Poštnina plačana v gotovini
> ,t
Cena Din 1'
Stev. 163
V Ljubljani, petek 19. julija 1960
Leto V
Anglija je dozdaj odklonila tri nemške ponudbe za mir
Po ameriških vesteh naj bi bila prva ponudba poslana s posredovanjem Spani[ef druga po sv. Stolici, tretja pa po neki drugi državi
London, 19. julija. United Press. Po poročilih iz zanesljivih virov je Velika Britanija včeraj odklonila novo nemško ponudbo za poravnavo spora med Anglijo ter Nemčijo in Italijo. To ponudbo je kancler Hitler podprl z grožnjo Nemčije in Italije, da bosta vdrli na angleška posestva v Aziji in da bosta Španija in Portugalska vdrli v Severno Afriko. Ta zadnja ponudba je tretja, ki jo je Anglija prejela od Nemčije po porazu Francije. Prva je prišla po nekaterih španskih osebnostih. To ponudbo so v Londonu takoj zavrnili.
Druga ponudba je po obvestilih United Pressa prihajala iz krogov, ki so blizu Vatikana.
Tretja ponudba, ki jo je Velika Britanija včeraj zavrnila, je prišla tudi preko neke tretje države.
Rim, 19. julija, o. List »Regime Fascista« razpravlja o možnosti posredovanja za skle-n miru med Nemčijo in Italijo ter Veliko “manijo. V tej zvezi omenja vesti, da bi posredovalno vlogo prevzele ameriške Združene države. K tej možnosti pristavlja list svojo razlago in pravi, da bi Združene države posredovale za mir le tedaj, če bi bile prepričane,
da bo tabor, za katerega se zavzemajo, zmagal. V angleškem primeru pa bi njihovo posredovanje po sodbi omenjenega lista pomenilo, da skušajo rešiti človeka, ki je že na smrtni postelji.
Berlin, 19. julija, m. Bivši minister za narodno gospodarstvo in predsednik nemške Narodne banke dr. Hjalmar Schaclit je končal izdelavo načrtov za novo gospodarsko ureditev
Evrope po končani vojni. Po prvih obvestilih vsebuje ta Schachtov načrt tri dele, in sicer:
1. Novo gospodarsko razdelitev Evrope;
2. Ureditev evrop. denarnega vprašanja;
3. rešitev kolonialnega vprašanja.
V Berlinu poudarjajo, da se bo še pred koncem sedanje vojne začel izvajati ta načrt, v celoti se bo pa mogel izvesti šele po končani novi politični ureditvi Evrope.
italijanski opomin Sovjetski Rusiji
Italija in Nemč ja bi takoj odločno odgovorili na vsak sovražen poskus Sovjetov
Rim, 19. junija, m. Fašistični časopis »Regime Fascista«, ki izhaja v Cremoni in je znan po svojem ostrem stališču do komunizma, objavlja uvodnik, v katerem se bavi tudi z vprašanjem Sovjetske Rusije ter pravi med drugim, da bo vsak poskus od njene strani, ki bi nasprotoval načrtom Nemčije in Italije, naletel na odločen odgovor obeh sil. Članek, ki ni podpisan, smatrajo, da ga je napisal bivši tajnik fašistične stranke Roberto Farinaci.
Roosevelt je sprejel kandidaturo za predsedništvo Združenih držav
Chicago, 19. julija, o. Reuter. Vsa ameri- i ška in angleška javnost je pod silnim in radostnim vtisom ponovne Rooseveltove kandidature. To bo prvič v zgodovini Amerike, da je kdo trikrat zaporedoma zavzel to častno in odgovorno mesto. Roosevelt sam je izjavil, da ga je nagnila k novemu predsedništvu le ve-“ka potreba države Zahteval je, da mora njegov zvesti prijatelj Wales ostati podpredsednik.
Anglija je spet priznala bivšega abesinskega cesarja
London, 19. julija, o. United Press poroča: Anglija je 12. julija spet priznala bivšega abesinskega cesarja Haileja Selasija kot polnopravnega vladarja ter mu dala zagotovilo, da bo obnovljena neodvisna Abesinija pod njegovo oblastjo, ko Anglija dobi sedanjo vojno. V zvezi s tem poročajo, da je bivši abesinski cesar že odpotoval v angleški Sudan, odkoder naj bi z dejansko angleško vojaško pomočjo organiziral vstaje Abesincev proti italijanskim oblastem.
Plavalne tekme na Sušaku
V ktorija (Sušak): Ilirija 55:56
Na Sušaku je Ilirija snoči izgubila z eno točko Razlike. Snoči je bil v kopališču Viktorije na Su-
plavalni dvoboj ljubljanske Ilirije in sužaške 'ktorije. Za prvi nastop naših plavačev proti najmočnejšemu plavalnemu klubu v državi, Viktoriji na Sušaku, je vladalo tako na Sušaku kakor pri
V Ljubljani veliko zanimanje. Prvi nastop naših plavačev na Sušaku nam daje mnogo upanja, da bodo naši plavači v borbi najboljših plavalnih klubov v državi odnesli eno najbolj častnih mest. bnočnji dvoboj z Viktorijo so Ilirijani zgubili le za eno točko in še ta točka je šla v izgubo le bolj iz taktičnih razlogov kakor pa iz dejanske premoči susaške Viktori)e. Doseženi rezultati so prav lepi.
400 m prosto, moški: 1. Kurtini (Vikt.) 5:07.5; 2. De Filipis (Vikt.) 5:10.2; 3. Mihalek (II.) 5:13.7; 4. Lozer (II.) 5:43.2. — Točke: Ilirija 3, Viktorija 8.
100 m hrbtno, moški: 1. Plehan (Ilirija) 1:13.8-1:13.8(1); 2. Keržan (11.) 1:16; 3. Krmpotič (Vik.) 1:17; 4. Punič (Vikt.) 1:21. — Točke: Ilirija 11, Vikt. 11.
200 m prsno, moški: 1. Cerer (II.) 2:50; 2. Grki-n'č (Vikt.) 2:55; 3. Kohn (Vikt.) 2:58.1; 4. Herzog (II.) 3:05.6. — Točke: Ilirija 16, Viktorija 15.
,	100	m	hrbtno, ženske:	1. Fine (Ilir.)	1:30.6;
Krmpotič (Vikt.) 1:31; 3. Bradač (II.) 1:37. — Toč-e: Ilirija 23, Viktorija 21.	..
,	100	m	hrbtno, moški;	1.	Pelhan (Ilirija)	1;13.8;
]	Vidmar	(Vikt.) 1:15.1;	3.	Pestevšek (II.)	1:19.1;
..	Polič	(Vikt.) 1:24.6. —	Točke: Ilirija 30,	Vikto-
riia 25
5 m2°0 m prsno, ženske: 1. Boršič (V'^-) ,V,.Martin (IL) 3:30.7; 3. Werner (II.) 3:47.5; 4. Čojič ' v,kt.) 3:59.8. _ V tej lepi borbi je Martinova iz-pobila le zaradi netaktičnega plavanja. Točka, ki J? I® izgubila, je na koncu tekem žal povzročila, da je Ilirija dvoboj izgubila. Martinova ni bila druga, ker je morda plavala slabše kakor Boršiče-va, ampak le zaradi taktične napake. — Točke: Ilirija 35, Viktorija 31.
100 m prosto, moški: 1. Kurtini 1:01.6; 2. De hilipis (Vikt.) 1:02.7; 3. Pelhan (11.) 1:04.2; 4. Scarpa (Vikt.) 1:04.4. — Točke: Ilirija 38, Viktorija 39. ni- .	* krat 100 m, ženske: 1. Ilirija 5:24.4.
UUrja je plavala v postavi: Fine Saša, Keržan, Mar-»o in Fine Draguša.) 2. Viktorija 5:24.8. — Točke: Ilirija 48, Viktorija 45.
Štafeta 4 krat 200 m, moški: 1. Viktorija 9:35.2; 2 Ilirija 9.48.2.
Končno število točk: Viktorija 55, Ilirija 54.
Ker je predsednik Roosevelt postavil za sprejem kandidature zgolj formelni pogoj, da mora Wales biti podpredsednik, je bil odložen govor, ki bi ga Roosevelt moral imeti snoči iu v katerem bi povedal razloge zaradi katerih je sprejel tretjič kandidaturo za predsednika Združenih držav.
Gospa Rooseveltova je prispela včeraj na kongres demokratske stranke. Na vprašanje novinarjev, ali bo Roosevelt sprejel tretjo kandidaturo za predsednika Združenih držav, je ga. Rooseveltova odgovorila: Če ljudstvo to želi, potem ni treba njega sploh vprašati.
Čikago, 19. julija, o. Poljedelski minister \Vales je bil pri prvem glasovanju izvoljen za podpredsedniškega kandidata. Dobil je 665 glasov od 1010.
Preden se je začelo glasovanje za predsednika, je imela ga. Rooseveltova kratek govor, v katerem je izjavila: Ne govorim v imenu predsednika, ker bo on sam govoril. Danes so odgovornosti vsakogar, ne glede kakšen položaj zavzema, zelo velike. Ameriški narod se mora zavedati, da so časi zelo resni. Osebnosti, ki bodo stopile v volilni boj, ne bodo vodile tokrat navadnega boja, ker so te osebnosti nositeljice razpoloženja javnega mnenja in ker se zavedajo težkih nalog, ki jih čakajo. Predsednik in podpredsednik imata velike odgovornosti in kdorkoli bi bil izvoljen, se mora zavedati tež-kega položaja in težkih nalog. Potrebno je ne sajtio ljubiti svoj narod, temveč tudi živeti in delati zanj.
Ko je Roosevelt zvedel, da je Henry Walles kandidat za podpredsednika, je izjavil, da je s to izvolitvijo zelo zadovoljen. Sploh je dejal, da je zelo zadovoljen s celotnim potekom volilnega kongresa. Dodal je da je hitri tok mednar. dogodkov vplival na sklep, da sprejme kandidaturo ter tretjič kandidira za predsednika Združenih držav.
Uvodnik najprej obtožnje Veliko Britanijo, da svoje zadnje nade stavi zdaj v nastop Sovjetske Rusije proti Nemčiji in Italiji, do katerega bi prišlo v zadnjem trenutku. Anglija upa, da bo Sovjetska Rusija skušala preprečiti preveliko okrepitev Nemčije in Italije. Toda — poudarja »Regime Fascista« — Sovjetska Rusija ima sama s seboj dovolj opravka, da bi mogla kaj takega storiti. Zato ni verjetno, da bi načela vprašanja, ki bi jih Nemčija in Italija rešili * enako naglico, s kakršno je bilo rešeno vprašanje Poljske in Francije in s kakršno bo urejeno tudi vprašanje Velike Britanije.
Prav tako — nadaljuje »Rezime Fascista« — ni verjetno, da Rusija res verjame v končno britansko zmago, zlasti če hoče upoštevati zadnje dokaze britanske slabosti na Sredozemskem morju in v Afriki.
Zasega francoskih ladij v angleških lukah
London, 19. julija, o. Reuter poroča: Ker določa premirje med Francijo ter Nemčijo in Italijo med drugim tudi, da se morajo vse francoske trgovske ladje vrniti v domača ali nevtralna pristanišča, je angleška vlada sklenila, da bodo vse francoske trgovske ladje, ki jih je po angleških lukah veliko, stopile v službo Anglije in so do konca vojne zasežene za potrebe angleške obrambe. Angleška vlada bo ob koncu vojne za te ladje plačala najemščino in odškodnino ter jih vrnila Franciji. Posadkam je dano na izbiro, da se prostovoljno odločijo ali za službo v Angliji ali za vrnitev domov. Na francoskih ladjah, ki bodo postavljene v vojno službo, bo poleg angleške zastave izobešena vedno tudi francoska, v znamenje, da hočejo svobodni Francozi sodelovati v skupnem boju za zopetno osvoboditev Francije.
Ali bo Amerika priznala sedanjo francosko vlado?
Washington, 19. julija, m. Finančni minister Morgenthau je včeraj izjavil, da ie usoda francoskih zamrznjenih kreditov v Združenih državah odvisna od tega, kakšna vlada ho v Franciji. Ta prva uradna izjava zastopnika vlade Združenih držav o vprašanju, če bodo USA še nadalje priznale avtoritarno vlado maršala Petaina, je vzbudila veliko pozornost v ameriški javnosti.
Obveščeni krogi sodijo, da je rešitev tega vprašanja odvisna izključno samo od Roosevelta in zunanjega ministra Cordella Hulla, ki sta se dozdaj glede odnošajev Združenih držav do sedanje Francije vzdržala še vsakih razlag.
