205. Sl. * S- leto. PoStnlna pavšallrana. Posamezne številke 1 D. V Ljubljani, V četrtek 7. septembra 1922 foroCaina za kraljevino SHS W*eecno 15 D. Letno 180 D Inozemstvo s 3Se*«čno 20 d. Letno 240 Et : ^ostoipna ima vrsta za 30 para, večkrat popust __ ^ ^a<-’a«o ,/ . JUGOSLA.: it Otlica rank\). 'Ja/jg Uredolitvo: Volfova ulica 1/L TeieJon 300 Uprava: Marijin trg & Tatafeo« Rokopisi se ne vračajo. Vpišaanjem je priložiti znan za odgov&v Velikansko zanimanje m ^ kongres lavnih delavcev. OKUŠANJA,, PRIJAVE IN REKLAMACIJE 12 VSEH DELOV DRŽAVE, OBILA UDELEŽBA IZ BEOGRADA, Sb ^8re£>’ sept. (Izv.) Zanimanje da, NaiveČje zanimanje se izraža v songres javnih delavcev v Zagre* jj® je vedno večje. Z vseh strani pri* ®° vprašanja in prijave, pa tudi inkarnacije za povabila. Večina pri-'«v dospeva iz večjih središč v dr-tako posebno iz Splita, Dubrov-1 *** Ljubljane, Sarajeva in Beogra- pričakovanju, kaki elementi in osebe se bodo udeležile kongresa in v kaki smeri se bodo gibale razprave. Zelo mnogo bo udeležencev iz Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, Makedonije in Slovenije in zlasti iz Beograda. Demokratski ministri se bole obsodbe lavnih delavcev. *®HSTRi DR. ŽERJAV, PRIBIČEViC IN TIMOTEJEVIC AOIT1RAJO PfcOTI UDELEŽBL — VEČJE ŠTEVILO DEMOKRATSKIH POSLAN* SE S PREDSEDNIKOM NA ČELU KLJUB TEMU UDLEŽ1 KONGRESA, *Magreb', 6. sept (Izv.) Današnja **lobodna Tribuna« poroča iz Beo-«|da: H kongresu javnih delavcev ^Zagrebu, ki se otvori dne 10. t. m., se priglasili predsednik demokrat-j, e£.a kluba Ljuba Davidovič, nada* JV V oj a Veljkovič in predsednik na* *®*ne skupščine dr. Ribar ter več pojoče v in večje število oseb raznih •Kupin. Beograjski dopisnik »Slobod-Tribune« doznava, da bosta gg. Ljuba Davidovfč in Voja Veljkovič ^stivno sodelovala na zagrebškem ‘foogresu, In sicer brez ozira na ovi-ki se jima bodo stavljale s kakršnekoli strani. Trudila se bosta s ?Voje strani poskusiti vse za ozdravele razmer v naši državi, posebno na Hrvatskem s tem, da se začne ®°va politika. — Današnja »Riječ« pa Poroča Iz Beograda o udeležbi demo* **ra v veljavo. Občini Šmederovo narjev za sprejem udeležencev letošnjega kongresa. Jugoslovanskemu novinarskemu udruženju je bil dovoljen znesek tridesettisoč dinar jev za organizacijo novinarskega kongresa v Subotici. Hrvatsko-sla-vonskemu gopodarskemu društvu je bila dovoljena podpora v znesku stotisoč dinarjev za priprave letošnje razstave v Zagrebu. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV O JUŽNI ŽELEZNICE Beograd, 6. sept. (Izv.) Da se ure dl razmerje nasledstvenih držav do južne železnice, je sklicana za 23. t. mes. konferenca v Budimpešto. Na to konferenco bodo poslale svoje delegate Jugoslavija, Avstrija, Madžarska in Italija. Borzna poročila. Curfh, 6. septembra. Berlin 0.393, Nevv-york 526, London 23.52, Pariz 51-40, Milan 22.95, Praga 18.70, Budimpešta 0215, Zagreb 1.45, Varšava 0.065, Dunaj 0.0675, avstrijske krone 0.06875. Berlin, 6. septembra, Dunaj 1.78, Budimpešta 51.93, Milan 5548.15, Praga 44800 Pariz 10.031.40, London 5642.90, Newyork 1248.43, Curih Z3.970. Praga, 6. septembra. Dunaj 0.03375, Berlin 2.075, Rim 123.75, Budimpešta 1.325, Pariz 223, London 126, Newyork 28.30, Curih 541, avstrijske krone 0.035, italijanske iire 217.50. Dunaj, 6. septembra. Devize: Zagreb 204.65-205.25, Beogrda 819—821, Berlin 67.35—57.65, Budimpešta 32.95—33.05, Lon-don 336.050—336.650. Milan 3271-3279, Newyork 76.17$—75.325, Pariz 5919—5934, Praga 2622—2628, Sofija 424.50—425.50, Cu-rih 15.205-15.305. Valute: Dolarji 74.900— 75.200, bolgarski levi 388—392, nemške marke 54.50-68^0, angleški funti 335.400— 336-300, francoski franki 5860-5890, Italijanske lire 3237.50—3252.50, dinarji 812— 816, romunski leji 564—566, švicarski franki 24.220—24.280, Češkoslovaške krone 2610 —2620, madžarske krone. 32.90—33.10. Zagreb, 6. septembra. Devize: Dunaj 0.11—0.13, Berlin (Izplačilo) 6-25—6.75, Budimpešta 3.90—4, Bukarešta 70—71, Ital Ha 345—350, London (izplačilo). 355—357, New-york (Izplačilo 77.80—80, Pariz (Izplačilo) 610—620, Praga (Izplačilo) 275—280, SvIca 1500—1510, Varšava 1.20—0. Valute: ameriški dolarji 75—80, avstrijske krone 0.12— 0.123, češkoslovaške krone 280—290, nemške marke 7—8, italijanske lire 345—347. Beograd, 6. septembra. (Srednji tečaji.) Devize: Berlin 6.30,. Budimpešta 4.10, Bukarešta 72.50, Milan 346, London 355, Pariz 619, Švica 1510.50, Praga 280. Razpad »Podpirati to politiko ie aadaije, step* fStadlti skozi dm in strn posameznikom, ki jih skušnje zadnjih'let In zadnjega Sasa Blw izučile In no Izpametovale, M pomenjalo to-ilko, kakor pripravljati državi tisto usodo* ki Je v Sloveniji demokrat stranko.« {•Sto*. Narod«4 Božji milni meljejo počasi, a gotovo. Ttidi tisti, M si še tako krčevito zakrivajo oči, da ja ne bi pogledali resnici v obraz, pridejo enkrat do spoznanja. Včerajšnji »Slov. Narod« priobčuje težko obsodbo o dosedanjem delovanju demokratske stranke. Še hujša pa te obsodba za takozvane mladine, ki so si prisvojili vodstvo demokratske stranke. ^ le leta vodimo najostrejši boj proti politiki vodilnih slovenskih demokratov1 Že leta povdarjamo, da pomeni demokratska politika nesrečo za slovenski narod in veliko nevarnost za obstoj države. Svoje trditve smo vedno podprli z dokazi. Žal, da je slovenska javnost, docela zastrupljena po podkupljeni demokratski žumalistiki, le počasi pričela spoznavati, da imamo mi prav, V zadnjem Času pa postaja spoznanje vedno bolj izrazito. Demokratski stranki oi/t&ou hrbet vse pošteno slovensko ljudstvo. Klika, ki si je domišljala, da je vsega-mogočna. Izgublja svoje zadnje pristaše in ostaja osamljena, dokler ne bo vztfa konec v svojih smrdečih in komptnih aferah. Sicer mlado-demokratski kadaver v svojih zadnjih stresljajih še bljuje žveplo in ogenj na one, ki ga zapuščajo V njegovt gnilobi. Vendar so to samo santd kadavra, o katerem se lahko g»vort samo v preteklem Času. S političnim piratstvom, Intrigami in nasiljem se je zagrizla v telo slovenskega naroda klika, ki je z rafiniranimi metodami ubijala politična, gospodarske in socialna prava ljudskih množic. In zakaj jih je ubijala? Samo zato, da Je bito zadoščeno nekaterim, ki so hoteli bitt mimstri in poslanci in samo zato, ker se nekateri hoteli napolniti svoje žepe z denarjem in biagom, ki je bU last ljudstva. Raztepimo samo nekatera poglavja iz knjige mlado-demokratske politikHi Vsiljena Je bila ustava, M Je povzročila neznosne notranje politične rtBt* mere. Jugoslovansko ljudstvo Je zapleteno v bratomorni boj, kjer ne pozna brci Hrvat brata Srba in kjer je potisnjen Slovenec kot deseti brat ob steno, do mola in kolne usodo. Slovenija je razdeljena. Centralizem Je s svojo upravno nezmožnostjo povzročil kaos, ki je v nesrečo državi. Javno uslužbenstvo strada, tli more delati in se zavaja vslei sistema v korupcijo. Vsa gospodarska politika Je v dobrobit le nekaterim kapitalističnim izvoljencem, dočim mali podjetnik in trgovec ne dobi primernega kredita in životari, dokler ne zapade krizi. Draginja Je vsak dan večja, ljudstvo se zadolžuje in vodi obupni boj za svoj gospodarski obstanek. Politične in socialne pravice so ukinjene in pravica je na strani manjšinskih absolutistov. Politična moč se IzrabHa za nacionalizacije podjetij, kar pa ni nič dragega, kot kapitalistična orgila posameznikov na žuljih delovnih rok stotisočerih. Tako bi se Idhko naštevalo še 'dalje in dalje. Menda slovenska beseda še nikdar ni bila izrečena za taka poglavja v slovenski politični zgodovini. Ni čuda, če je demokratsko stranko zadela v Sloveniji po zaslugi njih mladinskih voditeljev usoda popolnega razsula. Nihče ne bo žalosten vsled tega. Nasprotno: zadnji čas je bil, da se onemogoči protldržavritm svinčenim elementom vodstvo slovenskega naroda. Dovolj je poštenih državljanov, Id bodo lahko stopili na njih mesta in s tem odrešili narod pijavk. _______ .......................... Živo zanimanje za II. ljubljanski veleseim. PRIHOD ŠVICARSKIH NOVINARJEV IN INOZEMSKIH POLITIKOV* Beograd, 6. sept. (Izv.) Zanimanje za Ljubljanski velesejem je v domovini pa tudi v inozemstvu zelo veliko. Kakor se govori, pride v Ljubljano tudi skupina švicarskih novinar- jev, da si ogledajo vzorčni veliki sejem. Njim se bodo najbrže pridružili tudi nekateri Inozemski politiki, ki sedaj potujejo po naši državi, da spoznajo razmere v naši državi. Pred premirjem med GrSko In TurOJo TURKI ŠE VEDNO PRODIRAJO. Pariz, 6. sept. (Tžv.) Francoska vlada je že odgovorila na noto angleške vlade glede skorajšnjega podpisa premirja med Orki in Turki. Brzlna, v kateri je sledil odgovor, d£ sklepati na popoln sporazum obeh omenjenih vlad. Rim, 6. septembra. (Izvirno.) Poslanik angorske vlade Djelal Ed-din bej je Izjavil, da so Turki tudi po zmagi pripravljeni pogajati se o u-stavitvi sovražnostL Njihovi pogoji so: Izpraznitev Male 'Azije, obnova neodvisnosti Turčije v okviru narodnih meja in povrnitev TrakiJe južnovzhodno Marice vštevši Je-dren. PRIHODNJA SEJA NARODNE SKUP SCINE. ;•••■ Beograd, 6. septembra. (Izv.) Poučeni krogi so včeraj zatrjevali, da bo prihodnja seja narodne skupščine dne 21. t a U VI 973722 V telenu Njegovega Veličanstva kralja v pSrSft2orko Fakta*io116> i-1897 le, oženif. i511 v br£/" konfesi- ^ uredHik kriv, ^odične^t^if1^ 0<**ovort*‘ urednik pe- v Ljubljani *Jueos>avlie* izhajajoče vrije silv^0 vsled česar so članki v navedeni tiskovini Ib sicer P^Vi* ° Političnih **■ ** —— *Sv^ar5pl1,lZ-ieta -1922 pod Ulovom Devine SHS £ minister prosvete kra •**»■^n/. mT “ L A« ra- * MubliaS v 23 sociiata° politiko p**« repr** 8askesa P°litWa#sa jBdovstra je g. Dolfe Ribnikar... Med volsko ie Imel v rokah vso ljubljansko aprovlzacljo, godilo se mu Je bolje, kakor ljubljanskemu županu In vsa Javnost ve, da Je mož dobro situiran, bogataš«, Iažnjlvo dolžil kaznjivih dejanj; ad 2. Oregor Žerjav, minister za so* cljalno politiko v odstavku: »Tej, v tem oziru najogabnejšl osebi naše preteklosti (flr. Šušteršič) so dovolili demokratski mladini povratek v naše javno življenje. Dr. Žerjavu in njegovim sotrudnikom niso nobenega 3redstva dovolj slaba, In tako so stopili v zvezo z največjim škodljivcem . slovenske napredne kulture, ki ga je kedaj rodila naša zemlja. Poklicali so gp nazaj, mu dovolili po predhcK’ ijem odobren ju te brošure tisk in širjenje ter mu pridobili ministrov pristanek za povratek v domovina Njegovo izgnanstvo ie bila naravna posledica njegovega protijugoslovanskega stališča pred in med vojno in pa pred vsem njegovega, vse zakone vesti in etiketeptajočega zasužnjeva-nja slovenskega svobodnega in naprednega iivUenia pred voiuo. panee so predstavniki »državnotvomega« In »naprednega« življenja poklicali dr. Šušteršiča nazaj, da se z njegovo pomočjo še nekaj časa obdrže na površju« — iažnjivo dolži nečastnih dejanj, ki bi ga utegnila v očeh ljudi ponižati in ne navajajo posebnih dejstev, zaničljivih lastnosti; ad 3) ministru Svetozarju Priblčeviču očita egoizem In koristolovstvo v politiki, da je koval naklepe, daumori Radiča, podpiral in podkupoval komuniste In atentaor-Je, nastavljal kot uradnike svoje pristaše, najsumljivejše kvalitete in preteklosti, vpeljal metode batinanja, podkupoval sumljive elemente in agente provokatorje, da je v zvezi z atentatorjem na Draškoviča in da je njegova afera pravi državni škandal, in se s tem Iažnjivo dolži kaznjivih in nečastnih dejanj ,ki bi ga utegnile v očeh ljudi ponižati, ter ne navajajoč posebnih dejstev, zaničljivih lastnosU In misli. Te žalitve tvorijo objektivno pregrešek zoper varnost ča-*U po §§ 487, 488 in 491 k. *. S tem ]* aajsrivCi prestopek r zmisiu ČL III. zak. z dne 15. 