PBIHOBSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Iffo IV - Cena 10 lir » 5 jugolir - 2.50 din POVELJNIK VUJA POLK. LENAC: «VSI INCIDENTI SO NASTALI, KER SO ZAVEZNIŠKI VOJAKI ALI ČLANI CIVILNE POLICIJE PREKORAČILI DEMARKACIJSKO ČRTO«. IN 15. t m. JE ZOPET PET AMERIŠKIH PODČASTNIKOV PREKORAČILO DEMARKACIJSKO ČRTO. KAJ HOČEJO DOSEČI S TEM IZZIVANJEM INCIDENTOV?! TRST četrtek, 17. junija 1948 Poštnina plačana v gotovini Spsdizione m abbon. postale Stev. 925 SARIKADE V CLEBUONT FERRANDU Francoski delavci odločno odgovarjajo na izzivanja Mocltove Policije - 70 policistov ranjenih - Profeslne Slavke - Solidarnosf Francoske zveze dela - Resolucija komunistične parlamentarne skupine - Glede Nemčije se vlada hoji postaviti vprašanje zaupnice ?ARIZ, 16. — Francoska vlada, p notranji minister Moch In "Arijci sq zopet povzročili pro-,Ws'Vstvu Incidente, iki bodo go-imeli za francoske notranje težke posledice Jtovamaii Bergougnan v Cier-7* Ferrandu, kjer dela 2000 de-",'*v in 500 tufadn-kov, je prišlo do spopadov. NapetcSt med “tci in delodajalci obstoji že ed t * ®., ko je bila proglašena delavka ;n so stavkajoči zasedli del tvomic. Tedaj je veči-«ebja zahtevala 20% povišanje »n starostne premije, kar so 'delodajalci odklonili. Nato je v, krajevna organizacija Splo-. konfederacije dela v Clermont .*tandu organizirala manifesta-j? in proglasila splošno Stavko. 5^1 je bila deegacija delavstva rijeta pri prefektu, kjer je vod-,£obratov zahtevalo izpraznitev ?*n, kar pa so stavkajoči od-tako da so se pogajanja delavskimi zastopniki, deld-in oblastmi prekinila. ^nalu za tem So prisil v nepo-r110 bližino tovarne številni c-d-"J1 Policije, ki so hoteli razgna-TKavstvo s pomočjo solzilnih ri1- Toda delavci so odgovoril orožjem, že okoli polnoči So prejeli še močna ojačanja iz vasi Na obeh straneh je ? kfflogo ranjenih In od 70 ru-poiicstov je bilo Sprejetih J bolnišnico. a® teh dogodkih so pričeli iz So-ij^esti stavkati tudi rudarji V in Saint Elqyu. V tovar-, »Mlahelin«, kakor tudi skoro . '•eh drugih Industrijah Cler-je ustavljeno vse delo. Prav IJ bočiva cestna železnica. Tudi itih vseh industrij v Riomu so J* tako iz Solidarnosti pričeli Jjt. V industrijskem središču S* Etiennu pa je ustavilo delo Ličarjev, ki zahtevajo isto tako jvINe mezd in zboljšanje Pre- konfederacija |de!a Je ^Poročilo, v katerem izraža oj, ^nost s stavkajočimi, zlasti v tovarni Bergougnand in ž v^ti v clermont Fefrandu, ki 7vf&i0 stavkajoče v njihovi bor-4^otoč::o konfederacije zahteva 2^0, da se zajamči kupna moč JJ' ki naj bo v skladu z izit tovarni «Michelin» so delavci vse obrate. V Olemontu pa ."•čeli stavkati tudi stavci po-pbiče francoske nerodne banke. Woči so organizirali manSfe-;Je in so v sprevodu odšli v ne Bergougnand, kjer jih Je i^JSala policija zopet razgnati1, Mmmmmm pomoč sinil G&orožeoaitiii ZDA iC' da so diavcl okoli podružnice S?Cr Napadajočo policijo So spre- H^Slre banke pričeli graditi ba-■ . kamenjem, sami pa so Se iJ^Jl s plinskimi maskami. Za- i, Stav^j stavcev v Clermontu tu^do nocoj verjetno izšli 1'fltl. trgovine so zaprte, avtobusni V^*t je ukinjen in policija dobi- 0 bližnjih krajev velika oj a- vj j a1 čet. » ®o v Marsillu, izvedle za .j^jBodke, so v mnogih obratih, 1 • W1 kovinski In stavbeni Stro-rj*vtli delo. (iv !?e s!fani je med ljudstvom tudt v vodilnih političnih C*1 veliko vznemirjenje zaradi I^tJkfh »klepov. V zbornici se ponoči nadaljevala d'- v. o zunanji politiki. Posle- Shi 8 ^aP!,tftnt, ki je naklonjen * 'stom, je očital Bldaultu, da I preveč hitro priklanja pred-pit?'^vedencev in se boji, da bo dne prišlo v razpravo celo ►***»Je Alzacije. Je predsednik socialistične 8 skupine IarsSy zahteval 'bitev razprave, da bi se zbor-W®botazumela glede besedila ^ IJe, so komunistični poslan-bti tenvu protestirali in zahte-d- a3 zbornica razpravlja takoj Ib ^ v Clefmont Ferrandu. , a večina pa Je izglasovala bltev seje, nakar so komunl-notranjega ministra V?’ da je neposredno kr! V za V® dopodke v Clermont Fer-Razburjenje v zbornici je ^ bolj naraščalo, tako da Je '.Jev. dnik Hcrriot izpraznil gale-j,.. Vključil sejo. ^^Doldanskl seji Je poslenec ^ .lT1 od socialistične zveže Odri« j ^Javll, da je Franclja glede ^CJa enotnosti Nemčije, nad-■it( ’ Porurja, zlasti pa glede var-inj doživeia aama razočaranja. Je govoril zunanji minister Je seveda branil sedanji ,ll.tjg francoske zunanje politike. il^ J°. da bi vsi protesti aii • tre°st Franclje pri konferenci 'ffltg^čili političnega in gospo- razvoja Pončrja, nakar je ' je *e 8taro trditev, da je bolje, *°dk'hnclja Pr'J*°tna teh , Jo kakor pa da drugi skle- nJe- Zavzemal ee Je za Čk ‘ V£ bi 0°dklanJal vprašanju reparacij ni , Uačelo v nemškem vpra-b odklanjal referendum, ^ oibudil težnje za enotno odgovora in tolaž i da so o-ltule države, ki aVli*e 'ondonska »priporočilo*, nadaljevati n?ed seboj pogajanja tudi v primeru, če bi francoska zbornica odklonila svoj pristanek. Glede nemške valutne reforme je dejal, da ge je Francija obvezala, da bo tudi v svoji zasedbeni coni uvedla to reformo istočasno kot bo uvedena v Biconiji, nakar je prosil zbornico, naj odobri londonska «p?:poročija». Francoska vlada čuti šibkost svojega stališča, zafadl česar morda sploh ne bo stavila vprašanja zaupnice. Glasnik vlade je s tem v zvezi pripomnil, da bo prišlo do glasovanja o zaupnici 'na vsak način tedaj, ko bo zbornica zahtevala glasovanje o posebni resoluciji, loi bi vsebovala nezaihmico vladi. Komunistična skupina poslancev je sklenila, da bo na današnji večerni seji zbornice glede dogodkov v Clermont Ferrandu predložila rescli-.cijo ,v kateri med dfugim izjavi ja, da y trenutku, ko je v zbornici diskusija o londonskih sklepih, vsakdo pojmuje, kako je nujna enotnost vseh Francozov, da s tem branijo varnost in neodvisnost Francije. Iz tega razloga zahteva zbornica od vlade, da ukine vSe ukrepe nasilja, ki jih izvaja proti delavstvu, sodne postopke, da Izpusti aretirance ter da spoštuje sindikalno pravo in pravico do stavke. Končno navaja resolucija, da je obnova pogajanj edino sredstvo za pravilno rešitev upravičenjih zahtev delavstva in da se s tem ohrani pred cStaijm svetom enotnost