Letalfki boji med Nemci in Angleži
London, 19. julija, o. Reuter. Angleško letalsko ministrstvo poroča v svojem zadnjem sporočilu, da so bila angleška letala v pretekli noči zelo aktivna po raznih krajih Nizozemske in da so zlasti bombardirala razna petrolejska skladišča v Gentu.
Hkrati poroča, da so nemška letala pokazala v pretekli noči le omejeno delavnost na jugovzhodu in severovzhodu Anglije ter na vzhodni Škotski. Škoda je neznatna, žrtve so bile le maloštevilne.
Včeraj je bil v Belgradu podpisan trgovinski In plačilni sporazum med Jugoslavijo in Grčijo. Pri tej priliki sta naš trgovinski minister in grški poslanik v Belgradu dala izjavi, v katerih poudarjata pomen tega sporazuma za obe državi.
Gradbeni minister dr. Krek je včeraj s spremstvom priletel iz Sofije, kjer se je mudil nekaj dni na uradnem obisku.
V Madrid je dospelo 42 nemških ujetnikov iz
francoskega Maroka, o katerih poroča Nemški poročevalski urad, da so morali pretrpeti v jetništvu hude stvari in da so bili celo tepeni. Izpuščeni so bili šele osem dni po premirju, ko so francoskim oblastem zagrozili, da bo tisoč francoskih ujetnikov moralo pretrpeti isto, kar bi se od francoskih oblasti zgodilo enemu nemškemu ujetniku.
Prva naloga novih parlamentov, ki so jih sovjetske oblasti dale izvoliti na Estonskem, Leton-skem in v Litvi, bo, da bodo razglasili združitev teh držav s Sovjetsko Rusijo, vse svobodno seveda. In spet bodo trije mali narodi ob svojo samostojnost — v imenu rdeče osvoboditve.
Italijanska in angleška poročila o bojih v Afriki
x,Nekje v Italiji, 19. julija. Stefani: Uradno poročilo st. 39 vrhovnega poveljstva državne oborožene sile se glasi: V severni Afriki so bila na področju Marsa Matruha spet izvedena učinkovita bombardiranja sovražnih jx>stojank. Vsa naša letala so se vrnila. V Vzhodni Afriki so naše kopenske sile m letala zasledovala sovražnika, ki se je umaknil iz Mojake proti Buni. Pri tej priliki so bile s strojniškim ognjem iz letal napadene in razpršene kolone sovražnih tovornih avtomobilov. Zasežena je bila velika količina orožja in municije, ki je bila naložena na tovornih avtomobilih. Naša letala so bombardirala z očitnim uspehom letališče
v Vairu. Sovražnik ni naredil nobene škode, ko je bombardiral taborišče v Agordatu. Eno naše lovsko letalo je sestrelilo eno britansko letalo.
Kairo, 19. julija. Reuter: Snoči je bilo izdano angleško uradno sporočilo, ki pravi, da so angleški oddelki pri Kapuzzu uničili več sovražnih tojaov in oklopnih enot. Italijanska letala so bombardirala mesto Vajir v Keniji. Ni bilo ne žrtev, ne materialne škode.
Uradno sporočilo iz Kenije pravi, da je včerajšnji dan potekel v miru. Angleška letala 90 leten nad jadrno AbceMka.
Vesti 19. julija
Nemški državni namestnik Wagner je včeraj imel v Strassbourgu govor pred zastopniki alzaškega prebivalstva in dejal, da je bilo alzaško vprašanje umetno ustvarjeno po Francozih, da bo pa zdaj končno rešeno s tem, da bo Nemčija očistila Alzacijo francoskih tujcev. Iz tega govora bi se dalo sklepati, da bo Nemčija v kratkem priključila Alzacijo nemški državi.
Sloviti nemški boksarski prvak M*ax Schmeling je bil vpoklican v letalsko službo. Kakor poročajo ameriški listi bo Schmeling služil pri padalcih.
Za novega predsednika osrednjega odbora ameriške demokratske stranke je predsednik Roosevelt izbral Franka Walkerja iz Newyorka; dosedanji predsednik te najvažnejše politične ustanove v Ameriki. Farley, bo odstopil in prevzel predsedstvo newyorškega nogometnega kluba >Jankee«.
Poveljstvo angleške mornarice sporoča, da so je zaradi trčenja v megli jrotopi! 1270 tonski rušilec »Imogen«, ki je bil spuščen v morje leta 1936. ter je imel 145 mož posadke. Sedemnajst mož je utonilo.
Včerajšnje parade ob štiriletnici španske nacionalne revolucije, se je udeležilo v sprevodu 200.000 vojakov ter članov raznih nacionalističnih organizacij z vsem orožjem. General Franco je imel pri tej priliki govor, v katerem je povdarjal, da je zgodovinska dolžnost nove Španije, da spet dobi v svoje roke Gibraltar.
Bolgarsko časopisje z velikim zanimanjem spremlja naskoke Mussolinijevih vojakov na britansko cesarstvo. Lažnivim trditvam angleških poročil v bolgarski javnosti, ki zna pravilno ceniti vrednost in hrabrost fašistične Italije, nič ne verjamejo, pravi neko poročilo italijanske uradne agencije Stefani.
Danska je včeraj stopila iz Zveze narodov in utemeljila izstop z razloga, da bi bilo nadaljnje članstvo v tej organizaciji brez pomena.
Nemški listi ostro obsojajo nastop nekega angleškega protestantovskega pastorja, ki je v svojem župnijskem listu poklical vse župljane, naj se z vsemi silami pripravijo na boj proti nemški vojski, zlasti proti padalcem. Nemški listi imenujejo to dejanje hujskanje na uboj m pravijo, da bo nemška vojska na take zločinske nastope proti nemškim vojakom in nemškim padalcem, odgovorila z najstrožjimi ukrepi mednarodnega prava.
Včerajšnje nemško vojno poročilo pravi, da so se nemški oddelki izkrcali na francoskem otoku Ouessantu, ki leži 20 km pred obrežjem pri Brestu. Otok nadzoruje pomorsko pot v Brest. Dalje pravi poročilo, da je bilo jrotopljenih več angleških trgovskih ladij, bombardiranih nekaj pristanišč in porušena tovarna za orožje v Greenwoodu.
Anglija je sklenila z Japonsko začasen sjrorazum glede prometa na Kitajsko, da bi jk> svoje pomagala h koncu vojne na Daljnem vzhodu in pa zaradi tega, ker ne sme pozabiti, da je sama zapletena v boj za življenje in smrt, je govoril včeraj v jjoslanski zbornici predsednik angleške vlade Churchill.
Francoski levičarski pisatelj Jules Romains je dospel na varno v Newyork in dal izjavo, da Francija ne bo nikoli fašistična itd. Dostavil je še nekaj naukov sedanji francoski vladi. Romains je med svetovno vojno pobegnil v Švico, namesto da bi bil tedaj branil francosko demokracijo in je bil kot vojaški begunec obsojen. Po vojni so ga levičarji pomilostili in je bil velika kulturna zvezda Ljudske fronte. V začetku sedanje vojne se je tako spet umaknil na varno na Portugalsko in od tam dajal modre izjave, kako naj Francija brani sibe in demokracijo.
Nora francoska ustava pomeni izvedbo narodne revolucije, ki se je dejansko eačela že pred 20 leti. Ta revolucija je bila izvedena svobodno in bo uvedla novo dobo, ki bo temeljila na avtoriteti, redu in zgodovini. Urejeni bodo novi odnošaaji med delom in kapitalom, seveda pa Francija ne bo mogla v svoji zunanji politiki pozabiti, da je bila v vojni premagana, je izjavil zunanji minister Baudoin švicarskemu listu »Journal de Geneve«.
Za obnovitev pristaniških naprav v Narviku bo potrebnih najmanj dvesto milijonov dinarjev. Pristanišče je popolnoma uničeno, v samem ustju pa leži potopljenih 30 angleških in nemških prevoznih ter vojnih ladij.
V Carigradu so se začela pogajanja med sovjetskim in turškim trgovinskim zastopstvom za sklenitev novega sporazuma, ki naj bi ojačil trgovsko izmenjavo med obema državama, hkratu pa tudi izboljšal jmlitične odnošaje, za kar si zadnje čase prizadevata obe.
Ameriški zunanji minister Hull je odjiotoval na kongres vseh ameriških držav v Havano, kjer bodo razpravljali o bodočem stališču ameriške celine do evropske vojne in do sprememb. Pred odhodom je izjavil, da l§>do sprejeti sklepi glede neposrednih sedanjih in bodočih potreb ameriške celine.
Pri včerajšnjih vojaških slovesnostih ob vrnitvi berlinske divizije z zahodnega bojišča je imel govor minister dr. Goebbels in dejal, da vojna še ni končana, da pa je zdaj pred končnim razdobjem. Stare čete bodo lahko oblekle spet civilne obleke in šle po prejšnjih poslih.
Francoska vlada je izdala odlok, jjo katerem ne bo v bodoče mogel biti sprejet v državno in javno službo nihče, čigar oče ni bil Francoz. Uredba ne velja za člane francoske vojske. Vsi državni uradniki in javni nameščenci bodo po tej uredbi izgubili službo, a dobili odpravnino po številu službenih let.
Bombardiranje petrolejskih skladišč v paletinski luki Haifa, je največje letalsko dejanje v zgodovini Sredozemlja. Škoda znaša milijarde. Italije pa priprava tega poleta ni veljala več kakor 100.000 lir. Poveljnik italijanskega letalskega oddelka je med napadom po radiu popisoval ta požar in se norčeval iz Angležev. Dejal je: »Naj pride gledat, kdor želi videti največji požar na svetu.« Tako ae giaat poročilo agencije Stefani o tem napada.
Lfubljana od včeraj do danes
Pred kolodvorom pridno delajo
Po hudem jutranjem in dopoldanskem nalivu, ki je včeraj obiskal naše mesto, smo dobili sončno poletje. Oblaki se sicer niso mogli kar takoj raztepsti in tudi sonce je po dežju še vedno močno pripekalo, tako da je bilo do večera pričakovati novega naliva. Vendar pa se ni zgodilo nič podobnega. Jasnilo se je vedno bolj in zvečer smo spet imeli popolnoma čisto nebo Lepa mesečna noč se je napravila la prijetnega večera, ko je popustila pripeka. Vendar pa so tudi snoči počasi iz jasnine stopili na plan drobni megleni kosmiči, ki so napovedovali, da današnji dan skoraj ne bo tako lep kakor je bil obetal večer. In res smo se davi prebudili v sivo jutro. Človek skraja ni vedel, ali je to megla, ali pa je morda nebo v resnici oblačno. Pa že kmalu se je pokazalo, da so oblaki čez noč prekrili nebo. Sonce je sicer za hip razprlo med njimi velike sinje žile, poslalo je na zemljo snope svoje nevesele, medle luči. Tam na zahodni plati pa so se oblaki naglo zgrnili, plavkastosiv zid se je vzpel iznad obzorja in predenj so se porinili na nebo daleč vsaksebi veliki, umazanobeli oblaki, glasniki hude ure. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so se oblaki od vzhoda do zahoda strnili in zgostili. Sonce se je skrilo zanje, pusta svetloba je objela svet, zamračili so se zidovi. Brez dežja dan ne bo minul, so si dejali ljudje že zgodaj zjutraj. Kakor se zdi, si Medard le še ne pusti izpuliti iz rok vladavine. Še bi rad nagajal.
Anton Dermota spet v Ljubljani
Naš rojak, znani operni in koncertni pevec, tenorist Anton Dermota, ki smo ga že letos spomladi imeli priliko slišati v našem mestu, tako kot gosta v dveh, treh opernih delih v ljubljanskem gledališču, kakor tudi na koncertu v filharmonični dvorani ter v radiu, je včeraj s svojo gospo soprogo, koncertno pianistko, spet dopotoval v Ljubljano. Na Dunaju je operna in koncertna sezona v kraju, pa je naš rojak izkoristil priliko pred novimi nastopi ter odpotoval na kratek oddih. Popoldne se je s svojim avtomobilom odpeljal k morju, kjer bo preživel 14 dni, nato pa se bo vrnil v Ljubljano ter ostanek dopusta prebil v rojstnem kraju.