10. 1868 it. 142 dri zak. In se . obsodi |V; '' po 5t. 5 navedenega zakona, drugi odstavek na 300 Din denarne kazni, za slučaj ndz-tirljlvosti na 6 dni zapora, po § 389 k. pr. t. v povračilo stroškov kazenskega postopanja ter da to sodbo objavi v »Jugoslaviji« na svoje stroške Y 14 dneh »poten* ko jo prejme. . Razlogi- V navedenih treh Številkah perijodične. ga lista »Jugoslavija« so Izšli zgoraj v tenorju navedeni članki, ki žalijo zasebne ob-tožitelje Adolfa Ribnikarja, Dr. ClregorJa žerjava. In Svetozara Pribičevlča, kakor zgoraj navedeno. Žalitve vsebujejo objektivno pregrešek zoper varnost časti po § 487, 188 in 491 k. z. Ker se obtoženec, ki je po priznanju In navedbi v listu »Jugoslavija« njen odgovorni urednik, zagovarja, da člankov ni čital la so bns njegov« vednosti prišli r Ust J* podana krivda prestopka zanemarjanja dolžne pazljivosti odgovornega urednika po čL III. zak. z dne 15. 10. 1868 št, 142 drž, zak., vsled česar le krivdorek utemeljen. Kazen Je tila odmeriti po točki 5 drugi odstavek navedenega zakona od 800 K do 8000 K v denarju. Olajšllno Je Mo neoporečnost, priznanje, obtežilno ponovitev. In žalitev, visoka stoječih oseb. « Kazen Je krivdi primerna, , Izrek o stroških temelji v že navedenih zakonitih določilih. Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VL 4ne 21. junija 1922. KraH, L t, Za pravilen prepisi * Pis. odd. VL okrajnega sodišču * i-J dne 28. julija &U, 'ktran 2. štev. 209. Preganjanje hrv. učiteljstva. Ntt a« vpliv* na milečega člo-.▼•ka a tako resnostjo, kakor opa-aovanja socialnega boja, kajti njegova nemoralnost globoko tani na ta moralična Čustva. Zahteva® etike morejo zadostiti le indl-viduvi; družbe sledijo slepo elg» men turnim silam. Ali dajejo ti »per-ndni« boji Izpričevalo o zlobnosti ta ničvrednostl posameznika? Ni-kakorl Pač pa dokazujejo, da so r boja splošnosti osebna mišljenja b[**J?otaena; 4a stremijo tu socialni totemi, to je Interesi poedtnlh družabnih krogov, z neizprosno konsekvenco za svojim zadoščenjem in uveljavljenjem. Gumpkmicz, Soziologie, str. 247. CitiraM odlomek iz znamenite Oumploviczeve sociologije je tako •tehten po svoji vsebini, da ga je vre« uno ponatisniti. Brez znanja sociologije ne more biti razumevanja politike In ker ravno pri takoimenovanib državnikih pogrešamo mnogokrat najelementamejših socioloških pojmov, zavzemajo politične borbe ve-!dno odurnejše oblike. Osebno morda toajvečji idealist in poštenjak, stoji v politiki pred javnostjo kot najbrutal-nejša osebnost, ker lahko nezavestno prodi borbo za interese posameznih jdružabnih krogov, tajnih sil, ki se hočejo kruto in brezobzirno uveljav- Iz Hrvatske prihajajo poročila, da pokrajinski namestnik Demetrije-premestil 144 hrvatskih učiteljev, ter so baje politično delovali v smislu Radičevskih nazorov ali kakor jpravi režimsko časopisje proti državi. Niti na misel nam ne prihaja 'da bi zagovarjali fantastične politične nazore gospoda Radiča, kar pa |ne Spravi s sveta resnice, da je vendar Radič politični reprezentant hr-.(▼atskega naroda in ne gospodje, ki sedijo pri vladi za plotom vojaških bajonetov. Ne gre tedaj za to, kakšnega mišljenja so persekvirani učitelji, ampak za etični princip. Analogni režimski sistem smo že preži-frett. 'Avstrijska vlada se je vedno sklicevala na državni interes in je indl v tem imenu preganjala v Slovenili takozvane liberalne učitelje. Dr. Šušteršič je bil samo njen ekse-kutor. Vsa javnost je takrat obsodila njegovo početje in dobršen del obsodbe v njegovi lastni stranki je šel na račun tega protikultumega delovanja. In ta nemoralni način političnega ubijanja uvaja danes demokratski režim v šolsko upravo na Hrvat-skem, le da je metoda še krutejša, brezobziraejša, zbalkanizirana, politična morija en gros... Za vsakega etično popolnega človeka mora bit: jasno: v moderni pravni državi ne sme biti političnih persekucij. Odkod ima demokratski režim pravico, da *e skriva za državo in državnost, režim, k! nima v narodu nikake zaslombe? Ako so učitelji kaj zakrivili proti državi, naj jih preganja državni pravdnlk in obsodi neodvisna sodnija. Kam pa naj pridemo, če bo identificiral svoje politične nazore t državo danes gospod Pribičevlč, Jutri morda Radič, dr. Korošec, Kristan ali pa gospodje zemljeradnlkl, kar mora po takem etičnem načelu nujno slediti, ker noben režim m Večen... In še nekaj principielnega je pri vsem. Zakaj pa bi morala ravno šola vedno in vedno služiti le režimu, reakciji. Najeklatantnejše smo videli v Nemčiji, kam dovede zloraba kulturnih Institucij v takozvane državne lntere*e, za katerimi se skriva navadno režim. Vse šole in vse učitelj- stvo je bilo v službi šovinistične vse-nemške politike, posledice katastrofe pa prenaša sedaj nemški narod V imenu svobode učiteljskega stanu moramo še posebej protestirati proti političnim preganjanjem učiteljstva te ali one »kupine. šola In učitelj sta za to, da širita med narodom prosveto, v svojem prostem času pa mora imeti učitelj vse tiste politične svobodščine kakor drugi državljani. Z vso odločnostjo odklanjamo namero, da se uvajajo v našo mlado državo upravne metode nekdanje Avstro-Ogrske. Ali naj Iz političnega nasilja zraste hrvatskcMrbski sporazum? Ali ne bo rodilo nasilje še večjega odpora, mržnje In strupenega sovraštva do države, katerega morda doslej ni bilo? Zelo dvomimo, če demokratsko-radikalni sistem po tej poti doseže konsolidacijo države in vzgoji dobrih državljanov. Priznavamo pa, da je trenutno bič najuspešnejše sredstvo, ki pa v posledicah vedno rodi reakcijo, katera navadno zlomi onega, ki ga je uporabljal ... Rušila med nami. vedno stiašnejše skakanje cen, vse brezobzimejša špekulacija in vse bolj surovo Izkoriščanje. Naposled pa prihaja ono. kar je neizogibno, prihaja glad. Da glad. Ne samo v Rusiji, temveč tudi pri □as! Spomnimo se, ako težko da smo zapopadali: kako je mogoče, da v bogati Rusiji in to baš v žitnici Evrope, v Ukrajini, razsaja lakota! In vendar je lakota tamkaj ugonobila na milijone ljudi. Sistem divjega izkoriščanja in anarhija, meščanske vojne so povzročile, da je postala suša hujša od kuge. Toda mi smo se kljub temu dr žali ponosno: toda, Rusija, boljS**- viki, indolenca —■ toda mi, pa Jugoslavija je bogata zemlja! A sedaj lakota tudi pri nas. Bila ie že preje v Zagori dalmatinski, a danes je krik cele Dalmacije, Čme gore, Hercegovine, starega Sandža-ka alarmiral celo državo in gospodje ministri se morajo posvetovati o pomoči. Oni pa, ki so se iz zapadr.ih krajev naselili v južhi Srbiji, beže, hočejo se razseliti pred brezpravnostjo, pred lakoto. Največji »bav-bav«, s katerim j opravičujejo naši vlastodržci svoj < režim počenši od obznane do fašiz- j ma, je Rusija In njen boljševizem z j diktaturo manjšine, z gladom veČI- ! ne, s persekucijo Inteligence in s terorističnimi črezvičajkami. In vendar ta »bav-bav«, ta straš- . na sovjetska Rusija, ni daleč od nas,, ona Je tu med namL Elementi onega sistema, ki ruši Rusijo, so tudi tu med nami in tu so tudi že one strašne posledice, katere porajajo boljševizem, diktaturo, nesposobnost in teror. Mojstri, virtuozi o politiki »vladanja*, ostajanja na krmilu in izkori-ščevala tuj e slabosti, to so ravno tako Lenin, Trocki in tovariši, kakor so v teh umetnostih mojstri Pašič, Pribičevič in porodica. Toda ta sistem vladanja ne more trajati večno, ker žaga vejo, na kateri sedi: državo in gospodarstvo. Sovjeti, sistem rednih volitev upravnikov — se je v Rusiji že davno pretvoril v diktaturo oligarhije In ravno tako se je »demokracija«, sistem vlade ljudstva pri nas že davno sprevrgla v samovlado partizanskih klik. Diktatura tam, diktatura iukaj. Na obeh krajih v imenu novega reda, v imenu edinstva, v imenu partije. Kdor pa s tem ni zadovoljen,— se proglasi za sovražnika države, novega reda, za proti-revolucionurca tamkaj, za protidr-žavnega tukaj. Slede procesi, aretacije, obznane in justifikacije. Službo provokaterjev vrše tamkaj organizacije »črezvičajke«, tukaj pa organizacije »orjune«. Še običajno v Rusiji. Nezavisna inteligenca se preganja tamkaj in tukaj, in če se to ne godi tukaj v vsej formi, je vendar napravljen »dober« začetek z premeščanjem učiteljstva na Hrvatskem, ki se vrši brez ozira na to, koliko bo pri tem trpelo nadaljevanje. Tudi tukaj so vsi »neopredeljeni« in »intelektualci« sumljivi in nevarni. Od vsega početka je pričel boljševizem v Rusiji rušiti ne samo družabnega reda, temveč tudi gospodarstvo in produkcijo, ker so eksperimentirale nesposobne in nezrele roke. Al! ni bilo enako in se nadaljuje to tud! pri nas? Spomnimo se samo na našo nedosledno in biez-vestno agrarno, carinsko in finančno politiko. Rezultati so tudi že davno tukaj: vedno globlje padanje valute, Senco lakote spremlja vedno nasilje, nered in partizanstvo. Vedno v vsej zgodovini vedno in povsod. Prišla je ca senca tudi k nam »n vse bolj črna je. To je miljč nase poklicane »državotvorne« _ politike, katera je pravzaprav naš boljševizem z vsemi njegovimi značilnostmi, čeprav še ne v vsej svoji moči. Rusija je tu med nami in v nas, Rusija komisarjev in diktature, Ru sija preganjane in brezmočne inteligence, Rusija vasi, ki vse manj producira, Rusija plačke in črezvičajke, Rusija padanja valute m uganablja-joče lakote. V Rusiji je bilo mnogo kriva inteligenca, da je prišlo do tega, ker je , bila slabotna, fantastična; teoretična in brez organizatome sposobnosti. Tudi nri nas je kriva, inteligenca s sličnimi značilnostmi. Skrajni čas je, da pošteni in sposobniji del te inteligence napravi fronto: proti našemu boljševizmu, da pošiane aktivna, močna in borbena in reši našo državo in naše ljudstvo sile, anarhije in — lakote! 'i :: Kongres javnih delavcev 10. ♦. m. mora biti prvi korak in prva preizkušnja. :* Gornji članek je objavil v zagrebški »Slobodni Tribuni« znani publicist Milan Marjanovič. Vsled njegove točnosti ga ponatiskujemo v celoti. Politične vesti Beseda v sve»io obrambo. Pod tem naslovom je objavil včerajšnji »Slov. Narod« na prvem mestu dnevnih vesti notico, ki jasno kaže, kako daleč so pošteni elementi nekdanje Jugoslovanske demokratske stranke že od onih ljudi, ki so tako zelo zastrupili pod vodstvom »Jutra« in njegovih duševnih šefov naše politične Življenje. Povod za ostro kritiko, ki jo izreka na račun mladinov, je dalo »Slov. Narodu« pisanje osebnega glasila dr. Kukovca, mariborskega »Taborja«, ki je v komentarju zaupniškega zbora demokratske stranke v Celju napadel »Slov. Narod«, češ da se nahaja danes v rokah osebnih Častihlepcev brez programa. »Slovenski Narod« dela za ta napad odgovornega dr. Kukovca in pravi, »da ga tudi strankarska pripadnost ni mogla motiti, da bi ne izrekel svoje kritike, čim je opazil, da se vodi naša politika v smeri, ki ni v interesu ne stranke, ne države. In da je naša strankarska politika od prevrata sem v svojem bistvu zgrešena, je danes jasno vsakomur, ki ni slep, saj je ta pr 'tika spravila stranko, ki je imela ob pte-vratu najlepše šanse za bodočnost, docela v razsulo in v politično brez-pomembnost. Podpirati to politiko še nadalje, slepo slediti skozi drn in stm posameznikom, ki jih skušnje zadnjih let in zadnjega ri>sa niso izučile in ne spametovale,'bi pomenja-lo toliko, kakor pripravljati državi isto usodo, ki je zadela v Sloveniji demokratsko stranko. Ker pa nočemo, da bi v doglednem času stali ob ruševinah države tako, kakor se nahajamo danes zgolj po krivdi naših voditeljev ob razvalinah narodne in napredne Ljubljane, zato smo jeli rahlo in obzirno kritizirati delovanje onih, katerih politika vodi po našem globokem prepričanju, ako se bo trdovratno nadaljevala v istem prav-cu, do popolne katastrofe, pri čemer pa bo država tista, ki bo največ trpela, ker bo s tem zadan naj hujši udarec baš državni ideji. Ako nas za to, ker zastopamo to naziranje. katerega delimo s pretežno večino naših najboljših somišljenikov, imenujejo »osebne častihlepce«, svobodno jim, eno pa ugotavljamo: »Slovenski Narod« je v preteklosti sedanjosti ohranit svoj ščit kot in naroden in napreden list čist in ne-omadeževan, hodil je vsikdar po jasno opredeljeni poti — ne oziraje se ne na desno, ne na levo — svojim narodnim in naprednim ciljem nasproti in ni nikdar delal š svojo politiko kravjih kupčij, kar se dandanes žal tako često dogaja v naši javnosti. To naj zadostuje za danes, ako bo treba pa še spregovorimo.