Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. Izhaja v Ljubljani vsako sredo In soboto. Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10‘40 K, za pol leta 5-20 K, za četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. Pnintm itevllka 10 v. Reklamacije so poitniaa prsata. Nefranklrana p turna s« a« spr*-itaiaje. Rokopisi se u* msaja, laatrftU. laesUpna patii-nrstlsa (Ihlaa 88 m) m aakrit 10 vin., vnifarat pa , Ljubljana. — Za denarne pošiljatev, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnižtvo »Rdečega Prapora^, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 20. Trajna negotovost. Vse, kar se more reči o mednarodnem položaju, pove par besed: Nič ni gotovega. Upanje je prav toliko opravičeno kolikor strah. Diplomacija deluje in zato je umevno, da ni slišati jasne besede. Poročil kar mrgoli, iz Belega grada, z Dunaja in iz vseh evropskih držav. Ali drugo nasprotuje drugemu in nikdar se ne more vedeti, kateremu je verjeti, kateremu pa ne. Lahko se pa reče, da so grehi precej enako razdeljeni tuintam. V Srbiji hočejo biti modrijani pa neprenehoma razmišljajo, kje bi našli še kakšae ovinke, da jim ne bi bilo treba povedati, kaj nameravajo, Aehrenthalovi ljudje pa godejo venomer svojo. Srbija mora naravnost na Dunaju povedati, da ne zahteva nič in kadar se podvrže, se šele lahko obravnavajo gospodarska vprašanja. To je približno tisto stališče, na katero se včasi postavljajo ošabni podjetniki, kadar stavkajo delavci. Najprej se morajo delavci brezpogojno vrniti na delo, potem bo kapitalist premišljal, če bi jim milostno vrgel kakšno drobtino. Aelirenthalu menda še ne gre v glavo, da je zdaj ohranitev miru važnejša kakor vse teorije o ugledu velesile in tudi važnejša kakor vsi programi, ki jih ima Srbija morda za bodočnost. Da vprašuje srbsko vlado, kaj hoče, je že prav. Bilo bi pa tudi prav, če bi Srbiji povedal, kaj ji hoče Avstrija dati. Velike težave dela Rusija, ki ne govori dva dni enako. S svojo neodkritosrčnostjo daje na vsak način Srbiji potuho. Zelo verjetno je, da v Bel-gradu Rusiji ne verjamejo, kadar svari, temveč mislijo, da dela to le navidezno. V sedanji negotovosti ostane položaj najbrže Se nekaj časa. Avstrijski poslanik Forgachje imel že v soboto izročiti Milovanoviču noto, ki bi zahtevala jasen odgovor. Vsled tega, ker so velevlasti še enkrat sklenile posredovati, je Avstrija izjavila, da bo s svojo noto počakala do kouca meseca. Novejše vesti trdijo, da 8e je skesala in da odda Forgach svojo noto že te dni. Sumljivo je pisanje oficioznih avslroogrskih listov, ki svare pred •neopravičenim optimizmom*. * Iz srbskih krogov, ki so v zvezi z vlado, se piše, da je Srbija pripravljena izpolniti vse želje velesil, ako ne nasprotujejo ugledu države in koristim naroda. Vlada hoče aneksijo Bosno in Hercegovine priznati kot dovršeno dejstvo ter se izrecno odpovedati vsaki teritorialni kompenzaciji in zopet gojiti redne odnošaje z Avstro-Ogrsko, vse to pa pod pogojem, da bo ta aranžma na konferenci ali drugače sankcioniran. Proti neposrednemu ali posrednemu pogajanju z Avstro-Ogrsko pa imajo v Srbiji mnogo pomislekov, češ, da so dogodki zadnjih dveh mesccev nedvomno dokazali, da Avstro-Ogrska nasproti Srbiji ni postopala lojalno. Poslanski krogi pozdravljajo to izjavo, ker da s tem ne odneha od svoje glavne zahteve. * Jurček ščuje in Sčuje, dasi bi prav to fante Imelo največ povoda, da bi miroval in se Bkril. V vojašnici pri prostovoljcih je zopet spustil govo-»anco, v kateri je dejal s »Bodite pripravljeni, zakaj od izbruha vojne nas loči le še par ur. Nadejam M* da bo vsak vas storil v polni meri svojo sveto dolžnost in da ne bo niti trenotka pomišljal umreti za domovino, ki je v življenski nevarnosti. * Berlinski »Lokalanzeiger* javlja z Dunaja, da je bil na zadnjem diplomatskem dineju pri cesarju v Scbo sbrunnu po dolgem času zopet srbski poslanik Simič. Cesar da je ž njim govoril samo nekoliko besed. O vsebini tega razgovora se ne da ničesar poizvedeti. Pač pa se je dr. Simič izrazil, da je prepričan, da bo v kratkem moral zapustiti Dunaj. * Srbska vojna uprava je poslala več neregularnih čet proti Drini. Rezerviste prvega reda je poslala na dopust, poklicala je pa rezerviste drugega reda pod orožje. Iz Belega grada so odpeljali vse vrednostne stvari srbskega dvora v Niš. * Iz Pariza se poroča, da se v zunanjem ministrstvu v skrbeh, da se z akcijo velesil v Balem-gradu ne bo dosegel cilj, ker prestolonaslednikova stranka toliko ščuje med ljudstvom, da se bo vladi težko posrečilo, pomiriti javno mnenje. Če