Doba kislih kumaric se je pričela
Za tale čas vsako leto pravimo, da je to »doba kislih kumaric«. To je čas, ko se v vsem letu najmanj zgodi — tako je vsaj bilo takrat, ko sveta niso vznemirjali vojni viharji. Z dobo kislih kumaric je seveda neizogibno zvezana velika, pasja vročina, pasji dnevi. Kdo ve, kako bo letos s to vročino. Dozdaj je prav za prav še ni bilo čutiti, morda še pride, toda preveč se ne bo smela obirati, če ne. bo julij prej v kraju, avgust pa se je itak nagibljemo v jesen. Pa pustimo to! Po koledarju je zdaj doba kislih kumaric. Tačas ni nobenih važnih dogoukov, ljudje so ali na počitnicah ali pa se odpravljajo nanje, po uradih gre delo le nerado od rok, ljudje mislijo na dopust in na prijetne ure v hladni vodi. Nikomur se prav ne da delati. In ker se tačas navadno ne zgodi nič pomembnega, seveda tudi reporter nima kaj pisati — ali, bolje rečeno, ni imel, prejšnje čase kajpak. Zdaj pa se je vse to precej preobrnilo. Letos se zmerom še kje kaj zgodi, ali odpro kakšno novo javno poslopje, ali je kje kakšen tabor ali proslava, ali se zgodi nenavaden zločin, ali pa duhove razburi kakšna druga zadeva. Povrhu pa je tokrat poskrbljeno, da se tudi tistim, ki se zanimajo za politiko, ni treba dolgočasiti. Prejšnje čase je bila stvar drugačna. Parlament je odšel na počitnice, vlade so storile enako, mir je zavladal po političnih poslopjih. V tistih časih so prihajale na vrsto razne morske kače, >lochneške pošasti« in podobne čudovitosti. Zdaj pa tega ni treba. Vsak dan se zgodi kaj novega, in ljudje napeto pričakujejo naslednjega dne. Zmerom je kaj takega, o čemer se da ugibati, kdaj se bo pričelo in kako bo končalo. Tako da bo letošnja doba kislih kumaric prav gotovo drugačna kakor so bile prejšnje,
šah
Včeraj se je začel veliki turnir v Moskvi
Včeraj se je v Moskvi začel veilk turnir za prvenstvo Rusije v šahu. Udeležujejo se ga vsi najboljši ruski šahisti, kar 48 po številu, Igrati bodo morali seveda najprej v posameznih skupinah. Za ta turnir je bila izbrana ena najlepših moskovskih dvoran.
Lep uspeh Bogoljubova v Nemčiji
V Berlinu je bil pred kratkim končan večji šahovski turnir v spomin mojstra Schlageja. Na njem je zmagal veliki ruski mojster Bogoljubov. Dosegel je 7.5 točk od devetih dosegljivih. Napovedujejo, da se bo v kratkem začela velika šahovska tekma za prvenstvo Nemčije. Ta turnir bo v zdraviliškem mestu Einhatifceou.
Končno je prišla na vrsto tudi ureditev prostora pred ljubljanskim glavnim kolodvorom. 2e nekaj dni delavci tam pridno delajo, kopljejo, zlagajo kocke, zabijajo in žagajo. Kakor kaže, bodo prostor prav lepo uredili. Napravili bodo tudi javno stranišče pod zemljo. Tega je marsikateri potnik močno pogrešal. Zdaj je tudi Ljubljana ukrenila isto, kar imajo že vsa druga mesta pred svojimi kolodvori.
Trgovec z jajci osleparil bolnišnico
Mariborska policija je aretirala 28 letnega posestnika in trgovca z jajci Franca Koglerja iz Biša, ker je na izredno zvit način sleparil mariborsko bolnišnico. Kogler je dobavljal bolnišnici jajca. Pri teh dobavah pa je vršil sleparije, katerim so prišli sedaj na sled. Kadar je pripeljal jajca, jih je oddal v kuhinji, kjer mu je sestra napisala posebno potrdilo, na katerem je navedla, koliko jajc je prejela. Kogler je šel s tem potrdilom k blagajni, kjer so mu za jajca izplačali odgovarjajoč znesek. Nekaj časa je Kogler pošteno trgoval ter je bilo vodstvo bolnišnice z njim zelo zadovoljno, posebno, ker je prodajal jajca zelo poceni. Tako jih je meseca junija prodajal bolnišnici po 68 par, sedaj pa po 70 par, dasi so na trgu vedno po dinarju. Kogler pa se je znal oškodovati na drug način. Kadar je oddal v kuhinji bolnišnice jajca ter je dobil potrdilo, je pripisal spredaj pred številko, katero je napisala sestra, še eno ednico. Tako je nekoč napravil iz 504 jajc kar 1504, drugič pa iz 22? jajc 1227. V bolnišnici so mu gladko izplačali ponarejena potrdila ter je samo v teh dveh primerih opeharil vodstvo bolnišnice za 1580 din. Kogler je na policiji vse tajil, dokazali pa so mu dejanje s pobotnicami, ki jih je prejel od bolnišnice.
Sporazum med ljubljanskim in zagrebškim Pokojninskim zavodom
Zagreb, 19. julija, j. Svet pokojninskih zavodov iz naše države se je sestal v Zagrebu in raz-motrival nekatera vprašanja, ki se tičejo preosnove vseh zavodov. Na dnevnem redu je bilo vprašanje notranjih statutov pri zavodih ter predlog sarajevskega zavoda o pokojninskih skladih zasebnih ustanov. Kar se tiče statutov, so se delegati strinjali v naziranju, da je treba vse štatute prilagoditi drug drugemu. Seveda ni mogoče nobenega zavoda prisiliti k temu, ker ima vsak svojo avtonomijo m lahko izda statut, ki mu najbolj ugaja.
Razpravljali so tudi o volilnem redu. Verjetno je, da bo obveljal predlog zagrebškega zavoda, da 130 na vsakih 250 zavarovancev izvoljen po en delegat. Predlog tudi pravi, da naj šteje upravni odbor dvanajst članov, šest iz vrst delodajalcev, šest pa iz vrst nameščencev. Predsednika pa naj imenuje na Hrvaškem ban, drugje pa socialni minister. Pogovarjali so se tudi o tem, da bi bilo treba službeno dobo za dosego pokojnine znižati na 35 let. Glede pokojninskih skladov zasebnih organizacij pa so sklenili, da je boljše, če jih puste pri miru.
Po končanih sejah so se sestali delegati ljubljanskega in zagrebškega Pokojninskega zavoda, da bi se sporazumeli o prenosu imetja, ki pripada ozemlju Dalmacije, na zagrebški zavod. Sklenjeno je bilo v načelu, da bo ljubljanski zavod izročil zagrebškemu vse imetje, ki odpade na dalmatinske zavarovance skupaj z vso pasivo, oziroma bodo zahtevali od države, da pri razmejitvi teh dveh zavodov podeli podporo v višini ugotovljene pasive, kakor namerava toi narediti tudi pri razmejitvi Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev. Ljubljanski zavod je odklonil vse neutemeljene kritike, da je pasiva nastala zaradi slabega poslovanja, ker je res posledica valorizacije, katero je moral zavod pretrpeti, da je s tem pomagal zavarovancem.
Otroci - berači in tatovi
Žalosten primer, kako pokvari ulica otroke
Maribor, 18. julija.
Na mariborskih ulicah je videti nenavadno veliko otrok, ki beračijo. Ti mali berački so sila zviti in spretni ter znajo iz človeka izma-miti dinar, če se jih še tega otepa. Kadar pa se pojavi stražnik, pa deca izgine kakor kafra ter čaka v vežah, dokler ni nevarnost mimo. Policija namreč mlade berače hudo preganja, vendar nič ne zaleže, ker imajo otroci vpeljano zelo dobro obveščevalno službo. Posebne straže pazijo na cestah, kadar se bliža stražnik ter obvestijo potem tovariše, da jo pobrišejo. Mariborska javnost že dolgo zahteva, da bi se tudi pri mariborski policiji ustanovil poseben socialni oddelek pod vodstvom uradnice, ki bi nadzorovala mladino, ki se potepa in berači po ulicah. Kako daleč spravi beračenje otroke, pa prav nazorno kaže sledeč primer:
Na Teznem živi neka družina, ki pošilja svoje otroke — dve hčerki v starosti 13 in 14 let ter sinčka, starega 10 let, beračit v mesto. Ti berački so po mariborskih ulicah že kar doma ter so posebno vsiljivi. Snoči pa so pokazali, da niso samo spretni za beračenje, temveč tudi za druge podvige. Vsa družina z otroki vred se je snoči nahajala v gostilni Jelen na Teznem. Starši in otroci so pili, deca pa je tudi oprezovala po hiši in okrog nje, kje bi se dalo
kaj suniti. Deklici sta opazili, da je gostilničarka šla v svoje stanovanje ter sta se splazili k oknu, skozi katero sta videli, kako šteje gostilničarka denar ter ga nato spravlja v pretial. Ko je gostilničarka odšla iz sobe, se je ena od deklic splazila skozi okno v sobo ter odnesla iz predala hranilno knjižico, glasečo se na večjo vsoto denarja in pa 7400 din gotovine. Družina se je potem s plenom podala iz gostilne proti domu. K sreči pa je gostilničarka kmalu opazila tatvino ter je poslala po orožnike, ki so družino še srečali na poti proti njenemu bivališču ter jo ustavili. Mlademu, 10 letnemu fantku je uspelo, da se je izmuznil orožnikom ter pobegnil. Orožniki so preiskali starša in obe deklici, pa pri nobenem niso našli denarja. Nato se je eden od njih podal na kolesu za fantalinom, katerega je dohitel v Krekovi ulici, pa tudi pri njem ni ničesar našel. Orožniki pa so pravilno domnevali, da so starši izročili dečku ukraden denar ter ga je ta na begu kam skril. Ker je fant vse tajil, so natančno preiskali pot, po kateri je bežal in res so odkrili na njivi, zasajeni s koruzo, poleg poti, knjižico z denarjem. Uzmoviči pa so tudi še potem tajili tatvino, pač pa je oče tako rohnel nad fantkom, ko so mu pokazali najden denar, da so se bali, da ga bo linčal ter so zaradi tega otroka čez noč pridržali na orožniški postaji.
Nemarni starši, vzrok nesreče svojih otrok
Orožniki pri Sv. Trojici v Slov. gericah so bili opozorjeni na kričeč primer brezbrižnosti in zanemarjanja otrok, ki so ga razkrili ter obvestili o tem pristojne oblasti.
Zakonca Tomaž in Antonija PravdiS posedujeta v Negovi malo posestvece ali takoimenovano želarijo. Ljudje, ki 60 obvestili orožnike, so pripovedovali, da sta omenjena zakonca svoja dva otroka, dve deklici, čisto zanemarila. Orožniki so napravili na Pravdičevem domu neprijavljen obisk ter ugotovili, da so razmere še dosti hujše, kakor so jim to zaupniki sporočili. Stanovanje, v katerem stanujeta zakonca Pravdič s svojimi otroki, je v takšnem stanju, da ga sploh ni mogoče opisati. Soba je od umazanosti čisto črna, tla so tako zablatena, da se deske več ne poznajo, po sobi razmetano vsevprek, ležišče zakoncev obstoja iz starega sena, zrak je takšen, da je orožnike kar nazaj vrglo, povrhu pa je vsevprek tako ušivo, da je celo bližnja okolica hiše vsa posejana z mrčesom ter se ljudje bojijo tam mimo iti.
Obe hčerki v starosti 9 in 10 let sta rastli dosedaj v takšnih razmerah, da sta otroka čisto bebasta in v rasti popolnoma zaostala ter imata kar zveriženi telesci. Ena deklica je gluhonema, druga pa govori le nerazumljive besede. Popolnoma sta prepuščeni same sebi, lazita po sobi kakor živali ter sta vse pokriti z mrčesom in mu-
hami ,>n vse objedene od uši in druge golazni. Orožniki so se prepričali, da leži krivda na starših, ki nimata čuta za snago in skrb za otroka ter ju popolnoma zanemarjata. Zakonca sta se orožnikom zagovarjala, da nimata sredstev in ne časa za nego in vzgojo otrok. Pravita, da sta otroka tako zaostala, ker jima je stara mati. ki je unirla pred štirimi leti, dajala nek strup, da bi otroka čimprej spravila s sveta.
članom dijaške zveze!
članom in članicam Slovenske dijaške zveze. Dekliški tabor se je pričel. V sredo, 24. t. m. zvečer pa se zberemo v Kamniku fantje ,kjer se začne naš počitniški tabor. Kdor se še ni prijavil, naj to stori do torka, 23. t. m. Opozarjamo posebej vse funkcionarje krožkov, da se tabora gotovo udeleže. Za tabor velja četrtinska vožnja na podlagi dijaške knjižice, oz. akademske legitimacije. Zato naj vsakdo poleg legitimacije SDZ vzame s seboj tudi dijaško knjižico oz. akademsko legitimacijo.