« Gospodarstvo. II. ljubljanski veleseim. O narodno-gospodarski i kupčij ski važnosti ljubljanskega velesejma bo še treba posebno Izpregovoriti. To bo mogoče šele tedaj, ko se bo dalo pregledati obseg trgovskega poseta in pa višino kupčij skih obratov. Zaenkrat leže pred nami razstavni paviljoni z nepreglednimi stojišči t;r očividni interes prihajajočih množic iz mesta in pokrajine. O stiku med vzorčno pestrostjo in radovednim občinstvom pa že danes lahko poročamo podrobneje. Še nikdar ni kazalo naše občinstvo takega zanimanja za proizvode naše industrije in posebno naše obrti, kakor sedaj. Ali je to morebiti v zvezi z občo draginjo ter otežkočenim življenjem in bližnjo zimo, ko se mora opremiti in preskrbeti z dragimi potrebščinami jesenskega in zimskega časa, ali pa je to posledica vseobče radovednosti in pa začudenja -nad obilico in mikavnostjo razstavljenih vzorcev se ne da odločiti. Tako strastnega ogleda ljubljanski velesejem še ni doživel, ko ravno te dni. Danes se je prikazalo solnce in na razstavnem prostoru je zabučalo, kakor na poljskem mravljišču. Posebno je bilo opažati pestre barve in pa dobrodušnost našega podeželskega občinstva. Pri nas je pač tako, da se e® t®*!® pokaže vsa priroona nadarjeno®* našega človeka ter njegov hitri 2»*. popadek, s katerim sledi vsem pu^ membnim pojavom našega darskega in javnega življenja. Udtoa Izhaja pojav, ki ga lahko opaziš na velesejmu: da naše občinstvo z ine' kim prirodnim razumevanjem siem našim gospodarskim težnjam, da dobrohotno podpira ter upošteva. Velesejem, šola gospodarskega in splošnega narodnega napredka. Živo je v spominu slika izpred vojne, ki se pa ravno tako da pr8* nesti na čas po vojni, ko 'e naše^oD* člnstvo ogledovalo pred krarrtarijarni nove proizvode industrijskega in o* brtnega razvoja, ki so jih v pokvar* jel obliki zanašali med nas nereeliU trgovčiči. Milo je kmet ogledoval po* samezne predmete, poslušal natve* zanja premetenega sleparja, gospo* dične so kupovale zanič blago, itn* portirano iz dežel, kjer so te vzore« že odlagali k stari šari. Taki in sll» ni prizori so se mogli dogoditi tedaj* ko nismo imeli velesejmov in lastnin vzorčnih razstav, kjer bi bili lahko pokazali širokim slojem vse najno* vejše pridobitve naprednega indu; strijskega in obrtnega dela. Sedaj pa je to drugače. Ravno sloji, ki ne pridejo s takimi stvarmi v neposreden dodir, imajo sedaj priliko ogledati si poslednje novotarije, ki so združene z manjšimi izdatki, z veliko večjo uporabnostjo in moderno obliko. To velja za večino vzorcev. In baš v tem tiči veliki narodnogospodarski pomen velesejma, ljubljanskega pa še posebej. Sloveniji s« nudi sedaj prilika za eno leto izpopolniti si svoj nazorni pouk o industrijskih in obrtniških proizvodih. To so naši podeželski, gospodarski in tudi sicer interesirani krogi prav dobro spoznali, zato se obeta za prihodnje dni, posebno za praznik v petek ter soboto in nedeljo velikanski obisk. Tako je tudi v redu. — Ljubljanski velesejem naj ne bo samo kupčijska zadeva, temveč velika narodnogospodarska šola slovenske pokrajine in njenega prebivalstva. Ravno v tem poslednjem oziru pa je njegov uspeh odvisen od čim večjega odziva ter interesa tistih krogov, ki v letu nimajo prilike ogledovati si gospodarske razstave dragega inozemstva. Lahko mirno rečemo, da najdemo na ljubljanskem velesejmu prilično vse, kar more nuditi sodobni srednje-evropski velesejem. Inozemskih tvrdk je letos veliko, torej so tu tudi predmeti, ki jih sami za enkrat še ne utegnemo proizva- I I let - m liti! jati. Nekaj tvrdk. Človek mora imeti že prirojeno žensko radovednost ter spoobnost poglobiti e v mikavne posameznosti ako bi hotel podati približno sliko tega, kar nudi ljubljanski vzorčni velesejem očem obiskovalca. Res, nekaj je tudi okusna oprema, ki fascinira. Toda v glavnem pa so le vzorci sami, kojim lepoti se kar načuditi ne moreš. Poglej razstavljene igračke »Icarus« tvrdke, pa boš gotovo pripeljal s sabo svojo deco, da jo navdušiš z letečimi lastovicami, kro; žečimi letalci ter z ostalimi nežnimi zamisleki otrošk. igračk. Tudi ta in-dustrjia bo morala najti svoje na* daljne konstrukterje, ki bodo znali izrabiti otroško radovednost do razigranosti. Okusna je izložba Jugoslovan-kega tourist offica s katalogi, krasnimi razglednicami naših narodnih noš in gorskih pokrajin. Arh. prof. Rado Kregar: Zgodovinska razstava slovanskega slikarstva Da Je zamogla Narodna galerija otv> rtfl zgodovinsko razstavo to s tem Izvršiti to veliko kulturno delo, »e ima zahvaliti v prvi vreti uradu Ljubljanskega velesejma. S tem činom Je pokazal omenjeni urad, da Imajo finančni, trgovski to todustrlfekt krogi smisel za kulturne prireditve, ter da slovensko upodabljajočo umetnost cenijo In Jo tudi resno upoštevajo. Brez gmotne podpore bi bilo to kulturno delo nemogoče iz-vrfitL , , .J- », Ideja, zbrati kolikor mogoče veliko umetniških del slovenskih slikarjev preteklih ddb, Jih sestaviti v skupine iste dobe, late smeri to iole, ter tako ustvariti pregled o celem razvoju slovenske slikarske umetnosti, se Je pojavila v Narodni galeriji Njen! odborniki so se že par let ba-vffl s to Idejo, ali gmotna sredstva niso zadostovala za njeno Izpeljavo. Letos pa, ko Je urad za velesejem zagotovil finančno pomoč, so se z velikim navdušenjem In .vztrajnostjo poprijeli tega dela. Da pa Je razstava zadobfla tako popolno lice, tako okusno zunanjost, se ima v prvi vrsti zahvaliti g. predsedniku Narodne galerije arh. Zormanu ter soodbornikom univ. prot ir. Izidorju Cankarju, dr. Steleta to akad. slikarju prot Sternedu in ostalim odbosil» kom, ki so pomagali zbirati vsa poslana dela, Jih osnažili, deloma renovirali, pregledali In sestavili v skupine, Jih strokovnjaško ocenili ter Obesili v prostorih, katere Jim !e dal g. vladni svetnik Šubic v tehnični srednji šoli na razpolago. Po navodilih gosp. arh. Zormana so se stene prevlekle z lepenko, pobarvale In povsem preuredile za omenjeno razstavo, tako da posetnlk ne spozna ▼ teh prostorih primitivnih, dolgočasnih Šolskih sob, ampak se povsem enako počuti kot v prostorih večjih galerij kakega zgodovinskega muzeja. Diskretnim tonom prebarvane stene dajejo slikam prikupno, mirno ozadje, ki ne moti učinka teh, ter daje celi razstavi elegantno zunanjost Ta zbirka, sicer ie nepopolna, Jasno priča, da Ima tudi slovenska upodabljajoča umetnost svojo zgodovino, svojo preteklost, da Je vzrasla to se razvijala na slovenski zemlji gojena od slovenskih umetnikov. Cesto se sliši, da naša kultura nima preteklosti, da Je tuja, preveeta; da Je to kar imamo, revno, kot Je bil siromašen slovenski kulturni delavec, slovenski umetnik. Ah že ta prva, še nepopolna zgodovinska umetniška razstava priča ravno nasprotno. Res Je, da Je opažati na vseh teh delih vpliv tuje kulturo ta to romanske ter germanske, ali ta vpliv je opažati tudi danes pri modernih slikarjih. AU pa Ja to čudno? Je U to za obsojati? Slovenski narod Je premajhen, da bi sl mogel ustvariti povsem lastno, močno kulttoto* brez vidnega tujega vpliva. Saj ni imel lastnih kulturnih Institucij, galerij, akademij itd, kjer bi se vzgajal umetniki naraščaj, kjer bi ta naraščaj zamogel študirati, spoznavati domačo umetnost ter Jo vzlJubitL Po par posrečenih poskusih se Je podal umetnik, mladenič v tujino ter se Je vrnil šele kot zrel mož. Čudno bi bilo, če ne bi tujina Vplivala na njih svetovno naziranje ter na njih umetniško vstvarjanje. Poleg njih so prišli Iz tujine znameniti slikarji ter delovali v naši domovini. Razume se, da Je njih delovanje v veliki meri vplivalo na umetniško ustvarjanje domačih slikarjev. 2*1, dk ni Mo mogoče zbrati tudi zgodovinskega dela Jcorošklh, štajerskih in primorskih slikarjev, kar bi V veliki meri razjasnilo vpliv tuje kulture. Razstava obsega devet oddelkov, katerih vsak zase vsebuje dela umetnikov iste dobe .smeri in šole. Prvi oddelek vsebuje najstarejše slike, od katerih večina ni sigurna ta se ne more dognati imena slikarjev, ki *> Uh slikali. Nekatere so iz druge polovice 16. stoletja ter se pozna še vpliv renesanse. Najstarejše slike razstave, ki nosijo podpise, so iz druge polovice 17. stoletja. Tu so slike Jean Pr. Gladiča (1635—1663), katerega imenuje 2e Valvazor, potem slike radoVljičana Pr. Rema. Koncem 17. stoletja to začetkom 18. stoletja je postal znan Janez Rainbalt (1666—1740). Najboljši slovenski slikarji 18. stoletja so MU VaL Mencinger (Mentzinger 1702 do 1759), Fran Jelovšek (1700—1763), Anton Cebej (Zebey 1720—1776), Bergant Fortu-nat (1700—1769) L dr. Krasna je slika Fr. Jelovška »Sv. družina«, ki pa je Že precej preslikana to parkrat restaurlrana. Zanimiva Je slika št 14 »Mati b.* ter št 2 tudi »Mati b.«, o kateri se pa ne da še z gotovostjo trditi, je B to sigurno njegovo delo. Z največjim številom svojih del Je zastopan pač Valentin Mencinger. Ta umetnik Je bO Izredno talentiran to produktiven. Slikal ie, kakor večina slikarjev te dobe, nabožne slike, namenjene v prvi vrsti za altarje raznih cerkva to samostanov. Slike kažejo veliko spretnost v risbi, precejšnje znanje anatomije ta temeljito študiranje draperlje. Slike Imajo fin, nežen kolorit ter izražajo v celotni kompoziciji, kalcor tudi y detajlih veliko umetniško potenca Pokrajine same so slikarji te dobe le redko slikali, pač pa v kompoziciji z nabožnim motivom. Nleniberger, CHadič ta še par nepoznanih slikarjev je zastopanih s portreti, Id so precej dobri, z ozirom na veliko število nabožnih slik pa precej redki. Drugi oddelek Je posvečen izključno Valentinu Mencingerju to obsega 15 njegovih del, ki vsa pričajo o izredni umetniški zmožnosti in produktivnosti. Ta umetnik Je imel svoj krog učencev, na katere je s svojo umetniško veličino vplival v toliki meri, da se na njihovih delih takoj spozna Men-tzingerjev vpliv to se čssto ne da določiti avtorja, če delo M ■Hp"iV"lBi Kot primer naj služijo slike Iz njegove šole št 12 »Sv. Frančišek Ksav.