in ugled Francije, da bo lahko izšla iz sedanjega težkega mednarodnega položaja zmagovito«. V zadnjih urah poročajo, da je policija postavila svoje bloke okoli Clermont Ferranda, da bi preprečila prihod delavskih ojaCSnj. Ze-leztiHarji pa so vlake iz Pariza ustavili 6 km pred Clermont Fer- deracije dela in krSianskih sindikatov ter zahtevala umik policije iz tovarn. Med stavkajočimi in oblastmi je prišlo do delnega spora- j suma, na podlagi katerega se bo I policija umaknila iz tovarn in bo j ostala le ob glavnih vhodih. De- [ lavske straže pa bodo Ščitile te po- j liehste pred morebitnim napadom j razjarjene množice. Bertand je izjavil, da so do sedaj pripeljali v bolnico 104 ranjene policiste. V mestu so delavci posekali v neki ulici vsa drevesa drevoreda, da so z njimi napravili barikade. Ob dveh ponoči poročajo, da vlada v mestu mir. Za državljane FLRJ Prijave sa posejilo petieinega načrta Gospodarska delegacija FLRJ obvešča vse jugoslovanske državljane, ki živijo na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja, da v njenih prostorih v ul. Valdirivo 31-HI. lahko priglasijo vpis narodnega posojila petletnega načrta za razvoj gospodarstva FLRJ, ld ga je razpisala jugoslovanska vlada v znesku 3.5 milijard dinarjev. Obveznice se glasijo na 1000, 500 in 250 dinarjev, ki se lahko vplačajo v celoti ob vpisu ali v mesečnih obrokih do 10. decembra 1948. V ta namen se stranke sprejemajo vsak torek, četrtek in soboto od 10. do 12. ure in lahko prejmejo vse podrobne informacije. ZVEZA ES POZIVA DELAVSKO ZBORNICO Edino popolna zapora odpustov bo preprečila še večjo brezposelnost Ukaz 109, ki naj bi služil kot zavora pri odpuščanju, delavcev iz službe, je trajal 4 mesece in pol in je z 31. majem zigubil veljavnost Kakšne porazne posledice je imel ta ukaz, nam najbolj Jasno dokazujejo odpuati z dela ter ponekod, v manjših podjetjih, celo odpustitev vsega osebja. Ce vemoi, da je bilo samo v prvi polovici junija odpuščenih z dela nič manj kot 817 delavcev, nam ba menda dovolj jasno, da je bil ukaz 109 le sredstvo za odpuščanje uslužbencev. Zveza ES je od vsega začetka zahtevala popolno zaporo odpustov. Res je sicer, da odpustov v velikih Industrijskih podjetjih skoraj ti bilo, vendar se danes pokazuje tež- TEŽAK GOSPODARSKI POLOŽAJ V DRŽAVAH ZAHODNE EVROPE MARSHALLLOVA «POMOČ» NE BO MOGLA DELATI ČUDEŽEV — AMERIŠKI SENAT SKUŠA POMIRITI NEZADOVOLJSTVO IN PRIPRAVITI DO POSLUŠNOSTI HLAPCE AMERIŠKIH IMPERIALISTOV, TODA NEZADOVOLJSTVO NARAŠČA — VANDENBERG PRIZNAVA, DA JE MARSHALLOV NAČRT ŽE PRINESEL VELIKE DOBIČKE KAPITALISTOM WASHIN!GTON, 16. — Ameriški vsem za ameriški prestiž v svetu senat je v okviru Marshallovega načrta odobril kredite v znesku 7 miiijard dolarjev in je za izčrpanje teh kreditov znižal dobo zopet od 15 na 12 mesecev. Ta sklep je očitna protipoteza za pomiritev nezadovoljstva Marshallovih držav in posebno Francije, kjer vlada veliko ne razpoloženje proti 2I>A tudi zaradi londonskega diktata glede Nemčije. To naj random, da tako onemogočijo do- [ bi bilo tudi sredstvo, s katerim, ho- voz policijskih ojačanj. Danes je sodišče v Clermont Ferrandu po nujnem postopku sodilo nekatere stavkajoče delavce pod, obtožbo u-pora. Zaradi resnosti poloiaja je iz Pariza prispel inšpektor Bertand. Na prefekturi v Clermont Ferrandu se čejo ameriški imperialisti uspavati in pripraviti do poslušnosti svoje ponižne tilapoe, kajti bistvo Marshallovega načrta ostane vedno ;sto. Med debato v senatu je senator Vandenberg obupno zagovarjal tezo pevratka k prejšnjim zneskom je javila delegacija Splošne konje- I in izjavil, da je zaskrbljen predl- Ko milijoni delovnega ljudstva stradajo, izdaja ameriška vlada milijarde za oboroževanje WASHINGTON, 16. — Odibor predstavniške zbornice. Je v poro-Čilu, s katerim odobrava tudi velike zneske za razširjenje ameriških vojaških oporišč na Alaski, na Groenlandiji in po vsem svetu, priporočal določitev ogromnih zneskov za vojaške izdatke, ki se ra Čunajo med druigim na 600 milijonov dolarjev. Odbor priporoča dalje, naj vzkladiščijo velike količine surovin »strateške« važnosti. Med zadnjo debato v kongresu so razni člani kongresa izjavili, da Amerika Izdaja zneske dvakrat večje kot normalno za raziskovanja za bakteriološko vojno. Milijarde dolarjev izdajajo letno za iskanje sredstev, ki naj bi bila bolj primerna za ubijanje človeških bitij, uničevanje živine in rastlinstva ter zastrupljenje vode ter za splošno uničevanje obljudenih področij. Predsednik kc-misije za strelivo Thomas Hargrave je sporočil, da ima komisija namen zvišati nabave surovin strateškega značaja, tudi če ni dovolj rzpeložljivth količin za industrijske potrebe. Hargrave je pripomnil, da bi bilo treba za izvršitev programa na kupiti za 2.732 milijonov dolarjev surovin v prihodnjih trebi letih ter je izrazil upanje, da bo možno določeno količino teh surovin kupiti v Evropi kot povračilo za ameriško pomicč. Ko vojni hujskači zahtevajo vedno večje zneske v vojaške namene, pa mora ljudstvo stradati. Iz statistike zveznega urada, se da ugotoviti, da ee mora ameriško delovno ljudstvo zaradi vedno večje draginje vedno bolj zadolževati. Medtem ko so leta 1947 morali trije milijoni družin dvigniti svoje prihranke vložene v vojno pasojiio, so dolgo- vi delovnega ljudstva narasti; na 3 mi i'.'rde dolarjev, sedaj pa so dosegli 13 milijard in pol dolarjev. Statistika dalje ugotavlja, da Je lansko leto 20% ameriških družin izdalo več kakor zaslužijo in zato so se morali zadolžiti. Domnevajo, da bo življenjska raven še bolj padla y prihodnjih letih in opiža se padanje kupne moči delavskega razreda ter naglo bližanje gospodarske krize. izjavah ujetnikov služijo kot ta-jtrukterji. Bivši štabni načelnik prve japonske armade v severni Kitajski Jamsoka je postal komandant rekrutnega kafpusa v tej brk gadi. Angloameriški pritisk NA ŠVEDSKO LONDON, 16. — Vesti iz Londona, da so londonski politični krogi sprejeli z nemal.m zanimanjem odklonitev Švedske, da se vključi v skandinavski blok, so se izkazale za neresnične, ker ZDA in Velika Britanija, pritiskajo na Švedsko, da bi ta spremenila svoje star lišče. 