Četrtinska vožnja velja: a)	za	dekleta: prihod
od	18.	do	23. t. m.; odhod	od	21.	do	25. t. m.;
b)	za	fante: prihod od	22.	do	27.	t. m.; odhod
od	25.	do	29 t. m.;
Znamenita
Prerokovanja
Mradansova
so izlla v sloveni«
Knjigo, ki stane din 10'-, dobite v trafikah, v prodajalnicah časopisov in kolporterjih, ali pa pišite na naslov:
I. SOLEČ - MJUHBOR
poštni predal št. 32
ter priložite v pismu v znamkah din 12'- (din 10‘- za knjigo in din 2'-za poštnino in opremo) ter bodete dobili knjigo z obratno pošto.
Žafoigra na mefi
Tri jo so poskušali ponoči 6e* mejo: eden je
mrtev, drugi ujet, tretji pobegnil.
Maribor. 18. j«Iija.
Snoči okrog 11. ure je zahtevala tihotapska strast na meji med Št. lijem in Plačem svoje žrtve. Graničar je ustavil troje ljudi, ki so hoteli v temi skrivaj čez mejo. Eden se je klicu graničarja pokoril ter je obstal, dva pa sta se podala v beg. Graničar je streljal ter je enega do smrti zadel, dočim je njegov tovariš izginil v temi. O dogodku, ki je močno odmeval danes tudi v Mariboru, smo izvedeli naslednje:
Na meji med Plačem in Št. lijem je nekaj skrivnih tihotapskih poti, po katerih se vrši živahen prekomejni osebni promet brez potnih listov. Po teh poteh spravljajo čez mejo v Nemčijo ljudje, ki so jim razmere znane, dotične, ki jih premami obljuba po dobrem zaslužku na drugi strani meje ter pustijo pri nas svojce in delo in gredo v negotovost. Tu prehajajo mejo tudi tihotapci, >i	il	+
',yJ. Nekatere poti so graničarjem znane, tihotapci pa potem hitro najdejo druge ter jih uporabljajo, dokler so varne. Tudi ta pot, na kateri se je snoči odigrala žaloigra. je ostala graničarjem dolgo skrita, sedaj pa so le izvedeli za njo ter so snoči postavili tam zasedo. Bila je svetla mesečna noč, ko je graničar zagledal tri osebe, ki so se previdno bližale meji. Pozval jih je trikrat, naj obstoje. Eden je obstal, dva pa sta začela bežati. Graničar je nekajkrat ustrelil in eden od beguncev je omahnil ter obležal pri priči mrtev, drugemu pa se je posrečilo pobegniti.
Ustreljeni je imel pri sebi nemške listine, iz katerih je razvidno, da je to 40 letni Ivan Soster, po poklicu mehanik, ki je doma iz Studencev pri Mariboru. Mož je živel od leta 1922 do nedavnega v Brucku ob Muri, kjer je imel ženo. od katere pa je ločen. Lansko leto se je pojavil spet v Mariboru. Ni znano, s čim se je preživljal. Verjetno pa je, da je spravljal ljudi skrivaj proti plačilu čez mejo ter tudi tihotapil, V,. <'»	'<	j'	V.’, n
,.jJ. Tisti, katerega je graničar prijel, se piše Marijan Mustafič ter je dalmatinski krošnjar. Mož je do lani krošnjanirl po Nemčiji, kjer je pustil precej denarja, ko je moral lani oditi zaradi izbruha vojne v domovino. Ker ni dobil potnega lista, je skušal skrivaj priti čez mejo. V Mariboru je dobil Sosterja, ki mu je obljubii, da ga bo za 150 din popolnoma varno spravil v Nemčijo po poti. po kateri .le že sam neštetokrat šel. Kakor pa se je sedaj izkazalo, ta pot pa le ni bila tako varna, kar je Soster sam na sebi najbolj tragično izkusil. Kdo pa je bil tretji neznanec, se ni dalo ugotoviti, ker ga dalmatinski krošnjar ne pozna, ve samo to. da je bil doma iz Maribora-
Danes je bila v Št. liju uradna komisija. Truplo ubitega Sosterja so prenesli v šentiljsko mrtvašnico ter ga bodo pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
c)	za udeležence tečaja (akademiki in abitu-rienti) v Št. Vidu: prihod od 25. jul. do 7. avg.; odhod od 28. jul do 9. avg. Vsi morajo kupiti polovične karte do Kamnika. V zbor v Kamnik! —
p| ZGREŠENI STREL =|
Po desetih nvinutah so pa začeli iskati Huberta emega, ker je nekdo opazil, da tudi njega ni več. Prebrskali so veo hišo, najprej prižemi j e, nato pa prvo nadstropje. Nekdo je opazil, da so vrata v kopalnico zaklenjena, pa so udrli in Bandillo je tam našel truplo.
Calam je ostroumno pogledal svojega tovariša:
»Meni je stvar popolnoma jasna?«
»Res?«
»Da. To je bil nekdo iz sorodstva. Samo poglejte jih, pa boste videli, da nihče od njih ni imel zadosti denarja, kolikor ga rabi, tukaj pa se jim je vendar nudila sijajna prilika.«
»Vi ste torej mnenja, da ga je nekdo ubil med tisto velifco zmedo v prvih desetih minutah?«
»Tako je tudi verjetno bilo. Eden "d sorodnikov je stekel sem, odprl vrata kopalnice in videl, kako se je oni sklanjal k dekletu.«
»•Saj ste, kot se vidi, že vse pojasnili,« se je nasmehnil Slad. »Toda odkod ta nož?«
»Tudi nato sem mislil,« je odgovoril Calam, »Toda nikarte se mi prej smejati, temveč poglejte bolj natančno vse to eo-
8
rodstvo. Utegniilio bi se zgoditi, da je kdo od njih nosil nož za pasom.«
»človek, govorite jasneje,« mu je rekel Slad.
»Veste, jaz zelo točno berem vse tiralice in policijske objave. Med njimi spodaj je nekdo, ki se piše Edwin Ruvan — čigar obraz se mi zdi znan. Samo ne vem, kam bi ga vtaknil. Znabiti se varam, toda pri pogledu na obraz se redko zmotim.«
Stopila sta iz kopalnice. Policaj je ppet zavzel svoje mesto. Ko sta stopala po stopnicah navzdol, ga je Slad vprašal:
»V kakšnem položaju je bilo dekle, ko jo je tajnik našel?«
»Čepela je ob steni, glavo pa je imela ob umivalniku. Pokazal vam bom svoje zapiske, kajti vanje sem zapisal vse.«
V bralnici se je Clineton pogovarjal z zdravnikom.
»Ničesar nisem našel,« je takoj poročal Clineton, »nikjer ni niti najmanjše sledi«
»To pomeni, da je bil oprezen. Sedaj pa pustite dekle noter, Calam.«
Zdravnik se je obrnil k nadzorniku Scotland Yarda;
»Ta gospod TowIey je nestrpen ki bi
rad, da bi ga takoj zaslišali. Njegova hčerka je bila zaročena z gospodom Ru-vanom.«
»Naj nekoliko počaka! Calam, pripeljite dekle!«
Sobarica je uporno našobila usta, ko je stopila v bralnico. Slad jo je pogledal in takoj videl, da se bo moral zelo truditi, če bo hotel iz oje kaj izvleči. Ne da bi jo pogledal, je začel s svojim izpraševanjem.
»Gospodična, sedaj nii pa boste povedali, zakaj ste kričali?«
Njen pogled je bil odkrit, toda kljubovalen. Nekaj jo je le vznemirjalo. Pa je odgovorila:
»To 6em povedala že onemu drugemu go-spodu.«
Slad se je nasmehnil.
»Sedaj boste pa meni ponovno pripovedovali.«
Sobarica je zaječala, zaman iskala besede, toda končno je robec dala pred usta. Rekla je:
»Skladala 6em skupaj svoje reči v kovčeg, ker 6cm sklenila oditi...«
»Res? Pa zakaj?«
»Sprla sem se s kuharico, Nisva se skladali in danes me je spet napadla, jaz pa ji nisem ostala ničesar dolžna. Sita sem že tega gradiča.«
»Razumem. Toda zaikaj ste kričali?«
Sobarica je za hip premišljevala.
»Torej takole je bilo. Bancon, to je služitelj v tej hiši, mi je rekel, naj 6e še enkrat premislim, predno odidem. Toda jaz tem bila trdno odločena. Ne vem, ali
je kuharica ali pa strežn-ik govoril z milostljivim gospodom o tem, ali pa sta govorila z gospodom Bamdillom, toda jaz nisem hotela čakati, da me bodo vrgli oni.. , Pomagala 6em pri umivanju posode, nato pa sem odšla gori v 6vojo sobo, da bi pospravila svoje reči. Potem sem spet stekla navzdol in ko sem šla deozi hodnik v prvem nadstropju, me je nenadoma nekdo prijel in tedaj sem zakričala, Nato mi je ta neznana oseba položila roko na usta. Jaz sem vgriznila v roko in še enkrat zakričala. Kaj se je potem zgodilo, ne vem ...«
Slad je pogledal zdravnika.
»Ste jo li pogledali, doktor?«
»Da, podplutbo ima na tilniku, sicer pa nič.«
»Ali ste imeli na sebi plašč in klobuk, ko ste bili napadeni?«, je vpraševal nadzornik dalje.
»Ne.«
»Torej 6te bili oblečeni tako kot sedaj?«
S prstom je pokazal na njene rumene čevlje, svetle svilene nogavice in zeleno volneno krilo.
»Da.«
»Kam ste šli, ko ste bili napadeni?«
Za trenutek je oklevala, nato pa je začela mečkati robec v roki.
»Z nekom 6em hotela govoriti.«
»S kom?«
»Z gospodom Banconom,« je odgovorila očitno proti svoji yolji.
»Nekaj 6ite mi hoteli povedati pred odhodom, ali ooiu
»Da.«
»In kaj?«
Sobarica se je na mah utešila.
»To nikogar ne briga. To nima nobene zveze s tem, zaradi česar ste vi tukaj.«
Prvi stavek je povedala še čisto trdno, toda pri drugem pa je že začela izgubljati prisebnost. Slad jo je samo nemo pogledal, potem pa rekel:
»Dobro, pustimo to! Če nam tega nočete povedati, pa ni treba! Bancoci nam bo morda to sam povedal.«
Dekle je zadrhtelo.
»Ničesar vam ne bo povedal,« je rekla hitro, pa 6e je takoj spet popravila. »Saj 6ploh nima kaj povedati.«'
»O tem bo Bancon že sam odločil. Torej, gospodična, posebno dosti nam niste pomagali. Vi ne veste, kdo vas je napadel?«
»Potem vendar ne bi tukaj tako govorila, ali ne? Ta mrcina me je udarila po glavi, da me bo še več dni bolelo. Če bi mi le padel v pest, bi mu že pokazala,« je rekla in na njenem obrazu so se pokazali znaki reničnega srda.
»Povejte mi, ali mislite, da vas je udaril isti človek, ki je ubil gospoda Huberta?«
»O tem ne vem ničesar. Kar vem, sem vam povedala, kakor njemu,« je rekla in pokazala na Calama. »Povedala sem nru tudi, da je bil tisti, ki me je napadel, moški. Ko mi je zamaiil usta, sem občutil kocine na njegovi roki v trenutku, ko 6em ga vgriznila v rok" in ie on obrnil »oko na drago etan*
Id tu m tam
Priprave za proslavo dr. Mačkovega rojstnega dne na Hrvaškem. Največ.ia bo proslava v Zagrebu, kjer bodo vse organizacije na predvečer v soboto priredile velik sprevod, be lepše bo v nedeljo, ko bodo zvečer na igrališču Concordije priredili velik ognjemet. Dr. Maček bo vsem proslavam v Zagrebu prisostvoval, posebej pa bo obiskal s svojim spremstvom zagrebško okolico in se udeležil proslav njemu v čast. Vodstvo stranke je povabilo k proslavi tudi številne časnikarje, zlasti pa dopisnike nemškega, italijanskega, madžarskega in bolgarskega tiska. Slednjim na čast bo priredil zagrebški župan v soboto zvečer slovesno večerjo.