«, št 13 »Sv. Atojzfl«, katerih se pozna, močno njegov vpliv. V tretjem oddelku so slike Werganta* Cebeja to nekaterih še nepoznanih sltkarNF-iz srede ta druge polovice 18. stoletja. " Wergant (sedaj Bergant) Je bil do sedaj Z** lo malo poznan po svojih delih. Iz njegovih slik pa se takoj spozna, da je bO odliČ*® slikar in zelo cenjen portretist Slikal J* znane osebnosti njegovega časa. Krasna *t* portreta št 3 to št 5 barona ta baronic* CodellL — Tudi Wergant je imel svoj kro< učencev, k so ga posnemali to tvoril! ®l** govo šok). — Zelo lepe so nabožne s1‘k* Antona Cebeja n. pr. št. 19 »Vhebovz#tie Mariles St 12 »Sv. Krištof«, ki pričajo 0 njegovem velikem umetniškem daru tet •** redni marljivosti. Četrti oddelek vsebuje slike nekater7 tujih slikarjev, ki so delovali v naših Krh)' in vplivali s svojim delovanjem na ratv® slovenske upodabljajoče umetnosti ta to časa Mentzingerja, Werganta in Langusa.-' Predvsem važna so dela Kremser Schmid *» ki je v veliki meri vplival na Lajerja 1 njegove učence, ki so delovali v Kranju-Izredno krasni sliki Kreinser Schmidta s št 1 »Sv. Marjeta« in št. 2 »Vnebovze J Marije«, Poleg slik tega znamenitega s karja so v tem oddelku še slike ^'°r. jansa (Nizozemec) in Altomonta, ta \!*r.e leina. Izredno fina sta portreta, ki ' slikal tierrleto ta sicer št 16 »grofa T. -T"* «600, . Zv®mj svoj** nSSi? Kletos «*sta- Okusna odS izdelke. Vidi se Jo*. ter SSL. SIsd « knjižni **delave. tls^> Poleg skrbne »rtsoslarta Mušiču. ®aiegs ir^an-6 Mlo*žt,a naže«a do- * iSdSSMu*K«. Zato pa je Otfeda SKL ?*dana pr3ika-- da sl e°sli. a t i? izdelke slovenskih ^ S se dolga leta za-«U, Študiral vd°linskega gla- tijo in nL po E^aja teo* !Na tef iSl^ dolinskega izdelajta dobrS?el,na sled Pravini vzro-tt, sočnetrf^ Klasu, pravega močne-^iinskeva^^i0benem Pa mehkega vi-£ Vzbudfli ^asu\ Njegovi proizvodi *5o občnL- Sr°kovnih krogih splo-*® mu Dosrl^1-6' Nekateri izvodi so JhUjejo « 5+ 41 tako, da lahko tek-5> oa*toni%tai dolinami. Znani ^ovega kvarteta z Mu* Žložba -“^IrumentL Kakor rečeno: »tram nKx, postavna, zanimanje od Sokih L stva spričo dozdevno vi* bi hoteli maIa< toda za tiste, ki si ni nA*0rnis ‘ dober instrument, *tv0 dn)C Potovati v inostran-0, MU5»f ?a pri domačem goslarju, ferez dvrLm niesove vijoline bodo «oslovan I,a PriPadale zgodovini ju-^lovanfj5 x?a instrumentalnega iz-Pa. .Naoral je ledino, na njem Stvar? aa /»sola naslednike in da u-farjev ^rak° ljubljansko š^lo go-t^tie j ve za skrivnosti in teh-tVoje P edpise, ki jih je našel tekom Ufisti vtj i.denja, Posvečenega zna-Hftj krpn- ega «lasu. Ta naloga &Qst in 8- Mušiču njegovo vzlruj* *U Pa nadaljne veselje. v Tvrdka Bar. kjiibljani in po Sloveniji do-tvrdka Bar je tudi letos svoje pisalne stroje in pl- ® Potrebščine. Njo pa ni po- * SvoirP°Se^ej priporočati, ker se je btikJ),. reelnostjo in pa z izredno ^ Vrostio sedanjega šefa pribo-br^j. ulično mesto v predmetni h iQ flovenije. Njene pisalne stro-Vej j. mene »strojne računarje« naj-Qo^ vseh uradih in vseh barkah. °ar pravi: Dobrota je kakor ktitL T2^irj‘a se, da je ne moreš za-PtfliTif £ o i'e tudi z moževimi pi* IH Tdcfrnit 7/« '/v Im to računskimi stroji. 7z.«o pa "o konkurence daleč na- i „ žitni trg. m žl'tnem trgu so se zad-*eL;, dni stabilizirale, deloma «'elo dvignile. Glavni razlog za Jt. Pas^nje je velika potreba blaga krajih in vsled tega pre-^ii povpraševanje. Pasivni S? Pumreč ostali brez vsakih v bke , er si niso mogli nabaviti ni-% se količine živil vsled tega, fet ,2adnji čas naš železniški pro-ftPet z naglimi koraki bliža orez rednega prometa na je 1*7** rpHno rt. «v ^ *?dna preskrba pasivnih kra* k Z ® nemogoča. ^Janško leto ni bflo dobiti v fftos r11* zaprtih železniških voz in Cdi,,.8® Ponavlja isto pomanjka-me. t&tt, v Možnost spraviti žito v prodrle™, Pusivne kraje, obstoji v to-v odprtih vozovih. Da se •kedtto tfgovec dvakrat premisli, +Se spusti v riziko takega presuh J0 .P° žalostnih lanskih skuš-budnega. Ravno tako za-*9gre^°niet vse bolj In bolj tudi v *fevair m sicer, če smemo verjeti vL Za«rel*ke direkcije, vsled motiv ^ vedno primanjkuje lo-nn a )e že ponovno zahte-jbčju ^množenje lokomotiv v pod-^ Še v^ebške direkdje, no, do se-^lPrez uspeha. r~ — 1 i ■"".ut111 , ,—u. soproge*. Herrlein liubl ^r, j et°pisemsklh motivov (»Ablov ^lirn *^z8vn iz paradiža« št 18, In P°to®* 5t 19) pokrajino ter v81* °ddei T?otiVe i2 vsakdanjega življenja, bts? Posvečen Leopoldu Lajer- E Slovenija Je Imela svoja w Urnet7redišča’ v katera se je razvl-i ^ikov t vodstvom nadarjenih S V Liuhi- umvtniška središča so bi« Loij;3^* branju, Novem mestu in ^03, tojsin' J*Tl Trsti pride v Poštev , *£rai Laierja. Prvi umetnik te za n!,lne Josip Lajer (1688 do Ok unel 7 ^ deiova^ njegov sin Marko. 35^ sta bila7* S*na keopolda In Valentina. {^slavi je nadarjena umetnika. Na tej 1?fer- On J*7topan v Prvi vrsti Leopold ^šča je preživel svojega brata. Iz tega ^ da ve* dek u '*^®r 36 izredrm Valentiliova. Leopold Jako neugodno upliva na vse gospodarske kroge tudi debata, ki se je vnela med posameznimi minister-stvi glede stanja letošnje žetve. Med tem ko izjavlja en minister, da grozi vled katastrofalne slabe letine glad, pripoveduje drugi minister, da bo z Ižvozom prebitka letošnje letine dvignil kurz dinarja. Sicer je izšla neka statistika o posejani površini žemlje, toda ta statistika je tako površno izdelana, da se po njej nikakor ne more dobiti jasne sodbe o faktičnem stanju letošnje žetve, Dasi ni na razpolago še nikakib točnih podatkov — pri nas se zna. dogoditi, da jih sploh nikdar ne bo — vendar mislimo, da bo letošnja žetev boljša od lanske vsaj v kolikor se tiče kvantitete, dasi zna biti kvaliteta, posebno pšenice nekoliko slabša. _ Tudi letos se že kažejo žalostne posledice lenobe. Ministrstvo za poljedelstvo ni tekom polnih štirih le* hašlo časa, da bi ustanovilo in spravilo v tir statistični Urad, ki bi mo-gel izdajati na podlagi točnih informacij avtentična poročila o vsakokratnem stanju letine. Pač žalostno ib, da moremo v strokovno - gospodarskih listih čitati porodila o stanju letine v vseh državah, samo poročila o stanju letine v naši državi iščemo povsod zaman. Pri takih razmerah seveda ni prav nič čudno, če se poloti konzu- menta nekak strah, ki ga prisili, da nabavlja potrebna živila za kakršno koli ceno že. boječ se, da bi jih moral kupovati pozneje še dražje. Karakteristična je notica, ki se je pojavila v našem časopisju te dni in ki pripoveduje, da je minister notranjih poslov oddal svojim policijskim organom nalog, da ga obvestijo o stanju letine v posameznih krajih, To je škandal, ki ga gotovo ni nikjer drugje na svetu in mislimo, da je postopanje notranjega ministra najboljši dokaz za popolno nesposobnost poljedelskega mlnitrstva, Mi se samo čudimo kako more poljedelsko immtrstvo pr-«*«Vrtf carine na izvoz, ozir. izvoz sploh prepovedati, ko mma prav nobenih statističnih podatkov o splošnem stanju letine v rokah.. Ne bomo na tem mestu govorili o potrebi visokih zalog v naši državi. Ker ne smemo pozabiti, da z omejitvijo izvoza preko potrebe silno oškodujemo našo trgovinsko bilanco, s tem pa kurz našega dinarja. Nujno potrebno bi bilo, da se o vseh teh stvare1- ^ bio spregovori tudi v narodni skupščini. Cene žita so se v zadr ^— tednu gibale sledeče: pšenica K 13.— do 18.20, zimski ječmen K 15.60 do 16.—, oves K 13.50, koruza K 15.40 do 15.60 vse franko nakladalna postaja v Vojvodini. Dnevne vesti. •— Dnevni red III. kongresa Profesor-sorskega društva kraljevine Srba, Hrvata 1 Slovenaca 7. do 9. septembri 1922 godine tt Ljubljani. 1. Otvaranje kongresa. 2. Izbor verifikaclonog odbora (Izbor predsednika, dva podpredsednika, pet tajnika I dva overača zapisnika). 4. Izveštaj o radu glavne Uprave — Izveštaj blagajnika. 5. Profc> šorsko društvo kao profesionalna organizacija, Referent z dr. Svetolik Stefanovič. 6. Upoznavanje kao sredstvo za nacionalno nivellsanje i omladinskl pokret u ferijalnom savezu. Referent g, Stevo Markovič. 7. Da-našnje stanje naše srednie Skole. Referent SL J. 2ivanovič. 8. Današnje s+anje (ustroj) meščanskih in strokovnih šol v Sloveniji. 9. PredlozL A. Glavne uprave; a) da Sekcije za 1922-23 god. daJu glavnol Upravi 23 odstotkov članarine, bj da se blagajniku Gia\ne Uprave dade 1.20J dinara nagrade za lad u 1921-22 god. c) da se dvojici tajnika Glavne Uprave dade 1.200 dinara nagrade ti. rad 1921-22 god. d) Ja sc odobri podneben! proračun za 1922 1721 godinu. fi. E\ entualni predloži po čUnu 2K tač. b. frofesorskoga Društva. 10- Izbor novih članova kojlma ističe rok a to su: Branko Živko vič, Glga Konstantinovič, Josip Lenič, Josip Reisner, Leposava Boškovičeva. Ml-leva Petrovičeva, Miodrag Ristič i dr. Svetolik Stevanovič. — Izbor 2amenika: 11. Izbor članova Nadzornog odbora. 12. Odre-djlvanje mesta gde če se držati IV. Kongresa. Glavna Uprava predi rže Sarajeva). 13. Razgledanje škola i pr jsvetno-kulturnih ustanova u Ljubljani Glavna Uprava Prcie-sorskega Društva. Beograd. — Invalidi, vdove In sirote pridite Vsi vsi v nedeljo dne 10. t m. ob 10. url dopoldne na javen protestni shod. ki ga sklicuje v dvorani Mestnega doma Centralni odbor Splošne organizacije vojnih Invalidov v Ljubljani v smislu sklepa seje Središnie-ga odbora Ratnih invalida v Begoradiu s sledečim dnevnim redom: 1. Invalidski zar kon, 2. Poročilo Srbov In Hrvatov, 3. Izplačilo zaostalih doplatkov, 4. Invalidih domovi in zdravilišča, 5. Slučajnosti tovarišev. Vso invalidom naklonjeno javnost vabimo, da nam 2 obilno udeležbo pripomore do naših pravic. — Centrala. — Izpremembe v avtomobilnem prometu Ljubljana — Celje. Cenjeno občinstvo se opozarja, da se bo vozilo na avtomobilnl progi Ljubljana — Vransko od 8. septembra L L samo enkrat na dan in sicer: Odhod iz Vranskega ob 8., prihod v Ljubljano ob 10. Odhod iz Ljubljane ob 1430, prihod v Vransko ob 16.30, Naved«wii avtomobili imajo zvezo v Vranskem z avtomobilom iz Celja in v Celje. Na progi Vransko — Celje vozi avtomobil dvakrat na dan po zimskem voznem redu, odhod popoldne iz Vranskega torej ob 16.35. Vsled zopetnega podraženja obratnih sredstev In zvišanja državne trošarine na 30 kratni iznos, smo primorani zvišati vozne tarife na progi Škofja Loka — Železniki in na progi med Celjem In Vranskem za 66 odstotkov. Novi tarifi vsto-pijo v veljavo dne 9. septembra t. L — Slvensko zdro mlško društvo poziv-lje svoje člane, da se udeleže pogreba dolgoletnega člana g. dvornega svetnika dr. 2"panca. Mesto venca je darovalo društvo 100 Din za pokojnlniski fond zdravniških vdov in sirot — Delegacija ministrstva financ objavlja uradno: Ker so s.