bi tudi vlada sprejela pogoje velesil, bi se bilo vendar bati hudih nemirov v deželi, zaradi česar je težko verjeti, da bo ministrstvo hotelo prevzeti odgo-govornost. * Posredovanje velesil v Belemgradu bi se na angleško iniciativo imelo izvršiti na podlagi sledeče formule: Srbija poda Avstro-Ogrski zadovoljivo iz-javo in izjavi, da se hoče razorožiti. Velevlasti pa prevzamejo jamstvo, da Avstro-Ogrska ne napade Srbije. Aogleški poslanik je ta predlog baje že predložil dunajski vladi. Rusija baje načeloma odobruje «formulo* sir Edwarda Greya. * Koncem pretečenega tedna se je poročalo, da hoče Italija nastopiti iniciativo za novo. posredovanje velesil v Belemgradu in da je Tit toni sestavil formulo, katero so tudi na Dunaju sprejeli. Z ozirom nato je minister Tittoni rekel nekemu diplomatu, da se čudi, kako se more govoriti o italijanski iniciativi. O tem da ne more biti govora. Italija je le sprožila izmenjavo mnenj o formuli, ki bi ji mogle velevlasti pritrditi in bi omogočila konferenco. Črnagora in Srbija proti njej nista ugovarjali, Avstro-Ogrska jo odobruje in tako smemo upati, da ji tudi druge velesile ne bodo nasprotovale. * Ruski ministrski svet je imel sejo pod carjevim predsestvom. Poroča se, da je seja sklenila, da je treba storiti vse, da se prepreči vojna. Izvolskij je dejal, da bi se z vojsko lahko izpremenilo evropsko ravnotežje in da bi bile morda velevlasti prisiljene se vmešavati. Finančni minister Kokovcev je rekel, da se je Rusija prav sedaj pričela dvigati iz izgub prejšnjih let, vojska bi pa uničila ves dosedanji trud. Vojni minister je dejal, da se sedaj armada izpolnjuje in da ni sposobna za vojsko. * Iz Pariza se javlja: Velevlasti se še niso zedinile o skupnem koraku v Belgradu. Vodstvo je prevzela Angleška, katere zastopniki zdaj v Belgradu in na Dunaju poizkušajo dobiti jasnost o ondotnih namenih. Govori se, da bi bila Srbija pripravljena podati ugodno izjavo, da opusti svojo bosansko politiko. Dunajski listi od pondeljka pišejo i V oflcijelnih krogih zopet jako neugoduo *odijo o mednarodnem položaju. Avstro-Ogrska je ugodila želji velevlasti in odložila za nekaj dni svoj odgovor na srbsko noto. V tem času naj dobe velevlasti čas za posvetovanje o skupnem koraku. Odgovor na srbsko noto je vsled tega odložen le za par dni. Če nameravani korak velevlasti v Belgradu ne bo imel uspeha, tedaj bo avstro - ogrski poslanik v Belgradu grof Forgach takoj izročil Srbiji ultimatum, ki bo izključil vsako nadaljnje zavlačevanje. V dipl o matičnih krogih so prepričani, da bo imel korak velevlasti v Belgradu le vspeh, če se Srbija brezpogojno podvrže stališču Avstro-Ogrske in v zadnji Forgachovi noti zahtevani odgovor poda jasno in točno. Ker ima Rusija napram nameravanemu koraku velevlasti v Belgradu pridržek, ki ne odgovarja stališču Avstro - Ogrske in vsled vznemirljivih vesti iz Belgrada je malo upanja, da bi trud Angleške in Francoske, vzdržati mir imel kaj vspeha. Vznemirljive vesti krožijo po Dunaju. Cesar je še pri včerajšnjem diplomatskem dineju zagotavljal francoskemu poslaniku svojo miroljubnost, vendar je bil izredno resen ter je v pogovorih izražal skrb radi bližnjih dogodkov. Državni zbor. Zakon o rekrutih je sprejet; militarizem je do» bil svoj del, baronu Bienerthu pa se je odvalil kamen od srca. Stranke naj privatno izjavljajo, karkoli hočejo, ministrski predsednik lahko smatra glasovanje, ki mu je dalo veliko večino, za zaupnico. Zvesti svojim načelom so ostali edini socialni de-mokratje, ki se niso dali premotiti z nobenimi pa-triotično-vojnimi frazami, da bi bili glasovali za zahteve militarizma. V debati je več socialno-de-mokratičnih govornikov označilo stališče stranke in zlasti govora poljskega sodruga Daszynskega in Soukupa presegata dnevno pozornost in ostaneta trajnega pomena. Meščanske stranke so se zopet lovile v svojih starih protislovjih, vse trdijo, da so za mir, a ker so zanj, soglašajo z zahtevami militarizma ter mu dovoljujejo kri in denar — ljudstva! Izjemo dela edina krščansko-socialaa stranka, ki se od dne do dne očitneje razkrinkuje kot bojna Sčuvarica. Na tem polju ji sledi tudi nemško-radi« kalna strančica, ki pa nima posebnega pomena. Posebne opombe potrebuje ravnanje slovanske enote in v njej zlasti jugoslovanskih poslancev. O njej se zmenimo na drugem mestu. Omeniti se mora tudi kozel, ki ga je ustrelila parlamentarna večina, ko je izvolila g. dr. Pat-taia za zborničnega predsednika. Od dne do dne se kaže jasneje, da avstrijski državni zbor Se ni imel tako nesposobnega in nerodnega