Državna hipotekarna banka je nedvmnoo največji jugoslovanski denarni zavod. Zavod ima sko-ro dvanajst milijard svojih poslovnih sredstev. Zlasti zadnje leto se je poslovanje v banki silno povečalo. Samo v primeri z letom poprej se je poslovanje povečalo za okroglo dve milijardi in pol. Banka je izdala za dolgoročna posojila skoro štiri milijarde, posojila na tekoče račune pa znašajo skoro štiri milijarde in pol. Do letošnjega 1. julija je banka ugodno rešila vse prošnje za posojila do četrt milijona dinarjev. Zanimivo pa je, da so se hranilne vloge po dolgem odmoru spet začele zviševati. Rezervni sklad banke znaša 401 milijon dinarjev.
Odbor za propagando domačih pogonskih sredstev stalno poziva avtomobiliste in podjetja, naj skušajo preurediti svoje stroje tako. da bodo odslej uporabljali le domača pogonska sredstva, zlasti pa pline, da bi na ta način postala naša država bolj neodvisna od tujine, kar se tiče uvoza petroleja in bencina. Podjetniki navajajo sicer razne pomisleke proti tej novotariji, toda propagandisti domačih pogonskih sredstev pravijo, da bodo vsi nedvomno mnogo prihraliili na stroških, če bodo začeli uporabljati domača pogonska sredstva. Odbor za propagando daje tudi vsa potrebna pojasnila in navodila za preureditev strojev na nova pogonska sredstva.
S kravjim zvoncem je privabil v bližino medveda in ga ustrelil znani južnosrbijanski lovec na medvede Mika Brada iz Beličice. V gozdovih te vasi so stalno strašili medvedi in uničevali ljudem živino. Mika Brada je šel medveda čakat, pa ga je zaman čakal dva dni. Nazadnve se je spomnil na kravji zvonec in začel v gozdu z njim zvoniti. In res je privabil k sebi medvedko, ki je pridrvela v prepričanju, da se tam pase živina. Zadostoval je samo en strel, da .ie Mika Brada ubil medvedko.
Neobičajno visoko pomoč je vlada naklonila nesrečnikom, katerim je poplava uničila hiše. Bili so to prebivalci iz Adamovega sela pri Novem Sadu, katere je udarila nesrečna poplava pred dobrima dvema mesecema. Visoka voda je takrat podrla okrog 700 hiš. Sedaj javljajo, da se Je posrečilo novosadskemu županu dobiti podporo 8 milijonov dinarjev. S tem denarjem bodo skušali nesrečnikom postaviti nove domove. Pravijo, da je bilo vse škode za okroglo 30 milijonov dinarjev. Tako visoke podpore, kakor so jo dobili nesrečniki iz Adamovega sela. doslej še niso nikjer dobili. Zato z gotovostjo upamo, da bodo dobili izdatno podporo tudi tisti ljudje iz Slovenije, katerim so zadnja neurja uničila vse, kar so imeli in od česar so živeli.
Zaradi napačno postavljene diagnoze se je hotel posloviti od življenja trgovski pomočnik Mora-čilo Petrovič iz Niša. Fant je bolehal zaradi revmatizma. Ko pa je prišel k nekemu niškemu zdravniku, ki biva sedaj v Belgradu, mu je zdravnik rekel, da ima jetiko v hrbtenici in zato so fanta v bolnišnici dali v mavec. Ko se je več mesecev tako zdravil, je odšel ponovno na pregled v kliniko, kjer so mu pa povedali, da jetike nima, pač pa hud revmatizem. Fanta ie dogodek tako pretresel, da je spil nekaj strupa. Toda dobili so ga pravočasno in mu izprali želodec.
150 letnico obstoja bo praznovala prihodnje leto srbska gimnazija v Sremskih Karlovcih. Gimnazija je bila ustanovljena 1. 1791 po zaslugi takratnega srbskega metropolita Stevana Stražimi-roviča, ki jpe z vsemi sredstvi deloval za kulturni dvig srbskega naroda. Posrečilo se mu je dobiti dovoljenje za gimnazijo, v kateri so se potem šolali srbski inteligenti. Vsi srbski razumniki prejšnjega stoletja so prišli iz te gimnazije, ki je dala tudi mnogo odločnih znastvenikov in narodnih delavcev. Sedaj so vsi nekdanji dijaki te gimnazije sklenili, da bodo 150 letnico zavoda slovesno proslavili, obenem pa bodo prosili vlado, naj vrne gimnaziji značaj humanistično klasične gimnazije, kakor jo je imela do 1. 1924. ko je tedanji prosvetni minister Svetozar Pribičevič gimnazijo spremenil v realno brez predhodnega posvetovanja z merodajnimi.
Znani skladatelj Lujo Šafranek Kavič je umrl yčeraj v Zagrebu, šafranek se je sprva posvetil vojaškemu poklicu in je bil v Avstriji častnik. Po Vojni pa se je odpovedal vojaškemu poklicu in je postal tajnik zagrebškega velesejma in pozneje tudi ravnatelj. Ves čas pa se je bavil z glasbo^ in je med drugim skomponiral tudi oratorij »Soča« na besedilo pesmi Simona Gregorčiča. Med drugimi deli je znana tudi njegova opera »Hasanaginica«, katero so tudi v ljubljanski operi izvajali, in je doživela samo v eni sezoni dvajset predstav. Obe-J16!*1..s? ®?iranek udejstvoval tudi kot glasbeni kritik m je bil znan po svoji objektivnosti in umirjenosti. Salranek je podlegel operaciji žolčnih kamnov.
Poseben poudarek proslavam rojstnega dne
dr. Mačka je hotel dati tudi hrvaški ban. ki je od-redil 112.000 din, da jih bodo razdelili med reveže. Tako bo^ v vsakem okraju banovine obdarjen en Ijudskošolski otrok, ki ga bodo oblekli od nog do glave. Prav tako pa bo banovina obdarila v vsakem mestu in vsakem okraju po eno družino, ki ima največ otrok.
Dve jadrnici sta se potopili predvčerajšnjim na Jadranu. V splitsko pristanišče je priplula jadrnica ''Vardar« z večjim tovorom eternita. Delavci so začeli tovor iztovarjati in najprej odnesli tovor z ene strani jadrnice. Tedaj, ko se je ladjica nagnila v stran, pa je pridrvel velik val in jadrnico prekucnil. Delavci in mornarji so poskakali v morje m se tako rešili. Podobna nesreča pa se je dogodila W‘zu Senja. Prevrnila se je jadrnica »Previdnost« in se potopila. Mornarji so se s plavanjem rešili.
2upana, ki je hotel pogledati mestnemu uslužbencu na prste, je ustrelil trošarinski paznik Ko-ljič^ v bosanskem tnestu Ključu. Mestni blagajnik je županu Kulenoviču povedal, da pri pazniku Ko-ljiču nekaj ne bo v redu in da vse kaže, da si je mož pri trošarini polnil lastne žepe. Zupan je odredil drugega trošarinskega paznika, naj nekoliko podrobneje pogleda na njegovo poslovanje. Koljič pa je to opazil, nenadoma oddrvel v županovo pisarno in začel na Kulenoviča streljati. Z več streli ga je smrtnonevarno ranil. Posebna komisija bo ugotovila, za koliko tisočakov je I£uljič olajšal mestno blagajno*
DANES PREMIERA!
Po daljšem presledku se nudi našim kino-obiskovalcem spet priložnost, da slišijo slavnega in priljubljenega pevca
TINA ROSSMA
v razkošnem filmu o zamotani ljubezni
PESEN PARIZA
V ostalih glavnih vlogah: Micbele Alfa — Raymond Cordy — Conchita Montenegro
KINO UNION, tel. 22-21. Ob 16. 19. 21.
Zavozljana zgodba o zaplenjeni kavi
Ljubljanskemu peku so v Banjaluki zaplenili 420 kg kave Razprava pred okrajnim sodiščem - Trmast veletrgovec
Ljubljana. 19. julija.
Javno in uradno ie znano, da so se začeli sloviti Ljubljančani in drugi bogati Slovenei seliti iz naših krajev tja v varnejše kraie in mesta v Bosni in drugod. Revež se ne boji niti vraga niti sovraga, bogatin pa trepeče že pri misli, da bi moral eventualno, kar Bog ne daj, zapustiti svojo rodno grudo in se seliti pred nevarnostjo vojne. Nekateri Ljubljančani so že svojo robo, svoje lepo pohištvo in drugo ropotijo prepeljali v nove kraje, kjer so si kupili hiše in posestva. Nekateri ljubljanski trgovci in obrtniki so si celo poiskali nove lokale v bosanskih mestih in so tja speljali že precejšnje zaloge različnega blaga. Slavna in ponosna Banjaluka je postala pravi Eldorado za naše strahopetce in bogatince. Tam so nakupili hiše. parcele in so se nekateri že kar naselili v Banjaluki tako, da je že tam velika kolonija slovenskih bogatašev, inteligentov, trgovcev in obrtnikov.
V Banjaluki pa se je začela razvijati, zavoz-Ijavati in razpletati zanimiva afera s kavo.
Ljubljanski trgovec g. Bogomil G. si je lani septembra izposodil od pekovskega mojstra g. Josipa Č., ki ima svoj obrat nekje v zapadnem delu mesta, večjo vsolo renarja. G. C. je bil tako petičen in dobrosrčen, da je temu trgovcu posodil 35.000 din. Nista napravila nikake pismene zadolžnice, samo dogovorila sta se, da bo trgovec posojilo vrnil v dveh obrokih. Že oktobra lani pa je pekovski mjster pritisnil na trgovca in od njega zahteval, da naj mu vrne denar, ker ga rabi za svojo selitev v Banjaluko. Trgovec ni imel denarja v taki višini na razpolago, pač pa je ponudil peku, da mu da na razpolago kakršno koli blago. Pek je zahteval moko ali pa mast. Trgovec mu je kratko odgovoril, da nima teh stvar v večji količini na razpolago, lahko pa mu postreže z večjo množino surove, nepražene kave. In pekovski mojster C. je bil zadovoljen. Trgovec g. Bogomil G. mu je postregel s 420 kg surove kave po ceni 74 din kg. Izstavil je peku tudi 6aldiran račun in sicer enega za 300 kg. drugega za 120 kg. Striktno pa sta se — saj tako so prizadeti zatrjevali na okrajnem sodišču — dogovorila, da mora g. Josip Č. kavo hraniti do oktobra v vrečah nedotaknjeno, šele takrat, ko ne plača dolga, zapade kava v last peka. Dogovorila sta se tudi za obresti.
Pekovski mojster C. je bil zadovoljen in vesel ter je spravil kavo. Toda ni je hotel hraniti v Ljubljani, marveč jo je poslal tja v Banjaluko. Kaj je bil razlog za tako špekulativno transakcijo, ni znano in ostane gotovo tajnost med prizadetimi, kajti v afero jie zapleten tudi neki profesor Ivan R., ki je znan strokovnjak na gospodarskem polju. Kava je prispela srečno letos junija v Banjaluko. Pekovski mojster C. pa ni shranil kavo na svojem domu, pač pa je vreče prevzel v shrambo povelj-
nik policijske straže v pokoju g. Dragotin G., ki biva v Banjaluki že več let. G. poveljnik pa ni dolgo liranii tega kavinega zaklada. Že čez nekaj dni so prišli policijski agentje, pregledali shrambo in zaplenili vso kavo v teži 420 kg.
Banjaluška policija je nato zaslišala g. poveljr nika, ženo pekovskega mojstra, ki je tam stanovala, in soprogo g. profesorja in še neko drugo damo. Omeniti moramo, da je g. profesor poročil hčerko g. pekovskega mojstra. Policijska uprava je nato podala pri okrajnem sodišču v Banjaluki ovadbo zaradi prestopka po čl. 2 uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije. Po tem členu so lahko kaznovani tudi privatniki, ki skušajo v teh hudih časih nakopičiti kako življenjsko potrebščino preko normalne in vsakdanje potrebe. Jasno je, da g. pekovski mojster ne rabi take množine kave in jo je torej nakopičil kot življenjsko potrebščino čez normalno rabo.