* pojavili falziftkati taksnih mark (kolkov) v vrednosti 10 in 30 dinarjev emisije, ki velja v pokrajinah izven Srbije In Crnogore, Je odredila Generalna direkcija posrednih poreza z razpisom št 21.487-1922, da se vzameta te dve kategoriji kolkov s 16. septembrom 1922 iz prometa in da S tem dnevom prestaneta Vellati. Taksne marke teh dveh kategorij se zamenjavajo proti Izpravnim taksnim markam do vštetega 15. decembra 1922 po veljavnih predpisih. — Seznam industrijskih tn večjih obrtnih podjetij v okraju trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani je izšel v novi, pomnožen; in izpopolnjeni izdaji. Prikladna knjižica je sestavljena po strokah v abecednem redu in obsega 80 tiskanih strani. Dobi sc pri trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani po 10 Din za tiskovne stroške in 30 par za poštnina Denar je poslati vnaprej. — Iz odvetniških krogov. Odvetniški kandidat dr. Josip Klemenčič je napravil te dni odvetniški izpit. Nastanil se bo y. Mariboru. — Velik vlom v Kranju. Neznani lopovi so vlomili v zaklen:eno sklad sče velein-dusnijca Vinko Majdiča v Knnju in pokradli raznega blaga v vrednosti nad 50 000 K. — Vlom. Na Javorniku pod St. Joštom je neznan tat vlomil v stanovanje Marije Žan in ji odnesel raznh stvari \ skupni vrednosti do 10.000 kron. Poiar v Sv. Planini. V sredo dne 30. avgusta zvečer je v Sv. Pianini začel goreti kozolec posestnika Mihaela Prašnikarja. Preden je prišla pomoč, Je kozolec pogorel do tal. Prašnikar Je oškodovan 2a 200.000 kron, — Ogenj. Na posestvu Terezije Bevc na Bučah pri Kozjem je izbruhnil požar In uničil hišo, Meve, mnogo pohištva , in obleke. Sumi se, da so ogenj povzročili otrod Skoda se ceni okrog 200.000 kron. — Razne nezgode. Matevž Debevc te Vrhpolja je v gozdu sekal drva. Pri tem se Se podrla nanj neka smreka in mu zlomila nogo. — Dveletni hčerki tovarniškega delavca Podobnik Gabrijeli, se je zvalil hlod na nogo in ji jo zlomil. — Tudi na Janeza Jugoviča, delavca v tovarni na Savi se je zvalil težak hlod in ga podsul, pri čemer je zadobil težke notranje poškodbe. — Dveletna hčerka služkinje te Lhnčeve, Anica Pogačnik je vtaknila roko v slamorerni stroj, ki ji je pokvaril prste — Vsi so oddani v bolnico, — Nesreča pri vodnjaku. Ko je pred nekaj dnevi posestnik Strojin iz Ostroga pri nekem vodnjaka napajal konje, se mu je prelomila deska in Strojin je padel v 12 metrov globok vodnjak, v katerem Je bilo nad en meter vode. Bila Je pač sreča v nesreči, da se razen malih prask ni zgodilo ničesar. Toda mož je moral precej dolgo klicati, da so ga začul i sosedje Sti ga potegnili na suho, — * Ljubezniv* 'orat. Pretečeno soboto so orožniki iz Medvod izročili deželnemu sodišču Jožefa Tehovnlka te Ladje pri Medvodah, ker je svojega brata Franceta Te-hovnika surovo vrgel ob tla. Hotel ga ie še nadalje mikastiti kar pa je zabranll sosed, ki je priskočil Francetu na pomoč. Jože je nato skozi okno Francetove hiše začel metati polena in kričal na brata: .»Zapomni si, čez dva dni bom spravil tvojo glavo na pokopališče! »Upamo, da se bo Jožetu v zaporu primerno ohladila »bratska« kri — Drag sunek. Jožef $tfbflj Iz Sp- Luže je meseca junija sunil soseda Janeza Bernika z nožem v hrbet. DeŽelfio sodišče mu Je prisodilo 10 mesecev ječe. ~ Občinske volttve v Ljubljani. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za notranje 2adeve, je 2 razpisom z dne 26. avgusta 1922, št. 31.491 odredila^t^da se ima volitev občinskega odbora mestne občine ljubljanske In sicer 49 občinskih odbornikov in 49 namestnikov vršiti v nedeljo, dne 3. decembra 1922. To se daje Javno na znanje z dostavkom, da se bodo natančnejša določila v razdelitvi mesta na Volilne okraje ter dodelitve posameznih okolišev na določena volišča razglasila pravočasno s posebnim razglasom. Istotako se pravočasno po raz-poiožltvi prvnoveljavnih volilnih imenikov za občinske volitve razglase določila glede vlaganja kandidatnih list. Po določilih člena 12. zakona o volilnih Imenikih 2 dne 30. maja 1922 se smejo popravki stalnega volilnega Imenika Za občinske volitve, ki je glasom tuuradnega razglasa z dne 19. avgusta 1922 ob običajnih uradnih urah, to je od 8. do 14 ure pri mestnem magistratu (v mestnem popisovalnem uradu) razgrnjen vsakomur na vpogled, zahtevati le še 15 dni po razglasitvi ukaza o Volitvi občinskega odbora. Glede na to določilo smejo se popravki volilnega imenika zahtevati le še do Vštetega četrtka, dne 21. septembra 1922. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa od prvostopnega (deželnega) sodišča, toda od tega smo pismeno. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potrebni dokazi, za katere morejo služiti samo polnoveljavne listine. <=* Začasna delavska zbornica s Slovenijo v Ljubljani posluje od 2. avgusta dalje v provizorični zgradbi na vogalu Dunajske ceste In ceste na južno železnico, = Izgubila se je od Cankarjevega nabrežja ~r Čevljarski most — Jurčičev trg — Židovska ulica — židovska steza — Gosposka ulica listnica z vsebino 1300 kron ta železniško legitimacija Pošten najditelj se v. . '■> Čestn ----- .vvui«, -aoumiuiu K^Nale v "^snemal. Njegove slike s« se ^°blianL tu esovem> Gornjem Gradu ta mojstra.16 111161 prilfl£0 študirati veli-Eajer , _”egpVa »likal freske in oljnate slike. 6niskl, powr,S°.b51a razširiena Po celi Qo-Tudi 7 3e bnel naročnike in odje-^*S3C in , 7* “ntetnlk le imel polno pri-veiteev, na katere le vplival, da cenn Kremser Schmidta so delali In se razvijali v smeri, katero jim je on začrtaL Njegovi učenci so bili v prvi vrsti njegov posinovljenec Josip Egartner, Josip Goetrl in Ooričnik. Prijatelj In deloma učenec je bil Heyne Anton, pozneje profesor, živnozdravnik na Dunaju. Vsi skupaj 90 tvorili »Lajerjev krog« ali *La-jerjevo šolo«. Slike Lajerja, njegovega kroga in šole so zelo tipične ter se jih lahko spozna, ker jih druži gotova sorodnost v tehniku barvah in načinu kompozicije. Krasne slike na tej razstavi so: it 11 »Sv. Eligij«, št 10 »Rojstvo«, št 21 »Sv. Valentin« L dr. Znane slike njegove šole in kroga so: »Sv. Marko«, »Sv. Angela«, »Sv. Ludvik« In nebroj drugih. Slike so po večini slikane za cerkve In samostane ter Imajo nabožne motive. Slike kažejo velik napredek v tehniki, pravilnosti risbe, boljše poznavanje anatomije in perspektiva Za Lajerjem največji umetnik le bil Matevž Langus (1792—1855). Slikal je oljnate slike in freske za cerkve in samostane, poleg tega pa je bil Izboren portretist V njegovih slikah se opaža vpliv poznega baroka, v portretih pa je izredno fin, nežen In Intimen. Izmed njegovih šklc je najbolj zanimiva št 10 za fresko kupole in št 9 za pendantive ljubljanske stolica Oddleke VI ta Vil sta skoro izključno napolnjena z nje-govimi deli. V oddelka VII Ve par pokrajin Haynerja, nekaj portretov Cetinovlča In pokrajina (Tržaški pristan) Jurija Tavčarja. ' V VUL oddelku so deia Langusovih učencev in sicer njegove nečakinje Henrike Langus, Mihaela Stroja, Antona Karta-gerja ter Petra Pavla Kabula. Stroj Mihael je zelo dober portretist Njegovi portreti so združeni s pokrajino. Karinger Anton je dober pokrajinar. Krasna je njegova pokrajina »Otok na Vrbskem Jezeru« št 57. Kuhul Je bO v prvi vrsti cerkveni slikar, vendar se približuje s svojimi deli obrti kot pravemu umetniškemu ustvarjanju. Henrika Langus je slikala lična tihožitja ter pokrajine, ali njena dela niso povsem samostojna .ter se V njih naslanja na slike tujih mojstrov. Zadnji, to je IX. oddelek tvori takore-koč prehod zgodovinskega dela naše umetnosti v sodobna Na tej razstavi sta zastopana s par izbornimi slikami dva umetnika, ki še živita, to sta Ogrin Simon in Ivan Franke. Izmed umetnikov zastopanih v tem oddelku, je najbolj znamenit Janez Wolf (1829—1884). Slikal Je zelo monumentalne slika ali na tej razstavi Je le slabo zastopan. Vse njegove slike so mojstrsko Izvršena tar. kažalo Izredno umetniško moč. Čudovite so gorske pokrajine Marka Pem-hardta z Izredno pogodeno zračno perspektivo ter krasnimi harmoničnimi barvami. T« pokrajine 90 pač najlepše na tej razstavi. Krasne so pokrajine Karittger Antona ta Ivan Franketa. Neverjetno koliko marljivosti ta študiranja narave obsega vsaka teh slik, koliko je tu tehničnega znanja dobrega risanja in še nebroj drugih malenkosti, katerih pri naših modemih slikarjih opazovalec le redko kedaj najde. žab da bode ta razstava otvorjena le kratek čas. Velikega kulturnega pomena bf bile te slike, če bi ostale trajno 2brane In bi združene z deli v Narodni galeriji tvoril« neovrgljiv dokaz naše kulture; tako pa se bodo te umetnine zopet razkropile po celi Sloveniji ta se sčasoma porazgubila Ali res ni mogoče trajno zbrati vsa ta dela ki bi tvorila podlago za zgodovinsko Narodno galerijo, kjer bi omogočale našemu umetniškemu ta znanstvenemu naraščata temeljito študiranje, kjer bi začel ta naraščaj ceniti in ljubiti to našo umetnost in ne bi iskal vzora le v tuji kulturi. AH ste že lian Jugoslovanske MafBcef naproša oddati Val. Ažmanu, Gosposka uL 6. IIL nadstropja Hudi delavci Zadnjo soboto so do-lavd, ki stanujejo v barakah na južnem ko-lodvoru, dobili pri svolih delodajalcih svoje običajno tedensko plačilo, To bi bilo vse v reda prav in lepo. Ni bilo pa prav In še manj lepo, da so se delavci po prejetju denarja tako napili, da so se začeli najprej prepirati, potem pa strahovito pretepati. Rabili so stole, steklenice in vse kaf jim le prišlo pod roke ta s tem »bojnim« orodjem mahali po bnticah kakor brezumni Najbolj jo je skupil Rus Mihael Maitenko, ki je obležal nezavesten s prebito lobanjo. Oddali so ga v bolnica Vsi drugi pa 90 se zadovoljili z večjimi in manjšimi praskataL » Nočni napad. Ko se je v nedeljo ponoči gospod Anton Jelenc iz Tržiča vrački te sejmišča po Gosposvetski cesti v j.iestp, je skočil predenj vojaško opravljen možak ta mu iztrgal zlato uro. Jelenc pa nsbodl len, je zgrabil napadalčevo roko, vzel svojo lastnino nazaj in prisolil napadalcu dva gorki klofuti želeti ja da bi razni nepridipravi še večkrat naleteli na tako krepke moža kot je & Jelenc. = Tatvina obleke. Pretečeni pondeljek se je neznan tat utihotapil v spalno aabfij mestnega učitelja Malnariča ta ukradel # odej, en klobuk ta več druge obleke Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša približno 10.000 kron. Tat je Izvršil svoje delo v časa ko so se Malnaričevl mudIH pri kosilu. = Policijske vesti. Neznan tat je ukradel slugi Ljudoviku Fortuni denarnico,-V kateri je imel 800 kron denarja — Mikličevemu hlapcu Francu Petaču v Kolodvorski ulici je bilo ukradeno razne obleke V vrednosti 5500 kron. — Poštnemu aadkoo* trolorju Francu Legatu je bil pri Slepem Janezu v Žapužah ukraden 800 kron vreden dežni plašč. — Alojziju $terka hlapcu Prt Verovšku so bili ukradeni 600 kron vredni čevlji — Na ljubljanskem velesejmu so P°“ llcijski organi aretirali dva zelo nevarna žeparja ta sicer v Zagrebu rojenega, brezposelnega natakarja Ignacija Franza ki ta bil radi velikih ta malih tatvin že neštetokrat kaznovan In njemu vrednega bratca v Krškem rojenega Ivana Kunstlja ki ta» Istotako že ogromno tatvin rta svoji kosmati vesti. Oba sta spravljena na varno. *» Umrla ie v ljubljanski bolnici gosp« Nežika Ažman, roj. Malgaj. Pogreb se vrši danes ob 9. uri v Naklem na Gorenjskem, N. p. v m! Maribor. Carinarske razmere v Mariboru. Svolečas-no ie bilo v časopisih razglašeno, da bodo na glavnih carinamah, med njimi tudi t, Maribora takozvane informativne pisarita. DozdaJ pa ni ne duha ne sluha pod P» ŠO se razmere v tem oziru poslabšale. Prej je bil v pisarni takozvanega »saobračajnegsi odseka« revizor načelnik, ki je dal potujočemu občinstvu pojasnila, zdaj pa Je ta brez načelnika in so v njem samo ml? uradniki, ki nimajo dolgoletne praksa ki z delom preobloženi in ki se vedno menjajo. — Trgovci ta potniki se vedno pritožujejo, želijo informacij, intervencij, a če hočejo kaj doseči, morajo izgubiti najmanj pol dneva. — V Interesu carinarne pa tali ni, da takšen odsek eminentnega pon«M nima nobenega revizorja Celje. Ljudsko vseučilišče v Celju prične * predavanji v začetku meseca oktobra Vt-šila se bodo redna večerna predavanja ke» kor minulo leto. Poleg teh pa bodo uvedena tudi predavanja kot posebni tečaji. Predavanja se bodo letos pojasnjevala tudi a škioptikonom ta filmL Sploh bo letošnja so-zona ljudskega vseučilišča urejena na široki podlagi In obeta biti ta Inštitucija vPHr-kega kulturnega pomena za naše ljudstvo. Velika ljudska slavnost 15-letnic« »Kluba naprednih slovenskih akademikov v Celju bo danes v četrtek zvečer v V9eh gon-njih prostorih celjskega Narodnega doma. Celjske Sole. Šolsko leto na dekliški meščanski šoli se prične ;4 septembra. Vpisovanje učenk bo 12 in 13. septembra od 8. do 1L ura — Na gospodinjski Šoli bo vpisovanje 13. septembra od 