prezidenta. V najnavadnejsih slučajih ne ve dr. Pattai, kaj bi storil in kam bi se obrnil. Popolno neznanje poslovnika je pokazal v četrtek, ko je poslanec Breiter vložil neko interpelacijo o vojaških pripravah. Breiter, kateremu so pomagali milioni njegovega očeta do mandata v Lvovu, se imenuje •neodvisnega socialista*, dasi ni bilo v njegovem ravnanju še nikdar nič socialističnega in mu je znanstveni socializem sedemkrat zapečatena knjiga. Ker je v državnem zboru popolnoma osamljen, dela tembolj reklamo zase in v ta namen je tudi vložil svojo interpelacijo, v kateri je zbral vsakovrstne nedokazane in nepodprte govorice o mobilizaciji in o podobnih rečeh. Drju. Pattaiu se je ta interpelacija zazdela «nevarna». Taki pojmi o •nevarnosti* se lahko izležejo v glavah, ki nimajo nobenega stika z ljudskim življenjem, če bi dr. Pattai kaj natančnejše pogledal skozi okna svoje pisarne, bi moral vedeti in tudi razumeti, da go* vori ves svet o vojni, o vojni nevarnosti in o vojaških pripravah; tedaj se mu pa tudi ne bi moglo zdeti nevarno, če se govori o takih govoricah tudi v parlamentu. Povrh vsega je bila Breiterjeva interpelacija že pred sejo objavljena v dunajski «Zeit», v časopisu, ki živi od samih senzacij. Toda dr. Pattai naj sodi tako ali tako. On je predsednik zbornice in njegovo ravnanje predpisuje opravilnik. Ta pa določa, da zbornica lahko sklene tajno sejo, če ima povoda, da ne obravnava katere reči na javni seji. Ampak dr. Pattai ne pozna opravilnika in temu se ima zahvaliti, da je skupil čedno blamažo. Hotel je namreč skratka preprečiti čitanje interpelacije sploh. Socialisti so ga poučili, da to ne gre in po dolgem obotavljanju je odredil tajno sejo. Tu pa je zbornica z vsemi glasovi proti svojemu predsedniku sklenila, da naj se interpelacija prečita na javni seji. Enake blamaže menda še ni doživel noben parlamentarni predsednik. * V sredo je zbornica končala prvo čitanje re-krutnega predloga. Udržal (češki agrarec) je nadaljeval govor, ki ga je bil moral prejšnji dan prekiniti, ker je bila odsekova seja. Pravi, da je monarhija izgubila vsako inicijativo v zunanji politiki in jo vlečejo tuji voditelji, kamor hočejo. Goli (nemški agrarec) izjavlja, da bo njegova stranka glasovala za rekrute. Dr. Kramar (Mladočeh): Na Ruskem so zato razburjeni, ker mislijo, da gremo za Nemčijo na Balkan. Ali si morate misliti, da bi bil kdaj izbruhnil spor s Srbijo, če bi vodila Avstrija politiko, ki bi bila pravična vsem narodom? Klofač (češki radikalec) pravi, da Avstrija lahko živi brez Nemčije, Nemčija pa ne brez Avstrije. Dr. GeBmann (krščanski socialec): Priznavam, da sem došel do prepričanja, da je naša vamost odvisna le od naših dobrih petnajstih vojnih zborov. Nemčiji moramo izraziti svojo najodkritosrčnejšo zahvalo za službe, ki nam jih izkazuje kot sekundant v sedanjem položaju. Brezpogojno moramo biti pripravljeni na najhujše. Socialni demokratje so tudi v sedanjem trenotku napovedali, da bodo glasovali proti rekrutom. Spomnil bi jih pa, da je zavzemal v nemškem rajhsratu Bebel in v francoskem parlamentu Jauršs drugo stališče in da je v srbski skupščini edini socialni demokrat, ki sedi v njej, glasoval za mobilizacijo. Dr. Sookap (soc. dem.) To je falzifikacija resnice I Dr. Gefimann želi, da bi vse stranke soglasno glasovale za rekrute. Viiiljko (Rusin) se pritožuje, da ni noben narod v Avstriji tako teptan in zanemarjen kakor rusinski. Grof Diledn»yki (Poljak) pravi, da je v sedanjem trenotku dolžnost, dati monarhiji, kar zahteva. Daizyniki (soc. dem.) govori obširno o političnem položaju in o stališču socialne demokracije. Njegov govor, ki se je končal s plamtečim protestom proti vojni, objavimo na drugem mestu. Blelohlavek (kršč. soc.) bi rad, da bi se ministri imenovali na šest let. Pravi, da vojaško življenje Se nikomur ni škodovalo. ■slik (Vsenemec) polemizira potem s Sternbergom, na to pa grof Slemberg ž njim. Kako surovo, naravnost svinjsko se sna obnašati ta aristokrat, povemo tudi na drugem mestu. S tem je prvo čitanje rekrutnega zakona končano in načrt se odkaže brambovskemu odseku. Seja se nekoliko raztegne vsled nekaterih, kolikor toliko nepotrebnih vprašanj in vsled nekaterih nerodnosti predsednika Pattaia. Zaključi se potem ob i/tl. zvečer. * V četrtek je imela zbornica drugo čitanje zakona o rekrutih. Poročevalec je bil grof Kolom!, ki je povedal, da prihajajo od v teh strani brzojavi o navalu na hranilnice. Med ljudstvom se Že razširilo mnenje, da hoče vlada pobrati tranilnične vloge, da more Srbiji napovedati vojno. Na to