15. junija je skandinavski politik sporočil nekaterim londonskim, novinarjem, da ZDA in Velika Britanija nadaljujejo svoj pritisk, da bi prisilile Švedsko da pristopi k «pogodbi za obrambo skandinavskega polotoka«. Omenjeni politik Je izjavil, da so ameriški d plomatičnl predstavniki na Švedskem obvestili vledo, da hočejo ZDA zvedeti, kdo je «pri-jateljsko razpoložen z njimi«. Ista oseba je dejala, da so švedskemu poslaniku v Londonu, ko je obiskal Fore'gn Office, sporočili, da Velika Britanija «2eli čimprejšnje osnovanje skandinavske zveze«. ter je rotil svoje kolege, naj volijo tako, da bo «zapadna Evropa imela vtis, da mi delamo resno«. Znižanje, ki ga je določil kongres, ju pripomnil Vandenberg, grozi, (te «preobme smer naše notranje in zunanje politike«. S črnimi barvami je nato opisal, kar se bi zgodilo, če bi »prevratne sile (to je narSdi, ki so odločeni braniti svojo politično in gospodarsko neodvisnost) nadvladale«. Ni to moment, je dejal, za bistvene spremembe programa za obnovo, počakajte do prihodnjega januarja, ko bodo vidni prvi rezultati; lahko vam pa rečem, da je program za evropsko obnCvo s samo svojo u-stvaritvijo že dal občutne dividende«. Tako je uprava odbora za obnovo Evrope že nakazala Franclji za pr\-o tromesečje t. 1. 173 milijonov dolarjev na računi 375 milijonov, k'i jih je Francija zahtevala za to razdobje. Toda vae te akcije EDA ne morejo preprečiti bojazni ipred ameriško «pOmočjo». Prizadete države se zavedajo, da Je prizadeta njihova državna suverenost, čim ZDA zahtevajo, da bodo izvajale nadzorstvo nad vrednostjo valut im nad možnostjo nakupov posameznih držav. Ta nasprotja so s« pokazala zlasti pri sklepanju dvostranskih pogodb med ZDA in vladami Francije im Anglije, Danske in Švedske. Evropske države hočejo obdržati svojo neodvisnost glede lastne valute, glede morebitnega razvrednotenja njihovih valut im tudi nočejo imčti vezanih rok pri nakupih blaga v inozemstvu. Francoska vlada je dvostransko pogodbo z ZDA sicer že podpisala, medtem ko se ostale države temu protivijo. Angleška revija »Labouir Research« kritično obdelava gospodarski položaj Evrope In Marshallov načrt ter gleda pesimistič- no na gospodarsko obnovo zapad-ne Evrope. Po mnenju člankarja se glede na ovire, katerim je podvržena trgovina med Vzhodom in Zapadom, izvaja obnova zapadne Evrope vedno počasneje, istočasno pa se^ veča popolna gospodarska pod^vržen ost evropskih zapadnih držav ZDA. Revija omenja, da tudi gospodarska komisija OZN smatra, da države zahodne Evrope ne bodo mogle ustvariti ravnovesja trgovinske bilance in da tudi »pomoč« Marshallovega načrta ne bo mic-gia delatj čudežev. Iz tega raz loga, tako zaključuje omenjena revija, bi morale zapadne evropske države okrepiti svoje trgovinske zveze z Vzhodom. Konservativni list «Daily Ex-press« pa kritizira ukrep trgovinskega ministrstva, ki Je potrdil dogovor z ZDA gflede filmov in na podlagi katerega bodo smeli v Angliji od 100 velikih filmov predvajati samo 45 filmov angleškega izvora. List poudarja, da je ta pogodba skrajno neugodna za Anglijo, ki bo morala, čeprav obubožana, uvažati od svojega bogatega upnika nad polovico filmov. S to pogodbo bo zgubila Angflija letno najmanj 17 milijonov dolarjev, kar pomeni zanjo novo finančno zgubo. To nerazpoložen j e zaradi pogojev Marshallovega načrta vpliva v Londonu talko daleč, da so novinarji vprašali včeraj upravitelja Marshallovega načrta Finletterja, če bodo poskušale ZDA v smislu Marshallovega načrta izvažati luksuzne predmete in one proizvode, ki jih drugače ne morejo prodati v lastni državi. Zaradi tega vprašanja, ki je samo odmev angleškega nerazpolo-Ženja, so takoj nato visoki funkcionarji odbora za obnovo Evrope očitali novinarjem nevljudnost, češ da so spravili e tem Finletterja v veliko zadrego. nja po odpustih tudi v nekaterih metalurgi črni h podjetjih, dočim so v mali in srednji Industriji, pod zaščito ukaza 109, odpusti ca dnevnem rediu. iDa bi se temu napravil konec in da bi se popolnoma ustavilo vsako nadaljnje odpuščanje z dela, je Zveza enotnih sindikatov poslala v torek Delavski zbornici pismo, s katerim jo poziva na enoten nastop, da bi obe sindikalni organizaciji prisilili vojaško upravo, da izda potrebno odredbo, a katero bo zagotovljena popolna zapora nad odpusti. Pismo Zveze enotnih sindikatov je sledeče: v Zveza enotnih sindikatov Tržaškega ozemlja ugotavlja, da vojaška uprava ni ob prenehar nju veljavnosti ukaza 109 vzela v pretres zahtev zastopnikov delavcev, da se delavcem zagotovi nadaljnja' zaposlitev. Poleg tega ugotavljajo težke razmere, v katerih žive mnogi delavci zaradi novega vala odpustov z dela v prvi polovici junija. To je ugotovila tudi Delavska zbornica, Zveza enotnih sindikatov se obrača na Delavsko zbornico, naj se izjavi, ali je pripravljena začeti akcijo za zaporo nad odpusti in s tem stvarno ščititi interese tržaškega delavskega razreda. S spoštovanjem. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Predsednik Tajnikf A, Destradi Ivan Bukovec 12.005 pristanitklh delavcev stavka v Londonu LONDON, 16. — Stavka londonskih pristaniških delavcev zajema 12.000 oseb. V stavko so stopili iz solidarnosti tudi pristaniški delavci Docks Royal Alberta, Victorije in King Georgea V. 200.GG0 kovinarjev stavka v Belgiji BRUSELJ, 16. — Stavka kovinarskih delavcev v Belgiji Je splošna. Osrednji odbor kovinarskih delavcev, ki je včlanjen v belgijski generalni organizaciji dela, javlja da stavka preko 200.000 kovinarjev od 250.000. Z oruge Strani pa poročajo, da se je danes zjutraj sestal državni odbor kovinarske centrale in se bo sestal -tudi popoldne, da preuči vprašanja, ki jih je postavil vladni predsednik, preko katerih bi se lahko prišlo do sporazuma. Madžarska dcEegacija v Varšavi VARŠAVA, 16. — Danes je prispela v Varšavo madžarska delegacija, ki jo vodi vladni predsednik Dinnyes in jo spremlja poljski poslanik v Budimpešti. Madžarska delegacija bo vodila razgovore s poljsko vlado za sklenitev pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči med obema državama. MadSalsko vladno delegacijo sestavljajo podpredsednik vlade Rakoszl, zunanji minister Molnar, minister za pravosodje Risa, minister za obrambo Veres in