11. do 12. ura. — Na deški ta dekliški mestni osnovni šoli bo vpisovanje učencev in učenk 13. septembra od 8. do 10. ter od 14 do 16. ara 14 septrmbra bo v Mariini cerkvi skupna služba božja, redni šoteki pouk pa se pričat 15. septembra. Velke množine suhih gob so se po zadnjem deževju pojavile na celjskem trgu. Cena pa je previsoka kajti majhen krožnik gob stane 20 kron. Celjski mesarji so vendar pričeli nvl-devati, da je potrebno znižati cene uiesa. Bil je že skrajni Čas. Umrl Je v Gaberju g. Mihael Nerad« bivši posestnik v Hermanclh pri Ormoža V. Tl. letu staresti Umrli je oče stavbenega mojstra ta gostilničarja nrf »WHsomi« % U*berju g. Franca Nerada Primorje. izgredi brezposelnih v Trsta, V torek so se zbrale na večih krajih mesta gruča ki so vdrle v več pekarn In v neko mesnico in napravile precej škode. Vmes le morala poseči policija ki je aretirala okrog 70 oseb. Nesreča s čudnim žebljem na Proseka Martin Rupin Iz Proseka je našel pred pK dnevi cev. « selattae. la ie bik na las ne- dobn» žeblju. Ko Je Lotei dozdevni žebelj y sekiro, Je cev eksplodirala In ga nevarno ranila po obraza, trcbuan In v levo oko. Srbski kmetje v Sloveniji. Včeraj so obiskal! Slovenijo srbski kmetovalci, 8$ po Številu, med njimi čestit-Uivi svečenik Serafln Gjarič iz Plevlja in 2 damL Zastopani so seljaki Iz Snmadlje, Srbsko polj opri vredno druitvo, Savez zem-ljoradniSklb zadruga, Udruženje polj opri* vrednih stručnjaka in Pčelarsko udruženje. Vodja seliakov je Radovanovič, vodja ekskurzije pa je načelnik ministrstva poljopri-vrede A ca Stojanovič. Ob vstopu na slovenska tla sta seljake pozdravila v Brežicah župan dr. Zdoljšek in okrajni glavar g. Ogrin. Za pozdrav se ie v navdušenih besedah zahvalil Radovanovi^. Na glavnem kolodvoru je pričakovalo drage goste mnogobrojno občinstvo, zastopniki vojaštva in raznih civilnih oblasti Navzoči so bili podnamestnik dr. V. Baltič, šef kabineta v poljedl ministrstvu Miloš Stlb-ler* ravnatelj kmetijske družbe Pirc, vseuč. rektor dr. Go). Krek, 5ei oddelka za kme-tilstvo Sancin, načelnik v ministr. prosvete Jovanovič, za mestno občino dr. Boxorail Senekovič, magistratm ravnatelj dr. Milju-thi Zarnik, predsednik trg. zbornice lv. Knez, pred$ednik velesejma Fr. Bonač, inšpektor voda Sbrizaj, drž. svetnik Ivan Škarja, vseuč. profesor dr. Ilešič, Ing. kem. Turk, poslanec Josip Relsner, pisatelj Finžgar, župnik Barle, ravnatelj Luka Jelenc, prota Dimitrij Jankovič, mnogo odličnih kmetov Itd. Ob prihodu vlaka je občinstvo doilece pozdravljalo z živahnimi »žlvljo«-kDct Ob Izstopn h vlaka le kmetovalce pozdravil z navdušenimi prisrčnimi oeseda-ml ravnatelj kmetijske družbe Gustav Pirc. Za prisrčni sprejem se je zahvalil vodja ekskurzije Aca Stojanovič, ki je dejal med velikim odobravanjem, da smo Jugosloveni od BitoDa do Triglava en narod; šumadinskl kmet)* «o obiskali svoje brate, da vidijo, kje I« na§a začasna meja ln da poSUejo od tod bodrilne pozdrave zasužnjenim bratom. Končal j« t vzklikom: »Živeli Slovenci!« Zvečer se je vršil v veliki dvorani Kazine svečan banket na čast gostom. Udeležili so se ga: zastopnik pokrajinskega namestnika dr. Baltič, šef oddelka za prosveto pri pokrajinski vladi dr. S^benie, od mesta Ljubljane dvomi svetnik dr. Senekovič dr. Zarnik in Janko Blehveis, od dravske divizije gen. Dokič ln podpolkovnika Novak in 2erjav, generalni konzul Češkoslovaške republike dr. Beneš, rektor vseučilišča dr. Krek, od ministrstva poljedelstva kabinetni šef Štibler, od kmetijske dražbe predsednik Pirc in tajnik Jarec, dv. svetnik dr. Vrtačnik, od agrarne direkcije dr. Lukan, od inSpektorata drž. žel. Kunauer, od rudarskega urada inž. Stergar, od trgovske in obrtne zbornice predsednik Knez, od J ti gosi. zveze za tujski promet dr. Andrejka, od konzorcija n. ljubljanskega velesejma predsednik Bonač in dr. Paulin, policijski ravnatelj dr. Guštin, od duhovščine župnika Finžgar in Barle in predsednik kluba SKS g. Rajer. Od odličnih gostov, ki so prišli s srbskimi kmetovalci, omenjamo poleg Inšpektorja Stojanoviča in insp. gosp. društva Radovanoviča še inšp. g. Žnidaršiča in načelnika v prosvetnem ministrstvu g. Jovanoviča. Najpreje je pozdravil goste dr. Baltič v Imenu pokrajinske vlade, Nato so jih pozdravili zastopniki mesta Ljubljane, poljedelskega In prosvetnega ministrstva. Vodja ekskurzije se je zahvalil v vzne-šenlh besedah za bratski sprejem. Vsi govorniki' so povdarjali velik pomen takih ekskurzij za popolno ujedinjenje. G. ravnatelj Pirc je po navdušenem pozdravu povabii vse goste v Bohinj. — Vsem udeležencem bo ostal ta večer bratskega sporazuma in ljubezni gotovo v trajnem spominu. Posetnlkl sl ogledajo še II. ljubljanski velesejem, Bled, Bohinj, Celje, Žalec, Šoštanj, St. Jurij, Rogaško Slatino, Maribor, SpH)e Radgono^Ljutomer, Ormož, Ptuj In nas zapuste 16. Stptembra. SokoSstvo. Sokolsko Druitvo Llabllana 11. priredi v nedeljo, dne 10. t. m., pešizlet čez St Vid (Trata) v Dolnice. Udeležba je obvezna za člane, članice ter moški in ženski naraščaj. Člani, ki imajo, v kroju, Ostali v civilni obleki'«- sokolskim znakom. Zbirališče ob 13. uri na dvorišču državne realke, odhod točno ob pol 14 uri. Povratek v Ljubljano čez Kos6*£ ob 19. uri. Odsek za zgradbo sokolskega doma v Mostah, priredi v nedeljo dne 8. t m. veliko vrtno veselico z bogatim sporedom, na krasnem senčnatem vrtu br. Kavčiča poleg kem. tovarne; točila se bodo pristna ljutomerska vina, za prigrizek pa poskrbi ga. Kavčičeva z njeno priznano dobro in so’ld-no kuhinjo. Vabimo vse sokolstvu naklonjeno občinstvo v obilno udeležbo. Začetek ob 10. uri. Sokolsko društvo v Logatcu priredi v petek 8. septembra javen nastop združen z vrtno veselico na svojem lastnem prostoru. In sicer ob 14. url sprevod po Logatcu, ob 15. uri javna telovadba, po telovadbi prosta vrtna veselica z različnim sporedom. V slučaju slabega vremena se vrši veselica v zaprtih prostorih. Logaški Sokol si s svoio agilnostjo zida lasten doni, ki je že skoraj do vrha dograjen. Apeliramo na vsa sosedna bratska druStva, da se polnoštevilno udeleže naše prireditve. Za vsestransko zabavo Je preskrbljena Na svidenje. Zdravo! Sokolsko društvo Litija-Smartno priredi cine 8. septembra veliko Javno telovadbo. Sodeluje sokolska godba Iz Ljubljane. Vstopnina 5 in 3 Din. Bratska sosedna društva opozarjamo na ugodne zveze in polovično vožnjo na progah Južne železnice In vabimo na korporativno udeležbo. Za polovično vožnjo veljajo savezne legitimacije. Za zabavo s plesom, ter dobro jed in pijačo je preskrbljeno. 8. septembra torej vsi v Litijo. — Zdravo! Društvene vesti. Družba sv. Cirila in Metoda Družba sv. Cirila in Metoda ima svojo letošnjo veliko skupščino dne 10. septembra v Ljubljani v Kazini, to je v isti hiši, kjer so leta in leta kovali naši nasprotniki naklepe, kako bi mogli čimpreje zgraditi most do Adrije. Naša ljuba Avstrija počiva sedaj za večao, most se ni zgradil, kajti pričeta dela, ki so bila že zelo močna, so se podrla. Nameravani most se ne bo nikdar zgradil, ker imamo sedaj svojo lastno državo. Takoj po polomu smo menili, da je konec vsega rovanja ter da naših obrambnih društev, zlasti Družbe sv. Cirila in Metoda ne bode več treba. Pa kako smo se zmotili! Naši sosedi Nemci, Italijani in Madžari so vse kaj drugega, kakor naši prijatelji. Godi se jim dosti slabše kot nam, a ne dajo miru, vedno škilijo čez meje. Lega Nazionale, Nemški Schulverein in Sudmarka še obstojajo ter zbirajo jude-ževe groše. Kam gre ta denar in zakaj se ga urorabi, si lahko misli vsakdo. — Naša država mora biti močna, krepka in oborožena proti vsakim spletkam. Poleg energične vla-“ de morajo še naprej obstojati obrambna društva. Družba sv. Cirila in Metoda ie še nadalje potrebna, v sedanjih časih še bolj, kakor kdaj preje. Pod Avstrijo smo poznali naše nasprotnike-rogovileže dr. Binderja, dr. Egerja, dr- Ambrožiča. Ti so odšli v svojo obljubljeno deželo. Sudmarka in Schulverein še eksistirata, Ti društvi še zbirata in pošiljata denar ter sejeta ljullko med pšenico. Pomisliti moramo, da ječi nad pol milijona Slovencev pod tujim jarmom. Ali bomo naše brate in sestre zapustili? Ali ni naša dolžnost, da se spominjamo teh trpinov pri vsaki priliki, ob veselih in žalostnih dogodkih? Brez naše podpore pogine polovico zasužnjenega naroda. Zato kličemo: vedno la povsod za na5o šolsko Cirila ln Metoda! Poslano. Poživljam vse tovariše, nekdanje £ danje moje souslužbance in delavce, javi vsak javno v tem ali onem če in kedaj da sem jaz katerega Dne 3. t m. se je namreč nekdanji sPr hik drž. žel. Beltram na železničarske* stanku v Grosupljem izrazil, da sefl> den denuncijant. Izjavljam tern potom javno, d* tram Beltrama toliko Časa za nava® lažnika in podlega obrekovalca, dokler vsaj eno tako dejanje pred sodnijo n* kaže in bom toliko časa tudi ž niir® \ lažnjivcem postopal, če se slučajno deva. Smarje-Sap, 5. septembra 1922. Pompe Rudolf, oost. odpr. ^ * Za poslano odgovarja urednik0 v toliko, kolikor določa zakon. P. rt. trgovcem in industrij'cert toplo priporočamo, da naroče za svoje tvrdke oglas v petkovi številki Jugoslavije" ki izide v zelo povečam obliki in nakladi. Oglasna naročila se sprejemajo na stojnici na sejmu t* v upravi lista danes do 5. ure popoldne. Uprava Jugoslavije". Ste radi nek mrt spo kol] na »vo da: Pre ni so in Ves vid 2ei le ce\ Ko to ¥ Pa SJtak f“0s *ftL Vi ? Vi bi n p 7 t E. OABOR1AU: t, Zločin v Ordvalu. (Dalje.) Sila Bertlne volje Je bila tolikšna, da je odofiila neizmernemu zadovoljstvu, ki je preplavilo njeno srce. Vse njene želje so bile izpolnjene, a vendar se ji je posrečilo dati svojim očem žaloben izraz. »Le čemu!« Je vzdihnila bolestno. Pol ure kesneje, ko sta bila s Trčmorelom sama, je dala svoji radosti duška. »Ničesar se nama ni bati,« je govorila, »ničesar več! Zdaj nama je zagotovljena svoboda, bogastvo, omama ljubezni, življenje, vse! Tri milijone imava, Hektor, najmanj tri milijone! Oporoka je v mojih rokah! Poslej ne bo več govoril z odvetniki In notarji. Zdaj se podvizam!« Grof je bil kajpak vesel njene svobode; znano je, da se Iaglje odkriž^š milijonarke nego ubožice brez beliča. Sanvre-syJevo dejanje ga je rešilo mnogih strahov. Toda njena veselost In brezskrbnost je bila nezaslišana. V tako strašnem zločinstvu bi jo bil rajši videl slovesnejšo in resnobnejšo. Zdelo se mu je potrebno ohladiti njen triumf. »A vendar se boste mnogokrat spominjali SauvreSVja,« je r«kel z mrklfm glasom. »Brrr!« je vzkliknila ona in naglo dodala: »Njega?! Kako In čemu? Oh, njegov spomin mi ne bo težil srca. Upam celo, da ne ostaviva Valfeuilluja, ki mi ugaja; pač pa si omisliva v Parizu hišo — veš kaj, tvojo si kupiva nazaj! Kako bova srečna, Hektor moj, kako srečna!« 2e gola misel na »srečo« pokraj nje ga je prestrašila tako, da ga je navdala dobra misel. Hotel Je genlti Bertino srce: »Poslednjikrat vas rotim, odrecite se temu strašnemu, nevarnemu namenu! Saj vidite, da ste se varali; Sauvresy ne sluti ničesar in vas ljubi še vedno.« Izraz obličja mlade žene se je nagloma izpreinenil; zamislila se je. »Ne govoriva več o tem,« je rekla naposled. »Morda se res motim. Mogoče je, da samo sluti, ali pa, če je tudi zasledil kaj, da me hoče izpreobrniti z dobroto. A vidite ------------ Premolknila je. Morda ga ni hotela preveč ostrašlti. Njegova gTOza je bila itak dovoli velika. Nič več ni mogel prenašati pogleda na to umiranje in živeti v neprestani bojazni, da se ne bi izdal. Drugi dan po razgovoru se je odpeljal v Melun, ne da bi kaj povedal. Toda ostavll je svoj naslov; in strahopetno se je vrnil na njeno prvo besedo. Sauv-resy ga je hotel imeti po vsej sili pri sebi. Berta mu je pisala pismo, ki je bilo v svoji neprevidnosti tako blazno in brezzmiselno, da so se mu ježili lasje. Namenil se je, da jo ošteje takoj po vrnitvi; a zamenjala sta vlogi. »Cemu ta beg?