je povzel besedo finančni minister Blliillkl. Resnično je, žal, da se je taka govorica razširila ne le po deželi, ampak tudi po velikih mestih, kjer bi moralo biti ljudstvo bolj inteligentno. Mislim, da je opravičeno upanje, da se ohrani mir. Ampak sila žalostno je, da more prebivalstvo tako poniževalno misliti o vladi svoje domovine. Naš fmancialni položaj ni sijajen; toda tako revna vendar ni naša država, da bi šla konf'utirat tuje imetje. Brez obzira na mir ali vojno mora biti prebivalstvo prepričano, da ne žuga njihovim velikim ali malim vlogam nobena taka nevarnost Schnbmeier (soc. dem.): Govorico o navalu na hranilnice smatram za abotno; veliko bolj potrebno bi se mi zdelo pomir-jenje tam, kjer je kri prebivalstva v nevarnosti. Upam, da bo imela velika večina tistib, ki hočejo mir, tudi toliko moči, da bo vkrotila hujskaško manjšino. Avstrija kot velesila ima dolžnost, več itoriti » mir, kakor mala država. Srbija se je res zadnje dni tako obnašala, da je nevolja opravičena. Toda pomisliti se mora, da se godi Srbiji tako kakor kmetu, ki ima na tuji posesti kočo brez vhoda in izhoda. Še vedno upam, da se obrani mir, ne lev interesu Avstrije, temveč tudi v interesu srbskega in vseh narodov v Evropi. (Pritrjevanje pri socialnih demokratih.) Naša vojska je nujno potrebna reform. Francija in Nemčija sta vpeljali vsaj dveletno službo; mi pa imamo še vedno prazne obljube. Doslej so bile nadeje zbornice in v tem zmislu govorjene besede z ministrskih klopi podobne kopi lovskih psov, ki nimajo nobenega sledu. Tudi socialna demokracija noče države oropati obrambne moči, marveč z izpremembo brambovskega zakona ji hoče dati večjo obrambno moč. Zato zahteva splošno ljudsko oberoženje. To že razumem, da se kapitalistična država ničesar tako ne boji, kakor ljudstva z orožjem. Vest kapitalistične družbe je dovolj slaba, da se plaši ljudskega oboroženja. Toda zaradi slabe vesti kapitalistične družbe se ne more reči, da bi bila misel ljudskega oboroženja nezdrava in neizpeljiva. Poslanec Schachinger je dejal, da se mora vojska varovati vsakega locialiatičnega vpliva. To pa ostane vedno pobožna želja. Vojaki so vendar večinoma sinovi dclavcev, ki so se že z osemnajstimi ali devetnajstimi leti naučili, socialistično misliti in čutiti. V avstrijski armadi je prav toliko socialistov kakor izven armade. Socialistov v vojski se je pa toliko manj bati, čim dostojnejše se ravna z ljudmi. Minister je izjavil v brambovskem odseku, da je bilo tam, kjer je on bil brigadir, mnogo socialnih demokratov med moštvom. Vendar jih pa ni mogel označiti kot slabe vojake in reči, da bi bile čete brez discipline, kakor so govoričili drugi. S tem je pa že minister priznal, da bi ne bilo nič slabše ob zistemu milice. Izvrševanje zakona o podporah za rezerviste je zelo pomanjkljivo. Podpore so itak smešno majhne; vendar se ravno tesnosrčno brez primere, j Nekomu se je n. pr. nakazalo 501/« vinarja podpore 1 Bilo bi mogoče, prepirati se, če so sedanji pozivi mobilizacija ali zvišanje stanov. Tudi jaz mislim, da gre za dopolnitev stanov; ampak ne sme se le radi tega reči, da ni mobilizacija, da ne bi rezervisti dobili tiste podpore, ki jim gre v slučaju mobiliziranja... Iz načelnih in aktualnih razlogov bo naša stranka glasovala proti zakonu. Dr. Ebeohoch (kršč. soc.): Trdi, da ne bi imela nobena država toliko potrpljenja, kolikor ga ima Avstrija. Naša domovina ni bila vzrok spora. Modraček (soc. dem.): Pač! (Krščanski socialci ugovarjajo.) Dr. Sonknp t ima temeljit govor za mir, katerega objavimo na drugem mestu. Dr. ŠniteršiC (slov. klerikalec): Ce ima katera stranka posebno hrepenenje po miru, se mora to reči o južnih Slovanih. Saj nam žuga, da se bodo morali sinovi našega na-,*$da bojevali,,* orožjem v roki proti Svojim brato^t- (Pritrjevanje.) Četudi zavzemajo Srbi danes sovražno stališče proti Avstriji, povemo vendar jasno in glasno: Naši bratje s o (pritrjevanje in ploskanje), ki imajo pravico do naših bratovskih čutov. Dr. Hrabao (češki klerikalec) govori v podobnem zmislu, a glasoval bo za rekrute. Brambovski minister Georgi obljubuje, da se jeseni predloži zakon o dveletni službi, o novem vojaškem kazenskem postopanju ter nov zakon o nameščanju podčastnikov in o preskrbi vojaških oseb. Potem pravi, da je vojska pripravljena za vsak slučaj, upa pa, da se še ohrani mir. Baron dr. Chiari (nemški nac.) govori o zvezi z Nemčijo. Debata se zaključi. Generalna govornika sta proti socialni demokrat Rieger, za krščanski socialec HOber. Za načrt glasuje 289 poslancev, proti pa 103 (socialni demokratje in nekoliko posameznih). Potem sledi interpelacija Brciterja, o kateri smo poročali v uvodu. Politični odsevi. Srbski prestolonaslednik Jnrij daje jako rad opravka javnosti, Očividno misli, da je mnogo pomemben, če se o njem mnogo govori. Zadnje mesece se je najbolj »proslavil* s svojimi hujskajočimi govorancami. Toda mladeniču ne zadostujejo njegove nezrele besedne hujskarije, temveč bojevitost ga navaja tudi na dejanja. Že večkrat se je poročalo, kako rada mu uide roka. Klofutati ljudi, ki so odvisni od njega, se mu zdi bržkone junaško. Pa tudi klofute so mu še premalo. Najnovejša vest o fantalinu kaže, da mora biti v tej dušici, kateri je namenjeno, danes ali jutri vladati nad srbskim narodom, več surovosti kakor navadno v kravjem pastirju. Časopis «Zvono» — ki ni socialističen, temveč staroradikalen, monarhičen — poroča, da je v bolnišnici umrl Kolakovič, ki je bil sluga pri prestolonasledniku. Pred smrtjo je Kolakovič izpovedal, da je dobil težke poškodbe vsled tega, ker ga je Gjorgje tepel in s škornji teptal po trebuhu in po obrazu. «Zvono» pravi, da se mora nevarnosti, ki jo povzroča prestolonaslednik, napraviti že enkrat konec; če je blazen, naj ga dajo v norišnico, če je zdrav, pa sodi v zapor. Sodrug Kaclerovič bo v skupštini interpelkal o tej stvari. Že pred dvema mesecema se je poročalo, da je hotel Peter spraviti svojega nadebudnega sinčka v Avstrijo v neki sanatorij. Da so njegove večne komedije postale neugodne na dvoru, kaže tudi to, da ga Peter ne pusti na Drino, kamor je hotel po vsej sili. 0 avstrijsko-tnrškem sporazuma je v turškem parlamentu poročevalec odseka izjavil, da mera odsek zapisnik še natančno študirati, za kar bo rabil 14 dni. Zavlačevanje je v zvezi z intrigami proti velikemu vezirju Hilmi - paši, ki bi ga nasprotniki radi ob tej priliki strmoglavili. Ni pa izključen tudi upliv od zunaj. Na porti zatrjujejo, da zapisnik v par dneh predložijo v zbornici. Romanska vlada še ni Avstriji odpovedala trgovinske pogodbe, pač pa se splošno misli, da stori to. Rumunija zahteva, da se ji dovoli vpeljati 90.000 živali na leto, čemur agrarci po stari navadi ugovarjajo. Pod Aehrenthalovim predsedstvom je bila v torek seja prizadetih avstrijskih in ogrskih ministrov, ki se je bavila s tem vprašanjem. Kaj je sklenila, se ni javilo. Turčija je sprejela glede Bolgarske ruski predlog, tako da ji Rusija izbriše 40 letnih obrokov vojne odškodnine, vsled česar odpade odškodnina, katero bi morala Bolgarska plačati Turčiji. Boji v Perziji se neprenehoma ponavljajo. Sreča je zdaj na tej, zdaj na oni strani. Oficiozni vesti poročajo navadno o zmagah šahovih čet, od drugih strani pa slede navadno poročila o zmagah revolucionarjev. Zadnji teden so bile tri bitke. Štajerska konferenca. Maribor, sredi marca. Za prihodnjo nedeljo je v Celje sklicana deželna konferenca jugoslovanske socialno-demokratično stranke za Štajersko. Kolikor smo poučeni, je njen glavni namen, ustanoviti deželno organizacijo. Naloga je važna in gotovo je, da se mora izvršiti. Dopisnik iz Celja je v zadnji številki uva-ževal, zakaj da se doslej še ni izvršila. Razlogov je gotovo več, o enem se mi pa zdi potrebno, iz-pregovoriti na tem mestu, ker je pojasnitev nedvomno važna že zaradi konference sami. Pri nas je mnogo sodrugov, ki ne razumejo, kako da bi se mogla ustanoviti deželna organizacija, ko obstoji že leta in leta deželna organizacija za Štajersko v Gradcu. Drugi pa mislijo, da se hoče razdeliti dežela tako, da bi graška organizacija delovala samo severno, celjska pa samo južno od slovensko-nemške štajerske meje. Oba nazora sta napačna in kažeta, da je razumevanje za socialno - demokratično organizacijo, ki se je že povsod drugod poglobilo, le pri nas na Štajerskem in menda na Koroškem še povsem pomanjkljivo. Zaano je, da datira sedanja organizacija socialne demokracije v Avstriji od dunajskega skupnega zbora, ki se je vršil leta 1897 pri Wimber-gorju. Takrat je bila sklenjena organizacija po narodnostih, na ta način, da se združujejo sodrugi vsakega naroda v eni stranki, ki avtonomno oskrbuje svoje agende. Organizacija socialne demokracije v Avstriji torej ni v prvi vrsti teritorialna, temveč narodna. Kjer žive sodrugi različnih narodnosti, pripada torej vsak stranki svoje narodnosti. To velja seveda za politično organizacijo, ne pa za strokovno, ki ima drugačne naloge in potrebe in za katero je skupnost pogoj življenja in vspehov. Politično imamo torej na Štajerskem nemško in jugoslovansko socialno-demokratično stranko. Naravno pa je, da mora