polje-delSki minister Dobi, Razpust setroleiske družbe v Romuniji BUKAREŠTA 16. — Minisfrstvo za rudarstvo in petrolej je razpustilo romunsko petrolejsko industrijsko zvezo (AIRR). Ta zveza je popolnoma kontrolirala vso romunsko petrolejsko Industrijo. Sodelovala je s predstavniki inozemskega kapitala in sabotirala gospodarsko obnovo države. Cerkvena delegacija čestita Gottwa!du PRAGA, 16. — Nova češkoslovaška vlada se je sestala danes popoldne pod predsedstvom Zapotoc-kega in je odobrila Vladno izjavo, ki jo bo jutri prebral vladni predsednik pred skupščino. Delegacija češkoslovaških škofov pod vodstvom praškega nadškofa Berana je osebno čestitala predsedniku Gottwaldu za. njegovo izvolitev. Nadškof je zagotovil, da bo katoliška cerkev v CSR napravila svojo dolžnost do države. Predsednik je v svojem odgovoru ugotovil, da bodo razgovori med cerkvijo-in vlado kmalu dovedli do sporazuma, če bodo prizadete stranke še nadalje delale za blaginjo ljudstva in države. Politični obupanci nas zopet tožijo Tako imenovana »slovenska« »demokratska« zveza v Trstu, ki se Je že enkrat v pomanjkanju političnih argumentov poslužlla proti nam sodišča in zakonov, ki so še vedno taki, da nam Slovencem odrekajo najosnovnejše pravice, se ponovno j zateka k tem starim okupator- 5 sklm .paragrafom. To pot toži ji tovariša BRANKA BABICA, S GLAVNEGA TAJNIKA SLO- jj VANSKO-ITAUJANSKE AN- ? TIFASISTICNE UNIJE Jn O ? SVOBODILNE FRONTE ZA | TRŽAŠKO OZEMUE, dalje po- jj novno našega prejšnjega odge- ( vornega urednika tov. Dušane \ Hreščaka ter tovariša Srečka * Vilharja in Albina Godino vse S zaradi «žalitev> te njihove obu- J* pane zveze na nekem sestanku ' aktivistov OF, na katerem so ? omenjeni tovariši točno in pra l vllno opredelili zvezin položaj in , njeno hlapčevsko vlogo, ki jo , igra pri Izvajanju anglo-ameri- s ške imperialistične zasužnjeval- 5 ne politike v coni A Tržaškega ozemlja. 1 Razprava se prične danes do J poldne ob 10 predi tukajšnjim * okrožnim sodiščem. > Pet ameriških podčastnikov prekoračilo demarkacijsko črto KOPER, 16. r-4 Narodna zaščite za koprsko okrožje Javlja; Dne 15. t. m. ob 13.30 Je Narodiia zaščita ustavila in pridržala pet ameriških podčastnikov, ki so prišit iz Trst' z motornim čolnom v spremstvu civilista Ottavia Pesutto. Dne 14. t. m. je Narodna zaščita iz Socerba pridfžala člana civilne policije Gastona Stančiča, ki je prestopil demarkacijsko črto pri Socerbu. Jugoslovani v Amerik za nove bolnišnice v FLRJ BEOGRAD, 15. — Jugoslovanski izseljenci v Ameriki so znatno pripomogli k otvoritvi novih bolnic v domovini. V Novem Sadu so odprli bolnico za otroške bolezni. Jugoslovani v Ameriki so poslali za to bolnico 50 postelj, Roentgenov apafa' in še drugi material. V nedeljo 20. t. m. sestanek Glavnega sveta S! Al) V nedeljo 20. t. m. bo sestanek Glavnega sveta SIAU za ozemlje s sledečim dnevnim redom: 1. Politično poročilo in diskusija. 2. Odobritev n. spomenice SIAU Varnostnemu svetu OZN. 3. Sklepi. Kraj in ura sestanka bosta pravočasno objavljena. Sforza se oerauietiie Hinavske izjave o odnosih z Jugoslavijo -Kapitulacija delodajalcev v tovarni „Lan-cia“ v Turinu - Kaotičen umik „alianseM (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 16. — Danes je italijanski zunanji minister Sforza. govoril pred zbornico in je skušal z Istimi obrabljenimi frazami branit; politiko vlade. Rekel je, da se Italijh ni dotaknila koroškega vprašanja, ker je hotela napraviti kako neprijetnost Jugoslaviji, marveč samo zato, ker si hoče zajamčiti neposredno vezo z Avstrijo. Pozabil pa Je gospod Sforza, ki se toliko briga za Stvari, ki ga prav nič ne brigajo, da ima Italija še druge »neposredne« zveze z Avstrijo in da ni edina tista, ki vodi po Celovcu. Dejal je, da se «vprašanje TrSta HAROLD LASKI O GRČIJI ARETACIJE BREZ VZROK A IN USMRTITVE BREZ PROCESOV Objavljamo članek bivšega i škemu» voditelju generalu Marko- j in korumptiran, kakor sedanja vla- UnlhiieJo ž?vi8a S|uSs':wo pa s?ra«fa PRAGA, 16. (Tass) — Avstrijske, oblasti so priznale, da so zadnje dni uničili v državi velike količine zelenjave, da bi ohranili visoke cene. Avstrijski demokralični tisk ostro obsoja uničevanje živeža v Avstriji, ki trpi gladu, žene dunajskih delavcev pa so napadle kamione, ld so vozili zelenjavo v Donavo. Japonski častniki v kuomin!nn"Ovi voiski SEV. SENSL 16. — Agencija cNova Kita jska« poroča, da je štab kuomlntengove vojske preimenoval tako zvano armado Jen Sl Cana, ki jo sestavljajo japonski vojaki, v" deseto kuomlntnngovo brigado »za ohranitev miru«. Za komandanta t« brigade so postavili b v-Sega japonskega generala Imr.mu-ro. Val oficirji so Japonci, ki po Podržavljonie verskih šol na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 16. — Madžar-t ska zbornica Je danes Izglasovala podržavljenje verskih šol. Predlog so sprejeli z 230 glasovi proti 73. Ko je skupščina izglasovala za ken o podržavljenju verskih šol, sc poslanci vstali in zapeli državno himno. Kongres komunistične in socialistične stranke za združitev obeh strank je poslal p'smo generalisi-mu Stalinu, s katerim se izraža zaupanje Madžarske v miroljubno politiko Sovjetske zveze. Madžarski delavci ne bodo nikoli pozabili, da je Sovjetska zveza osvobodila njihovo domovino nemškega jarma ter notranje reakcij*. tajnika angleške laburistične stranke Harolda Laskija o položaju o Grčiji. Članek je tembolj značilen, ker ga ,je napisai človek, o katerem je znano, da ni ravno naklonjen naprednemu ljudskemu gibanju. Vest, da je bila gospa Alexander Svolos, žena najbolj odličnega grškega advokata in predsednika socialistične stranke aretirana in da jo mislijo spraviti pred sodišče, spada med one vesti, ki človeka prevzamejo. Ne vem, (tli gre za novo grozodejstvo, ki si jih ta umor zani režim dovoljuje sedaj, ko je gotov ameriške pomoči, ali pa gre za poizkus, da s terorjem prisilijo enega najbolj odločnih grških učenjakov, da sprejme vlado, ki jo — kakor, vsi pošteni ljudje — gleda s prezirom. Spričo zadnjih množičnih usmrtitev in spričo načina kazenskih aretacij bolj verjamen prvi domnevi. To potrjuje tudi dejstvo, da so omenjeno gospo aretirali hkrati z nekim znanim grškim industrijcem, čigar