Okrajni sodnik v Banjaluki je bil moder mož. Ovadbo je zavrnil z utemeljitvijo, da ta afera ne spada pod njegovo pristojnost, ker se je dejanje v resnici izvršilo v Ljubljani in je torej za presojo te zadeve pristojno ljublansko okrajno sodišče. Cel spis je bil nato hitro poslan v Ljubljano. Zaradi prestopka po omenjenem členu so bili obtoženi trgovec G., pekovski mojster g. C. in njegova žena ga. Mara ter g. profesor, ki je kot darilo sprejel od tasta 120 kg kave.
in ljubljanski okrajni sodnik je v smislu hitrega kazenskega postopka takoj razpisal glavno razpravo, na katero so prišli prvi trije obtoženci, dočim se g. profesor ni oglasil. Sodnik je ugotovil, da vabilo za g. profesorja ni izkazano in zato je bila zadeva proti njemu izločena. Ostali trije so se v bistvu zagovarjali tako, kakor smo gori navedli. Le ga. Mara je še pripomnila, da ji je mož pravil o kavi, toda ni ji povedal, koliko je posodil trgovcu, to najbrž zato ne. ker se je bal, da ga ne bi nahrulila in se ne bi nad njim hudovala. Branilec vseh treh obtožencev je nato predlagal zaslišanje nekaterih prič, ki stanujejo v Banjaluki. Sodnik je prvo razpravo preložil in zaprosil okrajno sodišče v Banjaluki, da zasliši tam od obrambe predlagane priče. Ko bodo te priče zaslišane, bodo spisi zopet poslani nazaj v Ljubljano in bo nato razpisana druga glavna razprava. Kakšna bo sodba, pač ne moremo reči. Drugače pa je ta zadeva s kavo prav zanimiva.
Poročali smo že o treh veletrgovcih, ki so bili pred okrajnim sodiščem oproščeni zaradi kave, sladkorja in riža. Značilno za mentaliteto nekaterih trgovcev je okolnost. da se je n. pr. veletrgovec G. branil dati izvedencu g. Božiču knjige na razpolago in v vpogled. Branil se je celo, ko mu je to sodišče ukazalo in je skušal po raznih ovinkih vplivati, da bi se to preprečilo. Moral se je naposled udati in ob asistenci dveh policijskih organov je g. izvedenec pregledal veletrgovčeve knjige. Trma ni vedno dobra in na mestu!
Slovensko zemljo - slovenskemu kmetu!
Z odlokom kmetijskega ministra je bilo postavljeno pod agrarno reformo posestvo grofice Zichy
»Supermaksimum beltinske grofice«. Pod tem naslovom je objavila zadnja številka >No-vin Slovenske Krajine« članek, v katerem seznanja prekmursko prebivalstvo z važnim in pravičnim odlokom ministra za kmetijstvo. Dne 8. junija 1940 je na predlog banske uprave podpisal minister za kmetijstvo rešitev, s katero bo zemljišče, ki je bilo prepuščeno grofici Zichy Mariji v Beltincih, kot supermaksimum, odvzeto in podvrženo zakonu o agrarni reformi. Pisec članka je dalje poudaril odločnost, s katero so najvišji slovenski predstavniki in krajevni činitelji pri tem pomagali revnemu prekmurskemu kmetu.
Prekmursko prebivalstvo je z veseljem pozdravilo odlok ministra za kmetijstvo. Razen lastnice je Ie prav majhno število onih, ki jim to m preveč po volji. To so vsi tisti, ki so imeli v večji ali manjši meri koristi od veleposestva. Morebitne	koristi, ki so	jih	do	zdaj
uživali posamezniki,	bodo od zdaj	deležni	širši
sloji prekmurskega prebivalstva. Saj bo s tem odlokom razlaščene 78? oralov obdelane zemlje, ki je bila lastnici pripuščena po zakonu 0 agrarni reformi za vzorno živinorejsko in se-menogojsko postajo. Toda komisija je lansko leto ugotovila, da lastnica ni zadostila pogojem, ki so predvideni po zakonu o agrarni reformi za supermaksimum.
Prekmurje je izrazite kmetijska, gosto naseljena pokrajina, kjer se nad 80% prebivalstva preživlja izključno s	kmetijstvom.	Vse	do	prevrata je v Prekmurju vladal na	pol	fevdalni
sistem in je imelo nekaj tujih mogotcev nad 50% obdelane zemlje v svojih rokah. Agrarna reforma je deloma to zemljo razdelila med agrarne interesente, dočim prave gozdne refor-
Škofja Loka
Okrajni cestni odbor bo pričel čez nekaj dni z izravnalnimi deli na mestu, kjer je pred letom stala hiša g. Kržišnika Franca na Poljanski cesti. Iliša jo lani pogorela do tal. Ker pa je vprav na tistem mestu bila cesla silno vzka in kraj za P°" stavitev nove stavbe silno neprimeren, je cestni odbor svet odkupil in ga bo sedaj lepo zravnal ter razširil cesto tako, da bo zadosti široka. Gospod Kržišnik ima že itak novo hišo in gospodarsko poslopje nekaj sto metrov stran. S tem bo odstranjena zopet ena izmed za promet nevarnih točk pri nas.
Novi proštov, bolničarji v Celju
Celje, 18. julija 1940.
v. Celju so bili letos že trije bolničarski in samanjanski tečaji, na katerih se je izobrazilo lepo število bolničarjev in samaritank. To je za industrijsko mesto Celje v današnjih časih, ko moramo biti vedno piipravljeni, vsekakor lepa pridobitev. V nedeljo so zaključili tečaj, na katerem je napravilo izpit 94 udeležencev. Tečaj je vodila dr. Strau-sova, na njem pa so predavali dr. Koiin. inž. dr. Perpar Marija ter mi. Lavrenčič.
me ni bilo. Tako je danes Wrekmurje tipična maloposestniška pokrajina. Nad 90% gospodarskih edinic ima le do 5 ha zemlje. Med temi jih je skoraj polovico, ki imajo le do 2 ha zemlje, kar nikakor ne zadostuje za življenje veččlanske družine. Če zdaj primerjamo takšna majhna posestva z zgoraj navedeno površino beltinskega veleposestva oziroma površino superinaksi-muma, -vidimo, da 430 ha zemlje ni tako malo in bo le nekaj pomagano prekmurskemu malemu človeku. Oblast bo to zemljo gotovo koristno razdelila v dobro prekmurskega kmeta in slovenskega kmečkega gospodarstva. Na tej zemlji že danes obstoja semenogojska postaja pod nadzorstvom banovine, ki se bo v bodoče najbrž še bolj izpopolnila in bo koristna ne samo za prekmursko, temveč za celotno slovensko kmetijstvo. Banovina ne bo več vezana na pogodbo z lastnico in bo po svoje uredila semenogojsko postajo.
Kolikor pa se bo zemlje razdelilo med agrarne interesente, pa bodo gotovo predvsem upoštevani potrebni in dobri slovenski prekmurski kmečki ljudje. V Prekmurju opažamo dostikrat, da tudi tisti košček zemlje, ki jo ima posestnik, ni obdelana in je zanemarjena, čemur je dosti krivo že v kri zašlo sezonsko izseljevanje in premajhna ljubezen do matere zemlje, ki je vir vsega življenja.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pazite, da vam psi ne bodo uhajali na trate!
Psi ▼ Zvezdi menda mislijo, da 60 grede urejene in posejane ter trate ozelenelo samo njim v zabavo. Tega mnenja so menda tudi njih lastniki, ki svoje ljubljence občudujejo, kako skačejo po gredah, posejanih s travo, grebejo po njih in jih razkopavajo, da bodo ozelenele grede take kakor raztrgane preproge ali kakršna je koža garjevega psa. Vsa Ljubljana se veseli čudovito zelenih trat in se tudi zaveda, naj te trate z vso svojo svežo lepoto krase spomenik kralju Aleksandru, edino nekateri lastniki psov si domišljajo, da je mestna občina ljubljanska okolico kraljevega spomenika z velikimi stroški uredila samo za njihove pse. Njih domišljija gre tako daleč, da se ne ozirajo na predpis, ki velja za prav vse mestne nasade in zahteve, da morajo biti psi v parkih in	nasadih	na vrvici	ali na verižici.
Trate v	Zvezdi	varujeta	ponoči dva čuvaja, po-
dnevi pa mora en paznik paziti na trate, da jih ne pohodijo ljudje ter ne delajo škode na njih psi. Ta paznik je uradna oseba ter bi tudi lastniki psov morali vedeti, da hruljenje uradnih oseb ni priporočljivo. Pazniki v Zvezdi imajo strogo naročilo, da morajo brez ozira prijaviti vsakogar, kdor ne pazi na svojega psa, da bo škoda popravljena na račun lastnika psa poleg navadne globe. Hkrati pa prosimo javnost, naj pazi na	Zvezdo,	da bo	s svojimi	zelenimi preprogami	krasila	spomenik kralju	Aleksandru I.
Vremensko poročilo »Slov. doma«
Kraj	Barometer-sko stanje	Tempe- ratura v C		e1 sc c » > _ £ 5 z>	X C >-■ c: IJ 3	Veter smer, Inkost)	Pada- vine	
		. s e?>o »8	ffl a 3				S a	co "te
Ljubljana	763-9	20-5	11-8	91	10	0	>1-8	dež
Maribor	761-8	17-0	8-0	80	5	0	170	dež
Zagreb	759‘b	21*0	12-0	90	10	ssw2	—	—
Belgrad	759-6	27-0	14-0	60	3	E,	—	—
Sarajevo	760-5	28-0	9-C	70	3	0	—	—
Vis	760-1	22-0	180	90	10	ESEo	—	—
Split	759-9	29-0	1S-0	60	6	NNEj	—	—
Kumbor	759 3	27-0	200	80	5	NE,	—	—
Rab	760 0	22-0	17-0	90	6	SSEg	—	—
OutiroiniD	759 4	26-0	18-0	60	2	E,	—	—
Vremenska napoved:	Spremenljivo	oblačno
in toplejše vreme.
Koledar
Danes, petek, 19. julija: Vincenc, Zlata.
Sobota, 20. julija: Marjeta.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gar-tus, Moste, Zaloška c. 47.
Cerkvena slovesnost v Zeleni jami. V javni
kapeli sv. Vincencija ob Mladinskem zavetišču v Zeleni jami obhajajo danes god cerkvenega pa-trona sv. Vincencija Pavelskega. Zvečer ob 8 bo slavnostna pridiga; nato pete litanije M. B. z blagoslovom in počastitvijo svetnikovih svetinj. Vse prebivalstvo Zelene jame je vabljeno, da se te pobožnosti udeleži. Kapela je slavnostno okrašena in razsvetljena.
Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na arliitektonsko-gradbeni, strojili in elektrotehniški odsek se bodo sprejemale v soboto, dne 31. avgusta od 8 do 11. Podrobni pogoji so razvidni iz objave v šolskem vestibulu, Učenci, ki so opravili nižji tečajni izpit (gimnazije), odnosno završni izpit (meščan, šole) pred šolskim letom 1939-40 in ki bi eventualno re-flektirali za sprejem, se opozarjajo, da morajo najkasneje do 10. avgusta t. 1. zaprositi pri VIII. oddelku kr. banske uprave dravske banovine za odobrenje v svrho prijave za sprejem v I. letnik katerega koli odseka.
Iz Legije koroških borcev
Pozivamo vse člane, ki še niso vložili prijav za spominsko kolajno, da to store čim prej. Tiskovine so še na razpolago v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju št. 7-1. ter pri vseh krajevnih organizacijah. Prijavi je treba priložiti dokazilo v obliki zaprisege uveli tedanjih neposrednih starešin ali soborcev.
Prvi ukaz o odlikovanju severnih borcev je bil objavljen na Vidov dan. Pozivamo tudi se neprijavljene borce, da se v lastnem interesu brez odlašanja prijavijo ter s z vložitvijo prijave zasigurajo pravico na kolajno.
Naprošamo vse tovariše, katerim so bile prijave vrnjene v izpopolnitev, da ne odlašajo s predložitvijo dokazil, ker bi lahko zamudili rok ter bi njihove prijave; ne bile več upoštevane.	Glavni odbor LKB v Ljubljani.
Dolenjske Toplice
Toplice, 18. julija.
Da se revni jeseniški otroci počutijo v koloniji v Toplicah tako dobro in bi želeli kar vse •počitnice ostali tukaj, kjer so z V6em prav dobro preskrbljeni, gre edino zasluga odličnemu vodstvu kolonije. Gospe učiteljice, ki so prevzele vodstvo kolonije, se vsestransko trudijo, da bi otroci čira lepše preživeli čas počitniških dni in se vrnili domov veseli in zdravi: zdravi na duhu in telesu. Da ni njihova naloga lahka, to ve vsakdo, kdor je imel kdaj opravka s šolsko mladino; posebno še, ker so nekateri od doma manj disciplinirani in vajeni reda. Učiteljice se kljub temu, da bi bile same potrebne počitniškega oddiha, žrtvujejo in izvršujejo težko nalogo. Otroci in njihovi starši jim dolgujejo veliko zahvalo za njihov trud, na merodajnih mestih pa naj malo razmislijo in kaj ukrenejo, da bodo dobile za to svoje požrtvovalno delo dostojno nagrado.