vsaka organizirati svoje člane tako, da je čimbolj sposobna za vsako akcijo. Nemški sodrugi imajo svojo deželno organizacijo s sedežem v Gradcu. Slovenski sodrugi si jo morajo ustanoviti in to se ima zgoditi na celjski konferenci. Graški deželni odbor ne bo s tem nič prizadet in njegov delokrog se nič ne zmanjša. Kjerkoli žive na Štajerskem nemški sodrugi, jih ima nemška deželna organizacija združevati, med njimi agitirati, razširjati časopisje J. t. d. Prav tako pa bo imela nova deželna organizacija, ki bo uslaaovljena na celjski konferenci, nalogo organizirati slovenske sodruge po vsej deželi, voditi agitacijo med njimi, ohranjevati stike z iz-vrševalnim odborom, skrbeti za razširjanje časopisja i. t. d. Kadar se pojavi kakršnakoli zadeva, 0 kateri bodo prizadeti sodrugi obeh narodov, bosta pa morali skupno odločevati organizaciji obeh jezikov. Da bo mogla nova organizacija uspešno delati, je pa treba, da se sodrugi udeleže konference v čim večjem številu. Resnično je, da nas čaka na Štajerskam mnogo dela. Kako ga bomo najbolje opravili, bo morala sklepati konferenca, na kateri se bo pojasnil položaj, ki je bil doslej res v marsičem nejasen. Do konference je še nekoliko dni, vsekakor dovolj časa, da se izvrši še nekoliko agitacije. Organizacijsko vprašanje se bo po mojem mnenju lahko rešilo brez težav, zakaj navsezadnje ni treba nič druzega, kakor vresničiti, kar določa strankin štatut. Pojavila se bodo pa tudi detajlna vprašanja. Skleniti bo n. pr. treba, kje bodi sedež bodoči deželni organizaciji. Mnenja se glede tega lahko razhajajo. Celje bi bilo v marsikaterem oziru primerno. A čimveč krajev bo zastopanih na konferenci, tem ložje bo skleniti to, kar bo zadovoljilo vse. Če bi se dalo ustanoviti tudi deželno tajništvo, bi bilo to gotovo zelo koristno in bi pospešilo bodoče delo. Zelja, da se ustanovi deželno glasilo, se je tudi že pogostoma izražala. Moje stališče je pač to, da se mora tudi po Štajerskem čimbolj razširiti glavno glasilo stranke; bilo bi pa dobro, če bi se našla pot, da bi se poleg tega izdajal tudi manjši list za bolj lokalne potrebe. Kdor se bo udeležil konference, si bo torej na njej nabral mnogo materiala, ki mu bo olajšalo delo, kadar se vrne domov. Na ta način smemo pričakovati, da se oživi naše gibanje tudi na Šta- 1 j brske m, kjer so za stranko v resnici zelo ugodna tla. Glavno je torej zdaj, da pride na konferenco, kdor le more. Po zaključku lista. Vojna ali mir? Vsata vest, da bi bila vojna neizogibna, se mora smatrati za tendenčno in izvira iz hujskaških peres. Položaj je tak, da je vojna izogibna, če imajo faktorji, ki v zadnji vrsti odločujejo, količkaj resne volje za mir. Seveda je nezaupanje povsod velikansko, kar ni čudno spričo večnega draženja in spričo tiste stare di-plomatične metode, ki se smatra sama za vrhunec modrosti, pa ni nič drugega kakor slabotno posnemanje starih in zastarelih vzgledov: metode namreč, hoditi kakor mačka okoli vrele kaše, delati skrivnostne gube na Čelu, pa namesto z navadnim človeškim jezikom, ki rabi za misli jasue besede, govoriti z izumljenimi frazami, ki pomenijo lahko to ali pa ono, ki se lahko zasučejo danes sem, jutri pa tam. Polna ugank je še politika Izvolskega; Rusija je od vsega začetka igrala dvoumno vlogo. Pač pa je o drugih evropskih državah gotovo, da si resno prizadevajo, preprečiti vojno, ki bi vsaki državi lahko zažgala streho nad glavo in jo pognala v boj, ne da bi vedela za koga in za kaj. To prizadevanje velesil se nikakor ne sme omalovažiti, ker izvira iz njihovih lastnih interesov. In dokler traja to prizadevanje, se ne sme opustiti upanja, da se ohrani mir. Seveda je važno, da izve Srbija od Rusije, da ob Nevi ne žele vojne in da Aehren-thal ne zamenjuje krepkosti s trmo. Izmed zadnjih poročil, katerih je seveda zopet na kupe, so važna sledeča: * V avstrijski zbornici je ministrski predsednik baron Bienertb v pondeljek podal sledečo lijavo: Čutim se dolžnega, da podam nekaj obvestil o zunanjem položaju. Ze minuli teden sem izjavil, da odgovor srbske vlade na naš belgrajski nastop ni bil povoljen. Po poročilih, ki smo jih dobili, tudi ostali kabineti ne smatrajo odgovora za po-voljnega. Opustili smo takojšen odgovor na srbsko noto, ker bi bil še bolj poostril položaj, česar se hočemo ogibati, v kolikor se tiče nas. Smer naše politike je, da zavarujemo in konsolidiramo položaj, ki je nastal po aneksiji. Agresivnih namenov nimamo in ne zasledujemo prestižne politike. Srbija ima dovolj časa, da si vstvari jasno sliko o polo* žaju in da odneha nasproti