dsnovne Solo in srednje Sole, Risanko, dnevniki in belcžntce.
Pravi zaklad
VSAKEGA
gospodinjstva je dobro milo, zato zahtevajte
povsod edino »e
Adaptira) svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H A G - generatorjem!
Vozi z ogljem
Tal. inter. 180,
Frankopanska ulica 151,
Prospekte in reference daje
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25let-nih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodno naprave in vodovod.
Zastopa: Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
(	STROJI
,	.	za	obdelovanje lesa.
ZVONOV'
TURB3ME.
Transmisije in železne konstrukcije. Um- in kovfoolim Ogojigasne potieMčine. Sasaljke. • flrraatnre.
Strojne tovarne in livarne d. d.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 35.
JUGO-HAG
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št Telefon štev. 560,
Strelki pri vpsrabl os>la I
P®0RUŽNICE:
Maribor - Kamnik Koujice « Novo mesto Ptuj - Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica
Brzojavi s TRGOVSKA
Odgovorni urednik VI. J- O^lzinja.
[Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
Lastnik inž. Mar^o Kranjec,