Glavno vodstvo kolonije je v veščih rokah gospe Hlebanove, otroke pa izvrstno nadzorujejo ici vodijo: gospa Bertoncelj, gdč. Markizeti, gospa Mu-šičeva in za nekj dni se je žrtvovala še gdč. Tavčarjeva, ki pa je zadržana zdaj pri gospodinjskem tečaju.
Zadnjo soboto zvečer je vzplamtel ogenj pri bajtarju Martinu Pečaku v Dolnjem Bušincu. Pogorela mu je lesena stanovanjska hiša. Skoda znaša okrog 25.000 din. Ker nekaj let sem ni plačeval zavarovalnine, ne bo mogel prejeti nobene podpore. Kako je ogenj nastal, se ne ve; orožništvo preiskuje to stvar.
Veliki evropski dogodki in letošnje neprespano aprilsko vreme, ki je zmanjšalo število letoviščarjev po naših letoviščih — kakor beremo dan za dnem — ee v Toplicah prav nič ne pozna. Gostje so zasedli skoraj vsa kopališka poslopja, prav tako pa jih je nastanjenih precej tudi po privatnih hišah in gostilnah. Mogoče je ta dober obisk pripisovati pretekli hudi zimi, ki je marsikomu pustila bolezen. Trenutno ee nahaja v Toplicah 116 goltov, kar je precej, več kot ob istem času v preteklem letu. Razen tega se zdravi tu še 31 invalidov, ki so nastanjeni v lastnem Invalidskem domu.
*
Precej gostov se pritožuje nad pomanjkljivo opremljenim kopališčem; predvsem kar zadeva jamski bazen. Čeprav se kopljejo v njem manj imoviti in preprostejši ljudje kakor v velikem bazenu, vendar bi bilo tudi za te treba dostono in kar mogoče zadovoljivo urediti kopeli. Če je nekdo kmet ali denarno manj zmogljiv, da si kopeli v velikem bazenu ne more privoščiti, ker je predraga (saj stane enkrat 14 din), 6 tem ie ni rečeno, da je za take vse dobro, ludi ti pridejo sem iskat zdravja in bi bili vsestranske udobnosti potrebni kot ostali. Zdravnik predpiše 15, 20 ali 25-minutno kopel ali pitje tople izvirne vode Kako naj človek ve, kdaj njegov določeni čas poteče, če pa je bazen brez vsake ure! Tudi ni notne pipe, ki bi dovajala čisto vodo, da bi jo človek uporabil. Ali naj pije zamaščeno in umazano vodo iz bazena, v katerem se je pred njim kopalo dvajset ali več ljudi? — Koristno, in za vse one, ki so bolni v nogah tudi dobro bi bilo, če bi ob stenah bazena, nekoliko nad vodo, pritrdili posebne late, za katere bi se lahko ti oprijemali in se pomikali naprej.
Navsezadnje pa ne bi prav nič škodovalo, če bi se posvečela večja pažnja tudi snagi v oblačilnici spodnjega bazena in na hodniku, ki vodi v vodo. Čemu naj bi si zdravilišče z izboljšanjem omenjenega preskrbelo še boljše in izdatnejše
Filmske zvezde pripovedujejo:
Iz filmskega raja je nemogoče pobegniti
Nekega vročega spomladanskega dne, ko se je bližalo koncu snemanje filma »Na kraljičino zapoved«, v katerem je prikazana ljubezen angleške ktaljice Elizabete in grofa Essexa, se je igralka Bet-te Davis V6a izčrpana sesedla v svoji garderobi v delavnicah družbe Warner Bros. Bilo ji je dos>ti Hollywoda in njegovega bleska. Trdih in uničujočih naporov, da bi 6vojo igralsko umetnost prignala do viška, se ji je zdelo, da ne more odtehtati več ne slava, ne priznanje množic, ne milijonske plače.
Bette Davis
Foto: Wamer Bro6.
Igralka je presenetila svoje prijateljice s sklepom, da bo zapustila film. O tem begu pripoveduje sama takole:
»Ko vam pravim, da eem sklenila zavreči film in vse njegove čare, vam govorim resnico. Po vrsti sem igrala v štirih velikih in težkih filmih. Presledka med njimi je bilo komaj po teden dni. Shujšala sem na 51 kilogramov, živci so mi prav zares že udarjal: skozi kožo, bilo je moči videti, kako mi drhte na licih, Spala sem med delom povprečno po 5 ur na dan in bila sem vsak večer tako trudna, da mi sen ni hotel priti, dokler nisem vzela kakega uspavala. Po glavi so mi rojile neštete nepomembne tnisli in nepotrebne 6krbi, ki so me budile še pred zoro. Najbolj pa me je utrujalo, da sem pri vsem delu in izmučenosti morala biti ljubezniva z vsemi ljudmi, celo s tistimi, s katerimi sem skupaj delala. To mi je vzelo veliko sil in moči. Zato sem pobegnila iz Hollywooda. Sedem mesecev me ni bilo nazaj.
Najprej sem šla v New York. Tam sem vzdržala 6am en dan, zakaj to ni bil oddih, ki sem ga iskala. Kupila sem si avtomobil s stanovanjsko priprego in šla «la potovanje po New Englandu.
Mir se mi je vračal z vsako milijo,'katero sem prevozila. Vsaka luknja na cesti, ki me je dobro pretresla, je pomagala za pomirjenje mojih živcev. Tako sem prispela do majhne kmetije v New Ham-phireu.
Bette, sem si rekla, to je kraj, katerega !iščeš. In kupila sem kmetijo. To noč sem spala 14 ur. In potem povprečno vsako noč toliko, dokler sem bila tam. Ostala sem pa šest mesecev. Sama sem si kuhala, sama prala, pometala, brisala prah, delala na vrtu in na travnikih. Družba Wamer Bros« je poskušala v6e, da bi me dobila nazaj v Hollywood. Toda Hollywooda je bilo meni dovolj.
Zdaj sem pa spet tu in lahko se mi smejete, ko čakam, kdaj se bo začelo snemanje filma »Vse to in še nebesa povrhu«. Igral bo moj prijatelj Charles Boyer, ki tudi čaka, kdaj naju bo poklical naš dragi režiser Anatol Litvak ter se izdrl na naju po stari navadi.
Kaj me je prav za prav spravilo nazaj v Holly-wood?
Med bivanjem na tisti kmetiji so mi vse mračne misli šle iz glave. Nekega dne, ko so po dolgem iskanju izvohali moje skrivališče, me je obiskal ravnatelj Jack Wamer, ki mi je obljubil, da bom vsako leto, dokler bom pri njegovi družbi, dobila po tri mesece neprestanega dopusta, in to, kadar bom čutila, da moram iz Hollywooda.
Toda da me boste prav razumeli. Kadar 6e mi zdi, da moram bežati od Hollywooda, ne bežim od filma. Saj ne morem. Ne bežim od filmskega mesta, marveč od sebe 6ame, od igralke, zakaj spadam v tisto vrsto igralcev, ki hočejo biti dobri igralci in ki v svoje delo vlagajo vsak drobec svojih duševnih in telesnih sil. In od tega dela mora človek včasih pobegniti, če hoče, da mu lahko ostane — zvest. Da bi pa za zmeraj pobegnil iz Hollywooda, pa ni mogoče nikomur, kdor je filmski igralec po srcu.«
Gledališke predstave za nemške vojake
Nemška organizacija »Kraft durch Freude« je sklenila organizirati celo vrsto poučnih in zabavnih prireditev za nemške vojake, ki službujejo na Nizozemskem. Prva prireditev te vrste je bilo gostovanje ansambla krefelskega mestnega gledališča v »Domu umetnosti in znanosti« v Haagu. Predvajali so znano Strausovo opereto »Slepa miš«. Te vojaške predstave so se udeležili med drugimi tudi razne visoke osebnosti kakor nemški komisar za nizozemsko dr. Seyss-lnquart, vrhovni poveljnik nemških čet v Holandiji, letalski general Kristian-sen in drugi. Predstava je zbudila veliko navdušenje med nemškimi vojaki.
Vrnitev zmagovalcev v nemško prestolnico
Veličasten sprejem ni bil namenjen samo sedanji zmagoviti diviziji, pač pa tudi nemškim bojevnikom pred 22 leti
Prva berlinska divizaja, ki se je po zmagoslavnem pohodu na Francijo vrnila v domovino, je prispela včeraj ob 18 v Berlin. Berlinsko prebivalstvo se je pripravljalo na veličasten sprejem.
Vse hiše- so bile okrašene z zelenjem, cvetjem in zastavami. Na ulicah, po katerih je korakala berlinska divizija, so bili postavljeni veliki odri. —
Trgovine in podjetja so bila zaprta dve uri pred prihodom čet v Berlin, da bi se tako vse berlinsko prebivalstvo lahko udeležilo sprejema. Vlaki, avtobusi in tramvaji so bili že nekaj ur pred prihodom čet v Berlin polni ljudstva, ki je prihajalo v mesto.
Ob sviranju godb in zvonenju zvonov je prikorakala prva berlinska divizija, ovenčana z lovorikami svojih zmag na Poljskem in Franciji skozi brandenburška vrata v prestolnico rajha. Cete so pozdravili strankini voditelji, govoril pa je kot vodja Berlina propagandni minister Gobbels, ki je vojsko pozdravil tudi v imenu vodje rajha, v imenu nemške vlade in v imenu berlinskega prebivalstva, i
v imenu nemške oborožene sile pa je govoril general Fromm. Ob nepopisnem navdušenju prebivalstva so čete korakale polni dve uri. Še nikoli ni bil zmagovitim četam prirejen bolj veličasten sprejem. Vse ulice so bile nabito polne, vse je bilo okrašeno z venci in zastavicami.
Vsi nemški časopisi so obširno pisali o pripravah za sprejem »zmagovalcev«. Naglašali so, da je to dan, na katerega so v milijonskem mestu Berlinu čakali že več mesecev. »Nachtausgabe« piše: Navdušen sprejem, ki so ga doživeli naši vojaki z bojišč ni namenjen samo bojevnikom iz te slavne vojne 1940. leta, pač pa tudi junakom iz velike svetovne vojne od 1914 do 1918.
V zvezi s temi razglabljanji časopisi omenjajo oni temni novembrski dan pred 22 leti, ko se je vračala stara nemška vojska z razblinjenimi utvarami v domovino. O priliki včerajšnjega sprejema se je nadomestilo tisto, česar pred 22 leti Nemci niso mogli nuditi svojim vojakom z bojišč.
Krst sina
grškega prestolonaslednika
Jutri 20. julija bodo ob 10.30 svečano krstili sina grškega prestolonaslednika. Novorojenec bo dobil ime Konstantin. Po sklepu kralja Jurija bo pri krstu navzoča tudi delegacija vojske, mornarice in letalstva. Krstil bo novorojenca atenski nadškof kot primas grške cerkve. Botri pa bodo: kralja danski in angleški, Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle iz Jugoslavije, italijanski prestolonaslednik princ Piemontski, romunski prestolonaslednik Mihael, princesa Helena Romunska, Irena vojvod-kinja Spoletska, princesi Katarina in Marija od Braunschweiga, grška princa Jurij in Andrej, vojvoda od Aoste, infant Alfonz Burbonski ter princi Ernest, August, Kristjan in Viljem Hanoveranski.
V Angliji je za prehrano preskrbljeno
Včeraj je v angleški spodnji zbornici minister za prehrano sporočil, da zaloge žita v Veliki Britaniji zadostujejo za prehrano prebivalstva za več mesecev. Država razpolaga z zadostnimi količinami žita in celo za primer, če bi nepredvideni resni dogodki povzročili resne izgube trgovski mornarici. Naše gospodarjenje nad morji nam je omogočilo, je izjavil minister, zbrati tolikšne zaloge, da v primeru, če bi prišlo do zamud v pomorskem prometu v najbližji bodočnosti, prebivalstvu ni treba imeti prevelikega strahu. Glavni napadi sovražnika bodo usmerjeni proti ladjam in pristaniščem in zato si mi moramo zagotoviti glavna živila za vsak primer. Minister je dalje dejal, da uvaja vlada sistem racioniranja bolj iz razloga, ker želi omogočiti ohranitev zalog, ce pa odbijemo, v kar je vlada popolnoma prepričana, napad sovražnika na Veliko Britanijo v naslednjih mesecih, bo stanje zalog omogočilo povečanje obrokov, zlasti pa za mast v zimskih mesecih.