nam. Za odgovor se nam pa tudi zato ne mudi, ker smo dognali, da hočejo velevlasti zopet Srbiji svetovati, in upamo, da se Srbija odzove svetom. Daši pa postopamo ■krajno potrpežljivo, smo dolžni sebi, vplivati z vso odločnostjo, da se kmalu konča, nevzdržljivi položaj na naši meji. Zvesti pa ostanemo tudi danes naši dosedanji metodi, ker podajamo Srbiji roko, v katero lahko sežo, ko izpozna svoj položaj. * Na dunajski borzi je vlada v torek dala nabiti uradno izjavo, da položaj ni nič opasnejši, kakor je bil pred enim tednom, ker je upati, da dosežejo velevlasti s svojim posredovanjem vspeh. V Londonu so dobili odgovor Avstro - Ogrske na angleški predlog glede na poravnavo avstrijsko-srbskega spora. To se smatra za dokaz, da je Avstrija popravila angleški predlog. Avstrija namreč tategorično zahteva popolno razoroženje Srb:je. Anglija odgovori do četrtka. Šale po četrtku bo orej jasno, kakšen je položaj. * Tudi iz Budimpešte javljajo, da izroči grof Forgach v četrtek srbski vladi odgovor na zadnjo noto. * Pariški »Figaro* pravi, da so velevlasti našle besedila za formulo, ki posreduje med njihovim in avstrijskim stališčem ter upajo, da ga bo Avstrija sprejela, vsled česar bi se ohranil mir. * Vojaške priprave se yrše na vseh koncih in krajih. Turčija se pripravlja v novopazarskem san-džaku, kamor je poslala več brzostrelnih baterij in precej icfanterije. Tudi na druge strani je razposlala mnogo vojaštva, ker se kaže nemirno gibanje med Arnavti in ob črnogorski meji. Črna gora je spravila menda na noge, kar je mogla. Zdaj se poroča o mobilizaciji tudi iz Rumunije, kjer baje pokličejo štiri vojne zbore pod zastave. — Pridno mobilizira tudi Rusija ob mejah. To je še najbolj sumljivo znamenje, ker bi prav Rusija lahko vedela, da je od nje skoraj najbolj odvisen mir. Druge vesti. Bivši poljski minister-rojak grof Dziednszyoki je v torek nenadoma umrl. Zadela ga je srčna kap. Tolstoj je v Jasni Poljani nevarno obolel, tako da se zdravniki boje katastrofe. Rnikl prometni miniiter knez Hilkov je umrl. ^ Avstrijska zbornica je sprejela'zakon o po-državljenju železnic. Na seji klubskih načelnikov se je sklenilo, dovoliti vladi, da sme na podlagi pooblastilnega zakona skleniti trgovinske pogodbe z balkanskimi državami. Pooblastilni zakon se sklene najbrže prihodnji teden. V Šiški so tudi v prvem in drugem razredu izvoljeni kandidatje opozicije. Novi občinski odborniki pripadajo raznim strankam. Med oficielnimi liberalci je huda jeza. Domače vesti. S ri Moserju 2 K 30 v; na »dražbi* po predavanju dne 11. marca pa 6 K 60 v. Danajski soolslnl demokratje so bili v nedeljo, kakor vsako leto po 13. marcu, na gro^u žrtev iz leta 1848. na centralnem pokopališču. Vžlic sila slabemu vremenu je bila udeležba ogromna. Delavci so položili na grob cel hrib vencev z rdečimi trakovi. Ob grobu so govorili za nemške so-druge poslanec dr. E11 e n b o g e n, za češke poslanec To maše k, za poljske dr. Liebermann, za rusinske Bač inski j. Pel je delavski pevski zbor. Socialni pregled. Rudarske zadruge II. skupina je imela v nedeljo dna 7. sušca 1909 ob 10. dopoldne v gostilni pri »Zelenem travniku* v Celju zborovanje na povabilo zastopnika rudarskega urada Celje O zborovanju se je sestavil sledeči zapisnik: Dnevni red: 1. Oiobrenje letnega računa za leto 1908. 2. Odobrenje letnega proračuna 2a leto 1909. 3. Sklepanje o članskih doneskih za leto 1909. 4. Volitev enega odbornika za napredno nadaljevalno šolo v Zagorju ob Savi. 5. Slučajnosti. Zborovanja se je udeležilo 60 odposlancev. Načelnik konštatira, da je zbor sklepčen, prečita dnevni red in imenuje odposlanca Martina Repovša III. za zapisnikarja, potem se preide na dnevni red. 1. K prvi točki prečita načelnik račun za leto 1908 in odposlanec M. Repovš poroča, da se je račun na 2. svečana od predstojništva pregledal, hranilne knjige in blagajna škontrirala in vse popolnoma v redu našlo; to se vzame soglasno na znanje. 2. K drugi točki se priporoča proračun za leto 1909 natančno po sklepu odborove seje od 18. svečana 1909 za vsprejera; se vzame enoglasno na znanje. 3. E tretji točki se sklenejo po kratkem razgovoru članski doneski po 72 vinarjev za leto in moža. 4. K četrti točki se predlaga za odbornika za napredno nadaljevalno šolo v Zagorju ob Savi Peterlin Franc; enoglasno sprejeto. 