« »Tu ne morem ostati, saj vidite, da ginem od muke.« »Lep strahopetec!« je rekla Berta. Hotel Je odgovoriti, toda ona je nastavila prst na usta in pokazala z drugo roko na vrata sosednje sobe. »Pst!... Trije zdravniki so tu, pošvetujejo se že celo uro. Zaman se trudim, da bi ujela vsaj besedico. Kdo ve, kaj ugib-ijejo med seboj? Dokler ne izvem, ne bom imela miru.« Njena skrb ni bila neosnovana. Ko se je zadnjič poslabšalo Sauvresjlu in je tožil o silnih nevralgijah v obrazu in po-prastem vkusn v ustih, je doktor R... nekam čudno trenil z ustnicami. Berta je videla v tem drhtljaju izraz nenadne sumnje; preteče in svarilno se ji je vtisnil v spomin. A sumnja, če je tudi bila, je morala naglo izginiti. Preden je minilo dvanajst ur, so se pojavi docela izpremenili; bolnik je jel tožiti o čisto drugačnih nadlogah. Ta nestalnost bolezenskih znakov je sozakrivila zmedo zdravnikov, ki niso več yedeli kod ne kam. Zadnje dni je trdil Sauvresy, da so bolečine do malega ponehale; tudi spal je ponoči dokaj dobro. Pač pa je slabel od pre do ure; vsi so videli, kako ugaša, Spričo tega brezupnega položaja je zahteval doktor K... pritegnitev dveh tovarišev. Baš ko se je vrnil grof Tremo* relski v Valfeuillu, je Berta strahoma čakala zaključkov posvetovanja. Naposled so se odprla vrata malega salona: mirni obrazi -zdravnikov so takoj pomirili zavdajalko. Razodetje se je glasilo tem žalostnejše. Vsa človeška sredstva so bila izčrpana; rešitve se je bilo nadejati le še od krepke bolnikove narave. Berta, ki je v marmorni otrplosti vsa v solzah poslušala kruto sodbo, je nudila tako popolno sliko bolesti, da se je zasmilila starim zdravnikom v srce. »Tedaj res ni več upanja, o Bože moj!« je viknila s pretresljivim glasom. Doktor R... ni imel v njeno tolažbo drugega nego dvoje, troje brezpomembnih sočutnih fraz. »Obupati ne sme človek nikoli,« je dejal. »Pri bolnikih Sauvresyjevih let dela narava pogosto čudeže, ko se jih nihče več ne nadeja.« Nato pa je poklical Hektorja v stran ter mu priporočil, naj pripravi nesrečno mlado ženo na strašno izgubo. »Zakaj,« je izjavil nazadnje, »izključeno je, da bi živel gospod Sauvresy delj nego dva, tri dni.« Berta, ki je prisluškovala, je ujela turobno sodbo zdravnikov. Trčmorel jo je našel na višku sreče. Vsa blažena se mu je vrgla okrog vratu. »Zdaj je bodočnost v resnici najina!« je dejala. »Edini črni oblak, ki je kalil obzorje, je razpršen. Moja naloga je le še, da uresničim doktorjevo prerokbo.« Večerjala sta v obednici, kakor navadno; pri bolniku ju je nadomeščala hišna. Berta je le trudoma skrivala svojo razbrzdano veselost. Ootovost nekaznovanega uspeha in zavest, da se bliža cilju, sta potisnili vso njeno spretno hinavščino v ozadje. Ne meneč se za navzoče posle, Je govorila v jedva prikritih besedah o svojem bližnjem odrešenju. Hektor, ki so mu vstajali lasje na glavi, jo je drezal pod mizo z nogo in zavijal oči, da bi jo posvaril. Zaman. So pač ure, ko postane oklep pretvare človeku tako neznosno težak, da ga mora vreči s sebe, pa magari da se pogubi. Na srečo so kmalu podali kavo ter ju ostavili sama. Dočim je Hektor pulil smodko, se Je Berta svobodneje predajala svojim snom. Namenila se je, da prebije ves čas žalovanja v Valfeuflluju, a Hektor naj si radi spodobnosti najame v okolici prijazno hišico, kjer ga bo mogla skrivaj posečati. Morila jo je le misel, da bo treba na videz objokovati Sauvresyja po njegovi smrti, kakor ga je morala živega na videz ljubiti Bogme težko se je bilo iznebiti tega Človeka! Kakšno veselje, kadar bo smela sleči vdovsko obleko! Takoj napravita svatbo. A kje? V Parizu ali v Orcivalu? Nato se je ujezila nad žalovalno dobo, pred koncem katere se vdovi ni dovoljeno poročiti. Dejala je celo, da bi naj-rajša »končala« ie nocoj in s tem okrajšala čakanje. Hektor je moral dolgo dokazovati, da' je čakanje neizogibno, ker pomeni vsaka prenaglica najstrašnejšo nevarnost A tudi on je želel natihemu da bi .videl prijatelja čim prej pod zemljo: takrat bo vsaj rešen strahu in bo mogel otresti neznosni jarem te ženske! XX. Cas je mineval. Hektor in Berta sta se vrnila v bolnikovo sobo. Sauvresy je spal. Neslišno sta sedla vsak na svojo stran kamina; in hišna je odšla kakor vsak večer. Da ne bi luč svetilke nadlegovala bolnika, je bfl zastor pri zglavju spuščen, tako da ni mogel videti h kamina. Ako Je hotel pogledati tja, se je moral privzdigniti in opreti na desni komolec. Toda siromak je spal močno, vročično spanje. Krčeviti drhtljaji so mu stresali telo in odeja na njegovih prsih se je sunkoma dvigala od težkega, sviščečega sopenja. Berta in Trčmorel nista pregovorila niti besedice. Mrklo ln zloveščo tišino je motilo le tikanje ure in šelestenje listov knjige, ld jo je prebiral grof. Ura je udarila deset Kmalu nato se je Sauvresy obrnil. Zbudil se je. Rahlo in pozorno, kakor se spodobi dobri soprogi, je Berta priskočila k postelji. Mpževe oči so bile odprte. »Ali ti je bolje, moj dobri Klement?« je vprašala. »Ne bolje ne slabše.« »Želiš li kaj?« »Žeja me.« Hektor, ki je pri prvih prijateljevih besedah vzdigni*. se je spet pogreznil v svoje čitanje. >| Berta je stopila h kaminu in jela pripravljati zdravilo' tanko po doktorjevih navodilih. Ko je bilo gotovo, je vzela iz žepa višnjevo stekli iztegnil koščeno roko proti nji; njegove oči, polne sov: A preden je opravila svoj zločinski posel, jo je P01 nekdo za ramo. Vztrepetala je od glave do nog; naglo se je okreni vzkriknila z glasom strašne, nečloveške groze: »Oh! . . .« Roka, ki jo je prijela za ramo, je bila roka njenega Medtem ko je stala ona pred kaminom in pripravljala se je Sauvresy rahlo privzdignil, neslišno odgrnil zast' in iztegnil koščeno roko proti nji; njegove oči, polne sov in divjega srda, so ji plamenele naravnost v obraz. Bertinemu vzkriku se je odzval drug, zamolkel glas, podoben hropenju obupane živali. a Trčmorel je videl vse, je vse razumel . . . Kakor & strela udarila vanj! ... »Vse je odkrito!« Te tri besede so udarile v njiju m kakor granate. V plamenečih pismenih so zažarele krogih njiju. Nastopilo je trenutje neizrekljive osuplosti, minuta tako globoke, da se je slišalo utripanje Hektorjevih žil. _ Sauvresy Je legel nazaj. Smejal se Je s turobnim S*9 tom, nalikujočim grohotu kostenjaka, šklepetajočega * ljustmi in zobmi. j, Toda Berta ni bila izmed bitij, ki jih podere prvi pa bodi še tako strašan. Trepetala je kakor topolov list U* pj[f so ji klecale; a njena misel je že iskala izgovorov in uk& J pa je videl Sauvresy? Je li sploh videl kaj? In kaj ve? da je videl višnjevo stekleničico; takšna stvar se da poi8^ Vse to — da se je vzdignil soprog baš v trenutku zločin*Jjp Je prijel za ramo — je moglo, je moralo biti samo nak*% Te in enake misli so ji zavrele v duhu s hitrostjo ki prestreli temo. Zbrala je vso odločnost in ves pogum. Stopila je +jt stelji; na njenih ustnicah je igral smehljaj strahotno ™ ljen, a vendar smehljaj! ... »Kako si me prestrašil!« je dejala možu. Pogledal jo je, samo za hip, čepray se je zdela Nato je odgovoril: »To ti verjameml« Zdaj ni bilo več nikakega dvoma. Soprogove oči s° , govorile, da ve vse. A kaj pomeni »vse«? Dokod velja seda? Iznova se je obvladala in povzela-. »Ali ti je slabše?: »Ne.« »Cemu se potem vzdiguješ?« ^ Sauvresy se je spet privzdignil. Z močjo, ki mu je »e nihče prisodil, je nadaljeval: Jl> »Vzdignil sem se, da vama rečem: dovolj je j«tr Meja človeških sil je dosežena; nič več ne morem g*e00j# čutiti, kako mi roke moje žene in mojega najboljšega telja po kapljicah odmerjajo smrt!« $ Premolknil je. Hektor in Berta sta buljila vanj kakor menela. »Še to sem hotel povedati: dovolj je okrutnega P£] šanja, dovolj pretvare! Ali ne vidita; kako strašno J® trpljenje? Podvizajta se, okrajšata mi smrtni boj. Umor* u ker me hočeta umoriti; a umorita me namah, zavdajajS,^ Pri besedi »zavdajalca« je vrglo grofa Trčmo^J. kvišku; oči so mu osteklenele, roke so se iztegnile naP*--Sauvresy pa je naglo segel pod blazino, potegu** nje samokres in nameril cev proti Hektorju, rekoč: »Da se mi ne drzneš preblizu!« . Menil je, da hoče Trčmorel planiti nanj. * Toda motil se je. Hektorja je grabila blaznost. *'* je nazaj. Berta, ki je bila krepkejša, se je izkušala braniti-»Slabša se ti, Klement,« je povzela z laskavi® »Nesrečna mrzlica te prijemlje iznova. Blede se ti . - * •jjU’ ,$<» Sfran 5. Drob!!. Tw.i *• 3* {e wnij A jvofl šenu V kat 56 d°KOdn tragikomičen slučaj, S i?,Sa 86 Seda! *»** ^ mesto. V ttrtvo ‘ Zunai mest* so naSli sPoznar*1JP ° ne^eKa m°žaka. Mimoidoči so tolponeri/ P mrt',"'CU nekeSa 66-Ietnesa **&ttvS s0 niegovo 2eno- ki ie- Db m-ihi° STnrti sv°jL‘Ka moža, vsa < bupa-*Vo te*a na nesreče in spoznavsi irln^83 f10^3, P^la na njegovo truplo in o plakala. Vrnila se Je domov In ne-s ano Plakala. Okrog nje so se zbrali nje-lo ™ priiatelil ter )o tolažili, kakor e e i in znali. Med tem se vrata otlpro v sobo stopi — kolporter, živ, zdrav in vidV 16 seveda str;|5no začuden, ko je 2ena razpIakano !ice svoje žene in sr>sedov. a se je ustrašila, ker je mislila, da je to nio/.ev duh, nekaj okolistoječih plašljiv-Ko ^ z*3cžal° sko®» vrata in okna. Ucno Se le žena morala prepričati, da je v resnici njen mož, s kožo, mesom in kostmi, Cgatovilo s« je, da je dotlčnl mrtvec popolnoma neznan človek, ki pa je Čudovito podoben kolporterju. Reporter, kot zelo šaljiv človek, je nato oskrbel dobro večerjo, da počasti tako vse prijatelje In znance, ki so prišli na njegov pogreb. * 6 zapovedi za poletne izletnike. 