Kako hladimo pijače
V vročih poletnih dneh se pijača v steklenicah kaj hitro segreje. Kako torej hladimo toplo pijačo? Namoči navaden prtiček v svežo vodo. Nato ga za silo ožemi in posuj na gosto s kuhinjsko 6oljo. V tak prtiček omotaj steklenico ter jo nato postavi na prepih ali vsj v senco! Tekočina v steklenici se bo znatno ohladila za žejno grlo. Sol namreč uporabi za svoje taljenje toploto, ki jo odvzame vlažnemu prtiču. S tem damo steklenici mrzlo okolico.
Moderni sinko. — Mama: »No, Svitko, kaj bi imel rajši, da ti prinese Miklavž: ali bratca ali sestrico?« — Svitko: »Avtomobil, mama!«
Ura z 52 kazalci
Na svetu je vse polno zanimivih stvari, o katerih vemo prav malo, Tako imajo v Beauvaisu astronomsko uro, ki jo lahko primerjamo z uro v Stra66bourgu. Visoka je 12 m, v premeru meri prav toliko, široka oziroma debela pa je 2.82 m. Sestavljena je iz 90.000 delov in ima 52 kazalcev ter veliko lutk oziroma oseb To uro žene sedemnajst »motorjev«, ki tečejo s pomočjo uteži in ki se vsak teden dvignejo nazaj do vrha Te uteži so precej težke, saj nekatere tehtajo tudi po sto kilogramov. Iz tega se da sklepati, da je bilo treba čedne teže, da je šla ura brez navijanja, kakor pravi legenda. Kakor vsaka legenda, vsebuje tudi ta o uri v Beauvaisu nekaj resnice: eden sedemnajstih motorjev gre sto leit, ne da bi ga bilo treba naviti. To je tisti, ki 6e sproži samo enkrat na leto in se takrat na uri pokaže koledar, ki pokaže premakljive praznike.
Ura v Strassbourgu kaže tek nebesnih teles, mrk sonca in lune, prestopno leto in navadne praznike. Ta ura izvira iz šestnajstega stoletja in so jo med tem že dvakrat popravili in izpopolnili.
Madrid slavi
Madrid je včeraj proslavil obletnico nacionalne revolucije. Vse mesto je bilo v zastavah. Dopoldne je korakal sprevod kakih 200.000 članov nacio-nega sindikata pred generalom Francom, ki je ta mimohod gledal s častne tribune v družbi ministrov in generalov.
gg
Predsednik Združenih držav ameriških držav Roosevelt, ki bo še tretjič kandidiral za predsednika.
Narobe obrnjen kruh
Med našimi ljudmi je še vedno polno praznoverja in vraž. Število 13 smatrajo mnogi za nesrečno število. Ponekod pravijo, da ima tudi narobe obrnjen kruh svoj pomen, češ da prinaša zlo in nesrečo v hišo. Mnogo vraž izvira iz 6tarega in srednjega veka in ljudje se jih prav težko otresejo. Zakaj smatrajo mnogi obrnjen kruh za napoved nesreče? V srednjem veku je imelo vsako večje mesto svojega krvnika ali rablja Ker je moral tudi on preživljati 6ebe in svojo družino je vsak dan pošiljal koga k peku po kruh. Tisti pek pa je imel tedaj navado, da je postavljal za rablja določen kruh narobe na polico, da se je ločil od drugih. Vsi ljudje so se bali, da hi uživali kruh. ki je bil določen za krvnikovo družino in zato ni niti berač vzel ali kupil narobe obrnjenega kruha pri peku.
Kako naglo se plode muhe
Pred leti je neki profesor izračunal, koliko potomcev bi imela muha, če izleže štirikrat po vrsti po 120 iajčec. Tekom desetih dni se izležejo iz teh jajčec muhe. Muha, ki je zlegla 1. junija prvič jajčeca, bi imela 10. junija že 480 potomcev, 20. junija 57.600. 30, junija pa že več milijonov naslednic. Tako potomstvo bi nastalo tekom enega meseca.
Litvanski poslanci po poklicu
Nova litvanska poslanska zbornica ima skupno 79 poslancev. Po poklicu je 26 poslancev kmetov, 19 delavcev, 4 pripadajo aktivni vojski, pet je književnikov, eden časnikar, en gospodarstvenik, dva pravnika, trije umetniki, trije zdravniki, štirje agronomi, štirje učitelji, (rije inženirji in štirje uradnki.
Angleški strelec, ki si je z dežnikom pomagal, da se mu ne bi preveč bliščalo.
Program radio Ljubljana
Petek, 19. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7,05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Naše veselje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi
— 13.02 Magistrov trio — 14 Poročila — 14.10 Turistični tedenski pregled — 19 Napovedi, poročila — 19 20 Nac ura: Glasbene vezi ilirskih preporoditeljev s Srbi (Antun Dobronič, Zagreb) — 19.40 Objave — 20 Deset minut za planince — 20.10 Vzgoja doraščajoče mladine (gdč. Marija Kovač) — 20.30 Trio za rogove (gg- J- Zupančič, V Pokorn, P. Ramovš) — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Samospevi ge. Marte Repovš-Radmanovič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek.
Drugi programi
Petek, 20. julija: 19.40 Ruske romance, 22 Sodobna glasba — Bratislava: 19.40 Slovaške pesmi — Praga: 16.45 Pisan koncert, 19.55 Salonska glasba — Sofija: 20 Puccinijeva opera »Manon« — Beromiinster: 20.25 Čajkovskega skladbe — Budimpešta: 19.25 Duet harmonik
— Bukarešta: 19.16 Rumunske narodne pesmi
— Rim-Bari: 20.30 Izbrana glasba — Riga: 20.10 Operetni večer — Sottens: 20.30 Pesmi.
frngSuBi
ii;.: .ji i;;.-*	.
Judovski strokovnjaki sodijo, da ima Palestina prostora vsaj za nekaj milijonov ljudi še. Arabski voditelji pa trdijo danes, da bo naraščajoče judovsko priseljevanje izpodkopalo gospodarski ustroj dežele. Toda pred desetimi leti bi bili ljudje, ki so dvomili o možnostih v Palestini, zasmehovali napoved, da bo Palestina danes dajala bivališče 400.000 Judom.
Arabci so imeli stoletja čas, da bi Palestino dvignili. Zanemarili so priliko, ker niso imeli ne volje, ne podjetnosti.
Judje, ki danes žive v Palestini na deželi, niso Arabcev razlastili. Obdelali so samo velike površine zamočvirjene zemlje, ki je redila samo klice močvirja in jo naredili sposobno za bivanje. Še danes je veliko zemlje v Palestini, ki bi se jo dalo potegniti iz stoletne zanemarjenosti.
Judovsko ljudstvo priznava, da je treba upoštevati arabsko prebivalstvo, že naj bo Palestina zdrava in če naj raste. So pa Judje odločeni, da ne sme njihove napredne delavnosti ovirati nobena še taka sila ali ustrahovanje, zakaj Judje vedo, da predstavlja Palestina zadnjo postojanko zatiranega ljudstva, ki je prisiljeno, varovati se pred močmi uničenja.«
Iz Jeruzalema sem šel v Kairo, kjer je egiptovska vlada ležala v bolečinah politične krize. Tam sem imel pogovor z Ismaelom
Sidkijem pašo, t novim ministrskim predsednikom ter i voditeljem opozicije Nahas-pašem. Kaj sta mi povedala, zdaj ni zanimivo. Bila sta zapletena v politiko malenkostnih koristi in očitno zaradi drevja nista videla gozda. Če sta ga pa že videla, mi tega nista povedala. Gozd je bil namreč neizogibno dejstvo, da ima Egipt na nesrečo tako zemljepisno lego, na križišču med Vzhodom in Zahodom, da ga bo vedno obvladovala močna evropska sila. Dokler je angleško cesarstvo dovolj mogočno, ne morejo Egipčani računati na to, da bi dosegli popolno neodvisnost.
Nekaj razumnih Egipčanov mi je dejalo, da jim je to jasno in da rajši vidijo, da jih vlada Anglija kakor pa katerakoli druga evropska sila, katero poznajo, da pa mislijo z vstajami in nemiri doseči od Angležev čim več ugodnosti. Toda pri vsem tem so sl želeli vedno zveze z angleškim cesarstvom, ki naj bi jih podpiralo.
Letel sem čez Sredozemsko morje v Atene, od tam pa z italijanskim letalom do Carigrada, zdaj Istanbula. Ta polet vzdolž Dardanele in čez Marmorsko morje do Zlatega roga, kjer se Azija zadeva Evrope, je eden najlepših na svetu.
Brž ko sem stopil na tla, sem videl sledi prevratnih sprememb, ki jih je v življenju svojih rojakov uveljavil Kemal paša, zdaj Ata Turk. Vprav je bil uvedel obvezno rabo latinske pisave namesto turško-arabskih čačk. Nadzorstveni uradniki so dvanajst minut sedeli nad mojim potnim listom in skušali biti kos novi pisavi. Namesto zgodovinskih rdečih fesov so nosili toge blobuke. To je bila druga prevratna novotarija Kemala paše. Turek s togim klobukom je bil nekam smešen, pa nič smešnejši kakor Perzijci s svojimi togimi okrajkastimi čepicami, ki so bile na pogled kakor pokrivala ameriških železniških uradnikov. Riza kan je svojim rojakom zapovedal pokrivalo, ki je bilo za žareče perzijsko podnebje popolnoma neprimerno.
Kemala paše nisem mogel videti. Prijatelji časnikarji so mi dejali, da je na nadzorstvenem potovanju. Spet drugo njegovo prevratno dejanje jo bilo, da se je močno udajal alkoholu, ki je moha-medancem po zgodovinskem izročilu prepovedan.
Iz Carigrada sem letel v Bukarešto kot edini potnik v neznatnem letalu, ki se je okoli treh zjutraj dvignilo z vegastega, nerazsvetljenega letališča. Prišli smo v močno ploho, ki nas je uro
dolgo premetavala sem in tja. Izgubili smo smer, toda pilot sl ni upal leteti nizko, da bi našel kako znamenje. Ko smo prišli iz viharja v jasnino, smo	bili nad	Črnim	morjem,	štirideset	kilo-
metrov od kopnega, nekako v višini bolgarske Varne. Pilot se je veselo režal, obrnil konico svojega letala in varno smo dospeli v Bukarešto.
Iz Bukarešte sem letel v London, kjer sem spet prevzel redno delo kot evropski urednik United Pressa. Vodil sem uredništva v Evropi, Afriki in v zahodni Aziji.
Pri poletu v Indijo	in nazaj	sem preletel trideset tisoč	kilometrov, obiskal šestnajst	različnih	držav	v Evropi,	Afriki in	Aziji
ter shujšal za šest kilogramov.
Toda dobil sem vtis o vročem nemiru barvitega sveta vzhodno od Sueza, kjer so še odmevale grmečo besede Wilsonov o »samo-odločanju narodov«, kjer je med barvitimi plemeni pod belim go-spodstvom tekel val nacionalizma,	ki bo	varuhom	angleškega ce-
sarstva v zunanjem ministrstvu pripravil še veliko zaskrbljenih ur.
Dva dneva po sedem in dvajset ur.
Božične dni leta 1935 sem prebil v Londonu in se potem odpeljal v Newyork, da bi šel na predavalno potovanje. Potoval sem po Združenih državah dva meseca in pol, enainpetdesetkrat govoril v štiridesetih mestih o svojih doživljajih v Ahesiniji ter preromal trideset tisoč kilometrov, poglavitno v letalu.
Nisem imel skoraj nobene vajo v javnem govorjenju, kar je bilo zame huda preizkušnja. Kadar je bilo predavanje končano, sem se vedno čutil kakor ožeta cunja.
Konec aprila 1936 sem se z »Bremenom« odpeljal v Nemčijo, da bi opravil prvi svoj čezoceanski polet z zračno ladjo »Hindenburg«, ki je tedaj uvedla prvo redno potniško zračno zvezo čez severno Atlantsko morje.
Čeprav sem v letalu preletel čez tristotisoč kilometrov po Ameriki, Evropi, Afriki in Aziji, bi to bila vendar moja prva skušnja z zračno ladjo. United Press je zavarovala moje življenje pri Lloydih v Londonu. Pristojbina enega odstotka je bila še kar nizka. Za moj polet v Indijo pred petimi leti so plačali sedem odstotkov zavarovalnine.
Za jugoslovansko tiskarno » LJubljanli Joie Kramar!«. - Izdajatelji tni Jože Sodja. - Uredniki Mirko Javornik. - Rokopisov ne vračamo.
»Slovenski dom« Izhala vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnin«. U din »a innremstvn V, din llrednlSivo. Ronitarleva olica 6IIL Telefon tt 4001 do 4005 Uprava! Kopitarjeva ulica t.