5. Slučajnosti. Za besedo se oglasi Valenčak Ferdinand iz Velenja in omeni, da je v Velenjah izbruhnila radi slabih plač stavka in rudarji zahtevajo poboljsanje svojih razmer; on predlaga današnjemu zborovanju II. sk., da se nalaga v slučaju potrebnosti velikemu odboru, sklicati dogovorni urad, pri katerem se bode razpravljalo o velenjskih razmerah; vzame se enoglasno na znanje. Odposlanec Jesih Ivan se pritožuje zaradi slabih plačilnih razmer v celjski cinkarni in omenja, da bi se starejši delavci, ki že mnogo let delajo, nekoliko razločevali od mlajših. Zadeva se vzame na znanje. Trboveljski odposlanci se pritožujejo, da se je v Trbovljah že mnogokrat izreklo, da napravijo kopelj takoj, ko bo iz Save izpeljan vodovod. Sedaj je vodovod izpeljan, a pravijo, da je voda okužena. Današnje zborovanje II. skupine poživlja rudniško oblast, naj takoj posreduje, da se napravi v Trbovljah prepotrebna kopelj, katera je bila na dogovornem uradu sklenjena in dovoljena. Hrastniški odposlanci izrekajo, da se popolnoma pridružujejo izvajanju trboveljskih odposlancev in željo, da bi se tudi v Hrastniku in na Ojstrem izpolnila obljuba. Zagorski odposlanci pa pripominjajo, da sedanja kopelj ne zadostuje današnjim zahtevam, ker ni primerne priprave za sušenje obleke in kadi za kopanje. Vzame se enoglasno na znanje. — Skupno zborovanje rudarske zadruge II. skupine se pritožuje, da ni dneva, ko ne bi ponesrečili pri rudnikih razni delavci pri delu. Zbor vpraša rudniško oblast, kaj je ukrenila napram sklepu zaradi rudniškega nadzorstva pri zadnjem zborovanju II. skupine dne 2. svečana 1908 v Hrastniku. Vprašanje se vzame enoglasno na znanje. Skupno zborovanje II. skupine odločno zahteva, da se v najkrajšem času sporazumno z delavstvom za celjski okraj in Zagorje celotni službeni red vpelje in izdela. Vzame se enoglasno na znanje. Eonečno izreka zborovanje II. skupine še željo in poziva rudniško oblast, da stori vse potrebne korake zaradi strelskih mojstrov, in sicer, da se pri rudnikih nastavi toliko strelskih mojstrov, da ne bode na škodo delavstva, kakor je posebno ▼ Trbovljah, da je danes treba mnogokrat po 2 uri ali še več čakati na strelskega mojstra, ki ne more biti povsod obenem. Vzame se na znanje. — Eer se nihče več za besedo ne oglasi, zaključi načelnik zborovanje. Martin Repovš III. m. p, Franc Peterlin II. m. p. zapisnikar. načelnik. Nizke cene! Velika suknena zaloga! Priporočljiva slovenska trgovina za moiko in ienako blago pri 62-19 sv. Cirilu in Metodu Cjnbljana, CingsrjtVc ulic« 1. M o Našim rodbinam priporočamo Kolinsko cikorijo! Solmi, soaišljMili! Um iz brivnice, je ca razpolago Val« Jtfc« ?rapor“! 35 letni velik ases uspeh! 5?—18 Močan želodec, pravUno prebavo ter odprtje telesa se doseže, ako se uporablja mno------- gokrat odlikovano .■-.== želodčno tinkturo lekarna Piccoltja Ljubljana, Dunajska cesta. Steklenica 20 v. Naročila po povzetju. ilr^Ji=Jr=Jr=li—^if^r-Ji^=Ji=Jr=Jr=Jr=zJr=Jr=Jr==Jr=Jr=ir=Jfi mm m® TOK Mi ®p ipf mm = Velika in moderna = : zaloga oblek: = za gospode, dečke in otroke = A. KUNC LJUBLJANA, Dvorni trg št. 3 :: (na vogalu Židovske ulicr). :: Strokovnjaika postrežba z izbornimi izdelki, po nizkih, stalnih, na vsakem predmetu ozna-:: čenih cenah. :: 24—10 MM sŠpSIS Naročila po meri točno in :: priznano dobro. mmmm m mmm KVAt Mafirrt' Acfrv), po erru’ (n, cSimori*Tzkriiete£x« v JS^uAfiisn* irtotoAvendč* ulKmSC /IsmjrAhAni i i m Prva slovenska :: :: modna trgovina za gospode Ljubljana Mestni trg štev. 19 se najtopleje priporoča. 104—46 I 1 M i § S M i I i GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice štev. 9 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah 24—11 obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in .... dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. — 119.1 VAAi9. SZ9.1 Air9. najoeueJiSa t-v-rcai«:«. sa ■|l**5|*f*vjill BHliVgnj narooevanje ozir. nakupovanje i čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizaije. M&ščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv v tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamteno trpežnega. Glp8S, alabasterskega in stukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših, Adolf Hauptmann v Ljubljani TSF L kranjska tovorna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Lakov, pristnih angleških za vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po ‘/„ •/,,l/, in 1 kg. 104—29 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. Ustanovljeno 1.1832. Tolofon fttev, 108, družba združenih pivovaren Žalec In Laški v Ljubljani Telefon fttev« 108« priporoča ivoje izborno pivo v sodcih In steklenicah. ............. ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI. 62-11 hdajatelj in edgueiai Urednik fm Baali, Tiska Iv, Pr, Lampret v Kranju,