1. Ako sediš v železniškem vozu, ne glej na vsakega, ki hoče v tvoj oddelek stopiti, kakor na zločinca. Tudi drugi ljudje so plačali voznino? — 2. Ako nisi prijatelj otrokom, ne hodi v morska kopališča, ampak rajši lezi na ledenike. — 3. Ne godrnjaj, ako kaj pogrešaš, na kar si doma vajen. Ako se nočeš odreči domači udobnosti, ostani doma za pečjo. — 4. Ce si v svoji hotelski sobi, ne zvoni slednjo minuto. To sicer javi sobarici, ali ti nimaš nič od tega: ona vendar ne bo prišla. — 5. Ne ravnaj z možem, od katerega hočeš najeti ladjo, kakor s svojim nižjim. Bržkone ima večje dohodke kakor ti. (To velja tudi o mnogih drugih, s katerimi se za kaj pogajaš na poletnem bivališču.) — 6. Ne igraj z novim znancem dotlej, dokler ne veš, da ga živi v zasebnem ^življenju klub kanopircev. Taki ljudje znajo zmeraj prikartati. ,>0 * Ne skakajte iz postelje. Kdpr zjutraj smelo skače iz postelje, svojemu zdravju močno škoduje. Iz postelje se ne-jstne skakati, ampak svoje ležišče moramo počasi in mirno ostaviti. Tako svetujejo-londonski zdravniki. Človek se mora polagoma dramiti, za kar potrebuje najmanj pet minut. Naglo, hipno zapuščenje postelje je; zategatelj tako škodljivo, ker Je delovanje srca po daljšem odmoru mahoma pospešeno. To pospešeno delovanje srca slabo vpliva na možgane. Človek, kateri prenaglo zapušča posteljo, izgubi duševno ravnotežje, v katero večkrat po več ur ali celo še ves dan ne pride več nazaj. * Valuta in napitnina. Te dni je prispel v Pilzen neki avstrijski meščan. Kovček je imel nabito poln avstrijskih tisočkronskih bankovcev. Možakar je v kolodvorski restavraciji kovček odklenil in vzel iz njega 50 tisočkronskih bankovcev, ki jih je pla- čilnemu natakarja podaril kot napitnino. Natakar je prvi trenutek kar ostrmel, ali ko je avstrijske krotie preračunal v češko valuto, je videl, da ni take sile. Bilo Je približno 100 čK, »No prava reč«, Je pripomnil natakar, ki je spravljal 50 avstrijskih tisočakov v svoj predal. * Dobra pilna voda in žemlje. Nemški prometni minister je izdal naredbo, da bodo iiatakarji v prihodnje ponujali na peronih tudi samo dobro pitno vodo in suhe žemlje, poleg druge hrane in pijače. S tem je hotel dati priliko,, da si tudi siromašni sloji pri vožnji po železni cesti lahko pogasijo žejo in preženo lakpto. * Tragedija zapeljane deklice. V An-gersbergu na zgornje avstrijski meji je prišlo zadnje dni do tragičnega dogodka. Železniški delavec F. Kolomaznik je imel Intimno razmerje z delavko Wolfovo, ki ni ostalo brez posledic. Usodni dan je prišlo dekle h Kolomarniku pa ga je prosila z ozirom na svoje stanje, naj ji odločno pove, da jo bode poročil. Pri tem je tudi izra- zila željo, da M ležala kje Prt Kdoraaml- kovih sorodnikih. Rolomarnik ie prošnj« zapeljanega dekleta odločno odbil, pustil J® Je stati pod oknom In tedaj JI Jo Sinila ▼, glavo strašna misel. Slekla je zgornje krilo* nato se je polila s petrolejem in zažgala Ko bi mignil je bila vsa v plamenih in Kolo-marnik se je zaman trudil, da bi ogenj pogasil. Uboga žrtev Je Izdihnila po osmb^ najsturnih strašnih bolečinah. SVILA. modni nakit, vse potrebščine za šivilje in krojače nalceneje pri: P. Šinkom * K. Soss, Ljubljana, Mestni trs št- 10. mu oglasi ,i prodaja : H»slov P° nizki ceni, t'--~I_IJ»Pravi lista, 427 «>SE$rvo MALA PRITLIČNA HIŠA pri okrajni cesti, 30 minut od sredine mesta, velik sadni vrt in brajda Za 73.000 Diiu, Mechner. Maribor. Tomšičeva ulica 35. 424. JSTS^iV 2 VINOGRA-S,aD^*kem. boj: “ hiša na naj- j^ubl)ane°Inetnein mestU Bledi, Moderna vila na v»a ta >Lsob> 3000 m Vlta» »u*.. *,*5a z vrtovi pred *«odnt“ Ljubljane po fT cent Poizve se pri ?/U, c- tu, Kongresni trg 12 do 2 ure po- V STUDENCIH PRI MARIBORU, Slomškova ulica 5 za prodajo vina na debelo in drobno, dalmatinsko klet, pekarno, kavarno, trgovino, zgotovljeno hišo. 4 prazne sobe za stanovanje, dva vrta proda za 580.000 K. Vprašati pri lastniku J os. Šegovič. 423 ENONADSTROPNO HIŠO v Ljubljani, pripravna za vsakega obrtnika Stanovanje takoj prosto. Naslov v upravi lista. 422 električna razsvetljava, gospodarska poslopja, živina in 21 oralov zemlje. Cena 2.500.000 K. GRADIČ in 4 orale parka, sposoben za tovarno v Mariboru. VINOTOČ. 2 hiši in 5 oralov zemlje ter vodno moč, 1.200.000 K. GOSTILNA, trgovina, 10 oralov zemlje, živinska trgovina, vaga, 2,500.000 K. VILA. po kupu prazno stanovanje. TRGOVSKE HIŠE, hiše. gostilne, posestva, pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ni. 3, 3P3 s tremi ali štirimi vozički (2 Plateau, 4 Muldekipp). Ponudbe na »Jugoslovansko industrijo olja in barv*, Dol pri Ljubljani. 421 POSESTVA različnih velikosti, vila 10 sob, parket, v i! Javljamo žalostno vest, da je naš šefzdravnik, gospod D* FRAN ZUPANC DVORNI SVETNIK v p. v torek dne 5. t. m. pri izvrševanju svojega človekoljubnega poklica nenadoma umrl. Svoje srce in svoje znanje je posvetil najpotrebnejšim — trpečim invalidom s tiho skromnostjo, ljubeznijo in vestnostjo. Bodi mu ohranjen časten spomini KUPI i 200 DO 300 TEKOČIH METROV POLJSKE železnice 3 STISKALNICE (preše) za seno. Ivan Krkoč, Krlževni-ška ul. 9. 411 SLUŽBE: PRODAJALKO, pošteno in spretno, išče velikoprodaja tobaka v Celju za svojo trafiko Naslov v upravi V 412 KNJIGOVODK1NJO z večletno prakso Sprejme pod ugodnimi pogoji večja dobro vpeljana lesna trgovina. Ponudbe s prepisi izpriče- val, zahtevki plače, navedbo referenc in čas nastopa službe je vposlatl na upravo tega lista pod vlesna trgovina« št. 404. 404 je izložila tvrdka Milan Au-man in drug, Krško, na II. ljubljanskem velesejmu, paviljon E 14. 406 R&ZMO: VESELI TRGOVEC, (Uhar kupec). Volga — Volga. In druge ruske narodne pesmi se dobe pri Schventnerju, Kleinmayer & Bambergu v Ljubljani ter pri Goričar & Leskovšku, Celje, pa tudi na II, Ljubljanskem velesejmu v paviljonu E 14 tvrdke Milan Anman in drug, Krško. 405 KOT DRUŽABNIK bi vstopil h kakemu podjetju s primernim kapitalom. Ponudbe pod »Ugodna prilika’« na npravo lista. 409 POSTELJE, patent, najmodernejše, prikladne za male stane itd., teža samo 9 kg, DRAŽBA. Dne 9. septembra ob 10. tiri bo prostovoljna javna dražba v Jenkovi uL 18 na dvorišču. Prodali se bodo vozovi, konjska oprema, verige, železnina, poljsko orodje, slamoreznica, otročja postelja in voziček, staro pohištvo, les, banka itd. 410 na za komati 2 Din. Trgovci popast. 380 NA PAVILJON F it. 152 se opozarja slavno občinstvo. Razstavljeni so razni novi rnodell, otročji vozički, dvokolesa, motoTji, šivalni stroji, vsakovrstni deli in pneumatika. Cene nizke. Ceniki franko. »Tribuna« tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. 14, Zvonarska ni. 1. 355 ta HUGON H1BŠER, Ljubljana, Valvazorjev trg ?. Ce- OSET ANDREJ, MARIBOR Aleksandrova cesta 57, telefon 88, veletrgovina sena, slame, drv, koruze, ovsa, sadja itd. Brzojavi: Oset Andrej, Maribor. 338 iiiiiiiiiillllllMlSlillliS i Urar f \ Ed. SbopBb i l LMana. Mestni trsSLB. • zaloga nr, zlatnteB, sre- S Popravila se a * 'avršojejo strokovno m pni Z • jamstvom. ~ Cene nizke. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava I v Ljubljani. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, izpostava II v Ljubljani. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Naj cenej še in najhvaležnejše darilo našim malim je; M03 ZVERIN3AK knjig-a s 45 slikami in k tem ;padajočim besedilom, za pouk in kratek čas K 20‘— MOJI L3UBCICI živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem t. kartonu K 32’— MIADS SLIKAR 10 tiskanih predlog- za po-barvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki K 12'— ČRNIPETER staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igTa K 8*~ Vse se dobi « • 8 •• IVAM BRICELJ mestni stavbenik — LJUBLJANA. -« Telefon 527. Slomškova ul. 19- Izvršuje nove zgradbe in - popravila vseh vrst, -* načrte ter proračune. * Delo najsolidnejel u Ljubljani, Marijin trg 8. SUKNO za promenadne in športne obleke v bogati izbiri L8 E. SME Ljubljana. Mestni trs 10. P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da so dobijo zopet najboljši šivalni stroji „Grifzner“ v vseh opremah materij el predvojni cene natfnlžje edino le pri Josip Peti« Ljubljana, Su. Petra nasip št.?. Pottk v vezenju brezplačen! jjjtotain JJffe, olje, vse nadomestne dele za vse sisteme šivalnih in koks. — Potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, brivte. seniorje, toaletno modno blago, srajce, kravate, ščetke, palice Galanterija, gumbi, na veliko in malo! Najniže senel Točna postrežba I Manufaktura na debelo ^UBLJANA,' Sodna ulica št 6 ^Paviljon „H“ in vsakovfstfl^ izbita« TOMI SUHIH! 01 MM TORBIC L (Tvomlca slamnatih iešlra I torbica.) Razpošiljam po najnižih cenah franc Moiovit, Domžale BBBWW 8BC1.....t X-J-'" MM' ’' IWW n »cSiioo [■■lili Največja in edina konzervna tovarna v Jugoslaviji priporoča vsakovrstne konzerve in mesne ^ izdelke po dnevnih cenah, n CENIKI SO NA RAZPOLAGO. BRZOJAVI: ..TOVACO", VRHNIKA. PAVILJON NA VELESE3MU. Električni stroji proizvod AEG, električni števci proizvod AEG, žarnice Tungsram, vse elektrotehn. potrebščine v zalogi po ugodnih cenah. Elektrotehn. tvrdka Karol Florijančič, Celje, Proračuni brezplačno! PARKETNE deščice dobavlja in polaga v mestu in na deželi Anton Bokal, Ljubljana Slomškova ulica štev. 19. Telefon 527. - JA VNA ZAHVALA. Moj pokojni soprog Josip Bobek, državni it-Uzničar v Borovnici bil j* zavarovan na iivljtHjt pri „Ctvaliji" zavarovalni zadrugi v Zagrebu m to zelo malo časa, toda gornja zavarovalnica izpit* čala jt polno zavarovalno glavnico Miro in kulantmo, vslcd česar smatram kot svojo dolžnost, dc priportb čim ta stari domači zavarovalni zavod vsakemu, 'ki želi preskrbeli svoje sorodnike. Y Borovnici, 11. avgusta 2622. Marija Bobek. NalsanSmlvelše BlubSIa^sSiesa v@B@s@!ma bodle hmz dvoma odd@E@k it. F 123—124 trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepše in najboljše, kar je svetovna tehnika v tej stroki • šivalnih strojev dosedaj iznašla in preizkusila, razstavi svetovna Strdka 3ng@r-IEvainI stroji & €o. v svojih paviljonih na ogled. Najmodernejše šivalne stroje t>o eoniia električna siia kar prihrani čas in denar. ni življensko vprašanje samo tvornic, marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rc ibine. OBISK teh paviljonov Vam bo donesei več koristi In zabave kot vse senzacionalne kino-predstave! To 'JUGOSLAVIJA- Slive (Češplje) hruške i. dr. za žganjekuho vsako množino wVeležganjama' v Ljubljani j Celovška cesta št. 73 nasproti Ljubljanskega velikega sejma. interurb. telefon St. 71* fteposredne ponudbe ustmeno ali pismeno? P PAfJ JI 1 lastne Izdelke izborne kakovostih VI v« J vi Slivovlco, tropinovec, brinjevec? rum, konjak, planine, pelinkovec In druge razne likerje samo na veliko po ugodnih cenah. 7. sept. 1922. Jadranska banka išče več starejših in mlajših bančnih uradnikov. Ponudbe z navedbo zahtev ie nasloviti na: Tajništvo centrale v Ljubljani. Idilo H. Hi išče se dobro, trgovsko aaobražen, lesni manipulant Ponudbe poslati pod §ifro; »Manipulant«, na anončno dražbo Aloma Comp., Ljubljana, Kongresni trg 3. Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka A.&E. Skaberne Ljubljana, Mestni trs £t 10. PARCELE od 700 do 14()0 m2 v krasni poziciji za stavbo vil, se prodajajo tudi na obroke, po 10 do 40 Din. m* an. zavod DRAGO BESELjAK, Ljubljana, Sodna ulica & AUTO Benda — Pneumatika. Olje. — Vsa popravila. Mast, — In vožnje. Le prvovrstno blago in delo po solid- cenah nudi 3u90*Aut0 d. 2 o. i. v Ljubljani 1.g-t&es * « «»»» mn RfluniKRR mestni tesarski mojster, LJUBLJANA, Linhartova ui. štev. 25. Telefon Itev. 415, Poštno-čekovni račun 11.428. Izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela in sicer vodno, nadtalno ter umetno tesarstvo« Parna lega in slrojne delavnice. Prevzamem po danih, kakor tud! lastnih načrtih zgradbo mostov, Jezov, hiš, vil ter razne gospodarske in indu-atrijske stavbe, stolpne strehe, kupole in cerkven, ostrešja,, balkone, vrtne utice, verande ter razna druga vrtna arh!« tektonična dela. Stopnice, dekorativne strope ter dekora* tivne stenske opaže. Za razne industrijske stavbe opozarjam zlasti na moje patentirane nosilce za večje proste razpetine od 12 do 15 nu Razstava s paviljona za sfaviseno sMo in lesno industrijo. I. Obrat: Parna žaga, tesarstvo. Izpeljava in naprava strešnih stolov za visoke stavbe in zvonike, stropov, slepih in ladijskih tal, verand, paviljonov, vrtnih ograj, kegljišč, ledenic, mostov, pilotaže. II. Obrat: Strojno mizarstvo, stavbeno mizarstvo; okna, vrata, portali, stopnjice, steklenih sten. IIL Obrat: Tovarna lesenih Žaluzij in rolo za okna po lastnem preizkušenem sistemu. Paviljon na Ljubljanskem velesejmu. e Naslov v upravništvu mJugoslavije* Zvezna tiskarna in knjigarna V LJUBLJANI - Wolfova uiica štev. 1 Poštni predal 74. r »T7T-TT-C -im. ...j.1. 4'".!. Telefon 359. -TT--- Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Tacna Na velesejmu pav. „E“ št. Glavni in odgovorni urednik £orko fakm- Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«. Tiska »Zvezna tiskarna« v