zločin obstaja verjetno samo v tem, da se je zgražal nad cinično brutalnostjo, ki je znar čilna za vlado. Vsi dokazi govorijo o tem, da ta vlada združuje največjo neusmiljenost s popolno brezbrižnostjo za trpljenje drugih in z mirnostjo, s katero sprejema fantastične profite — ki so mnogo večji od vsakega drugega v zgodovini Grčije. Tako Američani kakor Angleži ih morali vedeti, da s« vojna proti tupornir su — ki se jo je grškim reakcionarjem posrečilo voditi skoraj štiri leta zaradi britanskih čet in ameriškega denarja — vodi z edinim namenom, da se ohrani m oblasti vlada, ki nima drugih vzrokov, da bi opravičila svoj obstoj razen vztrajne trditve, da je edina alternativa pred komurtističnim režimom, Grška zgodovina je nasičena z grozodejstva od časa, leo je Win-ston Churchill leta 191,4 sprejel svojo težko odločitev. Ne mora biti nikakega dvovna, da je od leta 191,1, dalje intervencija Angležev in Američanov vedno še bolj utrdila reakcijo in da so pogrnili tančico na zlorabljanje oblasti s strani desnice in še posebno monarhistov. Ce bi te zlorabe izvršile v levičarske stranke v vzhodni Evropi, bi o njih tako angleško zunanje ministrstvo kakor, ameriška vlada na ves glas vpili. Možno je, da so partizanske čete izvršile obsojanja vredna dejanja. Možno je, da dobivajo pomoč od komunističnih držav, ki mejijo z Grčijo. T°da kar me je še posebno zadelo, je dejstvo, da kljub temu da grška vlada nima moči, da bi preživela niti teden dni po onem dnevu, ko bi ji zmanjkala ameriška pomoč, vpNv ameriške misije ne zadostuje, da bi preprečil sistematične in odvratne kršitve, do katerih ne bi moglo priti, če grški ministri ne bi gojilj občutka prezira do držaiv, ki jih vzdržujejo. Metaksasov režim je bil gotovo umazan; toda ni bil tako nesramen da. Izvršujejo ie aretacije brez vzroka in usmrtitve brez procesov. Množične deportacije so na dnevnem redu. Fantastično bogastvo — o čigar virih je pogostoma bolje ne raziskovati — cvete ob strani najbolj fantastične revščine. Razen policije in vojske ves ostali državni aparat ne deluje. Na področjih, ki so pod nadzorstvom vlade, ni življenje varno pred ropi, tatvinami in vsemi krivicami, ki se dogajajo povsod, kjer se vlada naslanja na legijo vohunov. Kdor koli je bil v zadnjih mesecih v Grčiji, bo povedal, da vlada v vseh državnih področjih korupcija. Edini, ki so zadovoljni nad sedanjim položajem, je skupinica bogatašev, ki dobro vedo, da bi bila za njih ustavna vlada porazna, skupinica intrigantov, ki stalno spletkarijo drug proti drugemu za košček oblasti, in clafli komande grške vojske, ki dobro vedo, da jih bo zadela pravična kazen, čim bo pfenehala ameriška pomoč. NI potrebno poudarjati, da Obstajajo grške sindikalno organizacije samo dozdevno. Clankar navaja nato primer novinarja Polka, glede katerega je splošno mnenje, da so ga umorili po nalogu grške vlade, da ne bi stopil v stik s partizani. Rad bi našel način, da prepričam londonske in vašingtonske državnike o dveh enostavnih načelih: Prvo je to, da je nemogoče uničiti komunizem v Grčije — kakorv vsaki drugi drtavl — enostavno s tem, da. se kot sdina nasprotna alternativa podtavi vlada, ki je gnila do košti. Drugo je to, da tisti, ki izrabljajo svojo oblast, da utrdijo tiranijo v itloecmtvu, ne bodo prej ali slej opazili začetka tiranije doma. Sramotno je, da se dva velika j naroda napravljata sokriva sa u-masan poizkus zadušitve obnove demokratične vlade v Grčiji. Najmanj kar bi morala London in Washington napraviti, je to, da bi vztrajala, da se izvčdejo nove volitve pod okriljem široke koalicije, v kateri ne bi smel sodelovati noben član sedanjega režima. Želel bi, da bi profesor Svolos zvedel, kako zelo ponižanega se čuti sleherni britanski državljan zaradi odgovornosti, ki jo njegova vlada nosi za sedanji položaj. Mislim tudi, da je mnogo Američanov, ki kljub temu. da niso socialisti, smatrajo Trumanovo politiko v Grčiji kot žalitev vsega, kar je dobrega v ameriški tradiciji. Palestina, Grčija* Španija, Nemčija — jas v resnici ne zavidam onih socialistov, katerih vest mirno sprejema britansko politiko v teh državah. Naša naloga kot laburistov ni v tem, da podpremo vsakogar, ki hoče preprečiti osvoboditev navadnega človeka* Toda na mnogih krajih je ravno ta zarota, pri kateri je neposredno ali posredno laburistična Velike Britanija postala sokriva. HAROLD LASKI (Copyrlght by ONA) da rešiti samo pngko štirih zunanjih ministrov«. Govoril je potem o odnosih z Jugoslavijo in da »želi« sporazum. Izjavil je tudi, da italijanske industrijske strokovne organizacije gledajo na to, da bi se vzpostavili še boljši trgovski odnosi z Jugoslavijo in Poljsko. Moral je priznati, da Italija uvaža iz Poljske 800.000 to blaga, medtem ko ga izvaža samo 50.000 ton. Govor Sforze ni bil drugega kot ponovni slavospev »prijateljstvu« z Ameriko in »nepristranski ameriški pomoči«. Ukinitev dela, ki jo je napovedalo ravnateljstvo tovarne «Lancia», je popolnoma propadlo. Prefekt je zapovedal četam, naj se umaknejo iz tovarne. Zjutraj so delavci nadaljevali z delom in se še pogajajo o novem urniku dela. Prefekt jc predlagal nekaj točk, s katerimi b. moralo priti do sporazuma med delodajalci in delavstvom. Predlogi prefekta pa niti ne omenjajo ukaza ravnateljstva «Lancie», ki predvideva nov umik dela. Poslanec Ro-Veda je izjavil, da je to nova zm -ga turinskih delavcev, ki so dokazali, da se borijo ne samo pfoti industrijcem iz Turina in za sveja pravice, temveč proti vsem poskusom industfijoev, da podjarmijo italijanske delavce. Včeraj je «Sindikalna aliansi « dobila nov udarec, ki ga lalhko imenujemo tudi kaotičen umik. Sestanek «alianse» se ni vršil in ni izšel niti program, ki So ga toliko časa prej napovedali. Nekatere delavske zbornice odločno zavračajo ta poskus razdvojite? sindikalne enotnosti. Delavska zbo -nica mesta Firenze Je izglasovala resolucijo, ki ostro obsoja «alianso«. Drugič v zadnjem tromesečju so prekinili pogajanja za polovinar-sko pogodbo. E. MILIC Filmsko mesto pri Beograda naimoderneiše v Evropi BEOGRAD, a. — V bližini Beograda napredujejo dela za zgraditev filmskega mesta. Ob končani petletki bo beograjsko filmsko mesto eno naj večjih in najmodernejših v Evropi, kjer bo 7 velikih poslopij, gledališča, kemični iabo ratarijl in delavnice za izdelavo notranjih oprem itd. Zgradili bodo tudi električno centralo ter stanovanja, kjer bo bivalo okoli 3000 delavcev filmske industrije, iri posebna šola za gojence. Stroški so predvideni do leta 1051 v znesku poldruge mlljarde din. NOVI DELHI — Poročajo iz Lasse, da je tibetanska vlada izdala odlok, ki prepoveduje tujcem prihod v tibetansko državo do leta 1950. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 17. junija 1948 Ščuvanje, nestrpnost in zagrizenost „Glornale dl Trieste" Včeraj 16. junija j« prinesel «Giornale di Trieste* članek «D«-vet sob neizkoriščenih*, v katerem pisec članka najprej govori o vprašanju vojnih oškodovancev ter skuša v precej dolgem uC^jdu dokazati, kako sočustvuje z »ubogimi vojnimi oškodovanci, ki morajo živeti v nehigieničnih prostorih v bivši kasarni v ulici Gambini*. Na ta način je prav za prav sprožil eno izmed načelnih in najbolj pe-■ rečih vprašanj v Trstu, namreč vprašanje stanovanjske krize, ki eo jo povzročile neurejene povojne razmere in za katere je dejansko odgovorna vojaška uprava. Teda gospodje pri «Giornale di Trieste*, z ganljivimi besedami se to vprašanje ne rešuje! Piscu članka pa seveda ne gre za to, da bi reševal to vprašanje, niti da bi prikazal pristojnim oblastem način, kako naj se pravilno reši. Previdno se odmakne ter skuša bralce in zlasti šovinistično drhal iz uL Cavane in Drevoreda XX. septembra opozoriti na to, da imajo v ulici Giustiniano 8 in v ui Cicerone v centru ^najbolj modernega dela tržaškega mesta, ctitini* celo svcj uradi. Zgraža se nad tem, da imajo dve kopalnici in stranišča ter predsobo, v kateri deluje nek «urad», nakar govori o tem, kako so za časa 40 dni poslovali v teh prcetcrfti «KUNI* ’n «UNRRA». Kcnčno zaključi, da bi bil ta prostor dovolj primeren za to, da bi s? lahko v njihovih prostorih namestilo kar tri družine, in predla- cev. Vse one delavce, ki so se joga. pristojnim oblasten*, naj o tem so v tem uradu vprašali, če TRŽAŠKI DNEVNIK KAKOR V ČASU FAŠIZMA V ČIGAVI SLUŽBI JE urad za nameščanje? Zveza enotnih sindikatov zahteva, 'da se to sramotno početje konča. Besen spor prometnega osebja ACEGATA. Nabrežinski kamnoseki stavkajo. Delo urada za reševanje sporov Vsem je že znano, da so na rasnih uradih ljudje, ki z vsemi sredstvi skušajo pritiskati na ljudstvo tako ,kakor so delali v času fašizma. Na uradu za nameščanje, in sicer na 3. in \ okencu zahtevajo od vsakega človeka, ki se pri njih javi za namestitev, da izjavi, kateri sindikalni organizaciji pr:pa da in često pozivajo posameznike, naj se vpišejo v Delavsko zbornico, ali naj se cbrnejo na Delavsko zbornico za potrebne informacije. Zaradi tega je Zveza eoocnih sindikatov poslala uradu za nameščanje pismo, v katerem ga obvešča o vseh teh nepravilnostih in jim navaja kot primer tele: Navajamo kot primer to kar se )e zgodilo pred nekaj dnevi, ko je Tržaški arzenal rabil dvajset delav probiemu razmišljajo. Dejstvo je, da v teh prostorih n! nobene družbe pod imenom «Za-vod», marveč da je deloval Navod, k; pa je svoje delo že pred časom zaključil. Točno je, da je bila v teh prostorih tudi jugoslovanska komisija Unra, ki je pomagala s podporami potrebnim, toda ta komi- Jutri Izide naš list na štirih straneh sija je zaključila svoje poslanstvo in sedaj zaključuje svoje račune. Poleg tega pa je v teh prostorih še jugoslovanska poročevalska a-gencija Tanjug, ki ima od vojaških oblasti dovoljenje za svoje delova-nije ter je pri pristojnih oblasteh tudi prijavljena. V zadnjem času pa deluje tudi gospodarski oddelek jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu, ki ni dobil še doslej od vojaških oblasti v Trstu primer-isi h prostorov. Ob tej priliki moramo poudariti, da so pristojni činitelj«i te jugoslovanske delegacije v Trstu storili vse potrebno, da bi dobili od vojaških oblasti kot najvišji predstavniki jugoslovanske države na tem ozemlju primerne prostore, pa so jim zavezniške vojaške oblasti hotele dodeliti prostore v ul. Univer-sita, v bivših prostorih vojaškega sedišča, kjer so bivše italijanske oblasti nameščale vojaške kaznjence, ter so popolnoma neprimerni in nedostojni za funkcionarje tuje države. Jugoslovanska delegacija pa je, potem ko je izvedela za dodelitev teh prostorov, sklenila takoj pogodbo s predstojniki pravoslavne cerkvene občine v Trstu glede prostorov bivšega jugoslovanskega konzulta na trgu Venezia 2, ki so jih pa vojaške oblasti v Trstu rek-virirale. Tako mora jugoslovanska delegacija, ki ima prav iste pravice v Trstu kot italijanska gospodarska delegacija, delovati ločeno na dveh krajih ter se ji s tem otež-koča njeno poslovanje. Jugoslovanska delegacija je v tej zvezi izdala protest glede neresničnih vesti, ki jih je objavil »Giornale di Trieste» ter zahtevala preklic. Iz načina pisanja tega šovinističnega lista v Trsiu se jasno vidi, da jim ne gre za reševanje konkretnih vprašanj, marveč skušajo vsako priliko izrabiti za to, da ščuvajo svoje bande v Trstu ter širijo nestrpnost in zagrizenost proti vsemu, kar je naprednega. Ce se bo liekega lepega dne zgodilo, da bodo pobalin; iz Drevoreda XX. septembra in drugih reakcionarnih krožkov v Trstu napadli tudi to usta- I ne smatrajo vseh delavcev kot naj novo, potem bomo lahko ponovno ! težje, ter vsem temi dajajo plačo poktzali policiji v Trstu, kdo je izg, približno 15% nižjo od‘ delavcev so vpisani v Delavsko zbornico ali ne. Zveza enotnih sindikatov nagla-Ša, da tak postopek ni predviden v nobeni uredbi m zato ga smatramo kot navadno provokacijo na sproti delavcem, ki so vpisani v Enotnih smdifcatift. Zato Enotni sindikati obveščajo urad za nameščanje o teh nepravilnostih ter zahtevajo, da se takoj ugotovi odgovornost za tako ptjčct-je. Zveza ES nadalje zahteva, da se pokrenejo potrebni koraki, da se temu, sramotnemu početju napravi ktrnec. Na to pismo Zveza ES še ni do bila odgovora. * • * Včeraj zjutraj se je na uradu za delo razpravljalo vprašanje izplačila pol dnevnice, ki jo je utrpelo prometno osebje ACEGATA zaradi tega, ker so lansko leto 15. septembra, na dan, ko je stopila v veljavo mirovna pogodba, na pritisk kontrolorjev, morali odpeljati vse tramvajske vozove v garaže. Direkcija namreč ni hotela plačati cele dnevnice, ampak samo polovico, ker popoldne tramvaji niso vozili. Prometno c-sebje pa je zahtevalo plačanje cele dnevnice, kajti oni so se morali pokoriti kontrolorjem. Spor je bil danes rešen na sledeč način: oškodovanci bodo dobili iz plačano vso dnevnico, istočasno so se obvezali, da bodo zamujeni čas nadoknadili z nadurnim delom, za kar bedo debili plačano kot za nadurno delo. • • * Predvčerajšnjim popoldne so b li med sindikalnimi zastopniki nabre-žCnskiXii kamnosekov ia delavcev ter med induistrijcl razgovori za. radi zahtev za povišanje plače v obliki nagrade za storjeno delo, kar bi izneslo povprečno od 20 do 50 lir na uro. Ze v samem začetku razgovorov so delodajalci pokazali čudno razpoloženje in so hoteli za vlačevati razpravljanje z izgovorom, da morajo problem še preučiti. Teda v stvari se je videlo, da je na tak način nemogoče priti do sporazuma. Pripomniti je treba, da so razmere, v katerih delajo nabrežfnski kamnosek; in sploh vsi deiavci v kamnolomih, zelo težke. Pri vsem tem, da je njihovo delo najtežje, kriv neredov ter kdo ščuva. Vedno smo poudarjali, da ne nosijo odg»- njiheve stroke v mestu. Poleg tega vomastT^'napade ‘nVnaše' ^deže! de,odajalci ne upoštevajo dejstva samo razbijači, marveč tudi njihc- da tl delavci raztrgajo pri svojem vi diufoovni vodje in oni, ki jim za i delu veliko obleke, to plačujejo visoke vsote. ' Iz vseh teh razlogov, tako zaradi Športne manifestacije v proslavo stolelnice revolucije na Madžarskem Program, kateremu je sledilo ženski rekord na Madžarskem. V okoli 45,000 gledalcev, je obsegal krasnem stilu je atletinja Gyar-cive nogometni tekmi in tekme v mati dosegli na 80 metrov z za-lahk; atletiki. prekami čas 12,2; končno je mla- Prvi sta se srečali moštvi junior- dinska ženska štafeta 4x100 posta-j;v Madžarske In Romunije. Zma- vila s časom 52,6 nov madžarski go so odnesli Madžari s 4:1 (3:1). rekord Sicer so tudi Romuni hitri in vz- j ostali najboljši rezultati so nss-trajnl, toda svoj neuspeh morajo , lednji: mladinke na 80 m z zapre-pripiSttti predvsem individualni :gri, kami 12>8; mladinci na 100 m 11"; ki je b;la spričo povoljne igre i mladinci skok v višino 180 cnj; Madžarov za njih toliko bolj , mlinci na 400 m 53,8 (Tržačan usodna. Sedmak S8.3); mladinci kopje 48 50 Za juniorji Je nastopilo repre- m; mv,d!nke disk: 30.58 m; mla-zentančno moštvo Madžarske proti |d,nci krogla 12,51; mladinci na romunski reprezentanci. • 1S00 m 4'47"8; mladinke, skok v Tekma se je končala nepričako- j daujno 439 cnn, rSulčič iz Trsta 1,10 v ino z rezultatom 9:0 za Maožajr- , omj ■ |veaSka štafeta mladincev sko. To je bil za Madžare srečen j 2ro,V2: tek na 5000 m 15’01"; predan, saj je bila isti dan v tekmi 1 skok; s palic0 395 ^. moSkl v t€. med arugima moštvoma Madžarske j ku na 200 m s časom 22’4" in Romunije, ki se Je odigrala v v ponedeilek so se v odprtem Bukarešti, Romunija premagana z < bazenu na Margaritskem otoku na rezultatom 3:0. Po igri, ki so Jo razvili Romuni cd vsega početka, bi takega velikega poraza ne mogli pričakovati; saj so bili v kombinacijaih Romuni v nasprotju s svojimi Juniorji naravnost oolični. Igra se je razvijala v izredno hitrem tempu, ki so ga diktirali sicer Madžari, a Romuni niso vidno zaostajali za njimi. V madžarskem moštvu Je vsekakor treba omeniti obrambo, ki je resnično železna in se ob njej rez-bil vsak poizkus Romunov, da b; zabili žogo v mrežo. Posebno v dru o m polčasu pa so Romuni popu-. tiU in so neprestano izgubljali >rav ugodne situacije nepopustljivosti delodajalcev, kakor tudi zaradi doslednosti v svoji1.! pravičnih zahtevah, so včeraj zjutraj nabrežinslc? kamnoseki stopili v stavko, da s tem prisilijo delodajalce k popuščanju. • * * Urad za obravnavanje sporov med delodajalci in delavci v c-kviru E3 neprestano rešuje mnoge sindikalne spore, ki nastajajo med delodajalci in njihovimi uslužbenci Včeraj in predvčerajšnjim so bili rešeni naslednji spori: Spor med uslužbenci menze vojnih povratnikov glede na doklado v znesku 8000 lir. Z gospodarjem bara Principe je rešen spor glede odpravnine re-ke-ga uslužbenca v znesku 3000 lir S podjetjem Davida Guerrlna je bil ugodno rešen spor za znesek 370 lir. Spor med tržaško konop-ijamo in nekim uslužbencem istega podjetja zaradi priznanja njegove posebne usposobljenosti ni bil Množični sestanki partizanov V tem in prihodnjem Se dnu bodo v raznih krožkih zborovanja partizanov, kjer se bo razpravljalo o vprašanjih velikega zborovanja partizanov Tržaškega ozemlja. Množični sestanki partizanov bodo danes 17. t. m. ob 20.30 v krožku tiskarjev v ul. Trento 2-H., ob 21 pa v krožku «Toma-Žič*. Danes ob 21 bo tudi sestanek v proatorih KK Dugolina, v petek 18. f. m. ob 21 pri KK Rav-berju in na Opčinah, v nedeljo ob 10 v Nabrežini in Boljuneu, v ponedeljek 21. t. m. ob 21 pri Sv. Soboti, v torek 22. t, m. ob 22 pa pri PD Škamperle. Vabljeno je vse ljudstvo posameznih delov mesta, da se teh zborovanij udeleži, kajti vpraša-nje partizanov je vprašanje vsega ljudstva. Zaključek šolskega leta na Slovenski pomorski akadem ji Včeraj je bila v gledališču «Tar-tifti* v Piranu slovesnost ob zaključku leiošneja šolskega leta na Slovenski pomorsko-trgovski akademiji. Dijaki so za ta dan pripravili bogat kulturni spored. Obširno poročilo bomo prinesli v ■rešen in Je prešel v kompetenco 1 jutrišnji številki «Primorskega> pravnega urada I dnevnika* na tretji strani. S tiskovne konference odbora delovne mladine Za mir in za pravico do dela je geslo delovne mladine Včeraj ob 17 tri je bila na sedežu ES v ul Monfort tiskovna konferenca, ki jo Je vodil tov. Don-da, član odibora kongresa delovne mledne. Konference so se udeležili predstavniki tukajšnega tiska in agencij. Ze v začetku svojega poročila je tov. Donda izjavil, da smatra odbor za svojo dolžnost objasniti lokalnemu in zunanjemu tisku ciije, ki si jih je zadal odbor kongresa im ki jih je tudi že nekatere z ustanovitvijo samega odibora izpolnil. Kot je bilo že večkrat naglašeno, je položaj delovne mladne, bodisi brezposelne ali pa, ki je zaposlena, zelo obupen. Kocgies sam in pa javco zborovanje na vece« pred kongresom sta jasno dokazala, da so problemi delovne mladine povezani s problemi vsega prebivalstva in da je torej potrebna skupna borba vseh delovnih množic za rešitev teh problemov. Izjava o pravicah delovne mladine, ki jo je kongfeS soglasno odobril, obsega vse zahteve mladine Tržaškega ozemlja, ki do danes niso dosegle pravilne rešitve. Nekateri lokalni protldelavski časopisi so skušali zmanjšat; s svo- OB KONCU ŠOLSKEGA LETA ZA NOV UČNI NAČRT IVA SLOVENSKIH ŠOLAH V TRSTU ODPRAVITE NEPOTREBNO NAVLAKO OSTANKOV PREŽIVELE KULTURE IN NUDITE DIJAKOM VEČ STROKOVNEGA ZNANJA — TU NA KRIŽIŠČU NARODOV IN KULTUR POTREBUJEMO SLOVENCI ZGRAJENE LJUDI S SOLIDNIM ZNANJEM Ob koncu Šolskega leta smo. Dijaki se zaskrbljeno vprašujejo: Ali bomo «iedelali?» Koliko izpitov nas taka? Starši seveda sočustvujemo 2 njimi. Dovolite ml, tov. urednik, da ob tej priliki isflesem nekoliko misli glede nekaterih vprašanj, ki prizadevajo hude skrbi ne samo dijakom Slovenskim srednjih Sol, tem-ven tudi nam staršem in verjetno ticdi samim profesorjem. Z vprašanjem latinščine ne načenjamo seveda ničesar novega. O tem, ali naj se latinščina poučuje !n v kolikšni meri, so vzgojitelji razpravljali ie petdeset let. Gotovo je latinščina dobra osnova sa učenje živih romanskih jezikov, italijanščine, francoščine In španščine, potrebna je bodočim medl-cTncem, verjetno tudi pravnikom itd. Toda ne pretiravajmoI Izbrati je trelba primerno metodo, ki bo dijakom čimbolj dostopna, delati sistematično in počasi. Ze angleški modroslovec in sociolog Herbert Spencer je nastopil proti trpanju kompliciranega bajeslovju v latinskem jeziku v glave mladih dijakov In je imel negativno mnenje o vplivu tega balasta na notranjo iSgraditev dijaka. Sedanje učne načrte so izdelali fašistični ministri, predvsem Gen-tile in za njim Bottai. Njim je bil smoter: ustvaritev duhovne osnove za fašistični imperij na obnovljenih temeljih rimske kulture, rimskega cesarstva. Italija naj bi bila naslednica tega. Imperija in rimske civilizacije. Zato je bilo potrebno vrniti se duhovno k antiki. Od tod tudi zastareli učni načrti na italijanskih šolah, kakršnih ne poznajo v drugih državah. Od naših dijakov zahtevajo popolno znanje italijanskega jezika. Ne samo to; v viSjih razredih morajo poznati do smešnih podrobnosti vse italijctsko leposlovje, kako da bi poleg njega ne bilo globljih in sodobnejših duhovnih umotvorov, kakor da bi poleg italijanske kulture ne bHo drugih. Mi Slovenci predobro vemo, kaj se pravi vzgajati dijake v ozkih mejah samo enega duhovnega sveta, kakor se to dogaja na italijanskih šolah. Italijanske šole v Trstu so leglo nacionalističnega šovinizma. Pr-av zato odklanjamo takšne učne načrte. Živimo na Triaškem osem-Iju in je v nasprotju z mirovno pogodbo, da se od naših dijakov zahteva popolno znanje italijanščine, medtem ko se na italijanskih šolch slovenščina sploh ne poučuje. Končno nam še gen. Airey šteje v zlo, da znamo italijansko in nam zato odreka pravico na lastne šole. Potem pride še engleščina. Učne knjige za angleščino so tiskane v Italiji in so seveda italijanske. Ruski jezik, s katerim si lahko pomagaš od Trsta do Vladivostoka in ki se med «vzhodnimi» državc-mi čedalje bolj uveljavlja kot zvezni jezik, se na slovenskih šolah sp'.oh ne poučuje. Ce ima Trst bodočnost kot zveza med gospodarstvom vzhoda In zapada, potem je jasno, da bo kmiaiu tržaškemu, poslovnemu svetu potrebno znanje ruščine. Dijakom bi bilo lahko vsaj dano na izbiro, da se učijo angiiščine ali ruščine. Da povzamem. Moja osnovna misel bi bi to: Pri sestavljanju učnih načrtov ne obremenjujte naših dijakov s pretiranim učenjem tujih nju lahko vštric s mladino drugih narodov, ki prav nič ne pogreša ne Torguata Tassa ne Petrarkovih sonetov. Učni načrti na slovenskih šolah naj bodo res slovenski, domači in povezani z našo zemljo, skratka sestavljeni v našem duhu, da ne postanejo naše Sole italijanske šole s slovenskim učnim jezikom. Se našim dijakom nekaj na srce: Delajte vztrajno in s samoprema-govanjem ne glede na skromno o-premo naših Sol in sedanje moreče ozračje, v katerem Sivimo Slovenci v Trstu, da boste v ponos svoji šoli in svojemu narodu. Ce kateri narod, potem potrebujemo prav ml Slovenci na križišču velikih narodov in kultur res duhovno izgrajene ljudi, može s solidnim jezikov, temveč vlijte jim več stro-1 znanjem, ki bodo lahko kljubovali kovnega znanja, da pojde v živi je-1 na tem mestu. 10.035 Sentjakobčanov obsoja pravokaterje Objavljamo prepis pisma, ki so ga Sentjakobčani poslali vojaški upravi: Prebivalstvo Sv. Jcukoba je ogorčeno zaradi dogodkov, ki so se dogodili £8, in 29. maja. Zato protestira pri vojaški upravi, ker je ta 1 dovolila jezuitom, da so žalili čustva prebivalstva s takimi političnimi govori, ki nimajo ničesar skupnega z vero samo. Sentjakobčani izjavljajo, da kot pošteni katoličani ne bodo nikdar dovolili tega, da bi oerkev izrabljali politične svrhe, da bi pod okriljem cerkve prihajali k Sv. Jakobu fašistični elementi, oboroženi z noži, bombami in samokresi. Zato Sentjakobčani zahtevajo, naj vojaška uprava odločno nastopi pri cerkvenih oblasteh, da te prenehajo s takim postopanjem in se ne vmešavajo v politične zadeve ter naf raje oerkev in vero dvignejo nad vsakršnimi strankarskimi strastmi. Sledi 10.035 podpisov. Seja občinskega sveta Zelo kratka je bila včerajšnja Seje. občinskega sveta. Trajala je dvajset minut in v tem pi&enj času so Svetniki vse odobrili kar je Wlo na dnevnem redu. Soparno je bilo in najbrž se jim je mudilo. Da se ne bi seja zdela preveč suhoparna, se je pri vsaki točki oglasil kak svetnik, ki v bistvu ni povedal nič novega in «e je strinjal z vsakim predlogom. Najprej so «soglasno« odobrili Kasacijsko sodisce potrdilo obsodbo Žarko Besednjaka in drugih Don-vvi srečali Jugoslovanski in madžarsk- plavači. Vsekakor je bila Junakinja dneva Madžarka Novak Eva, ki 1e plavala kot nikdar doslej in je za Van Vliten najboljša evropska plavalka, ki je dosegla na teh tekmah svoj višek s časom 2'56"8. Jugoslovani so zmag 1. v dveh di-9clpl'.n?h, in sicer moški v prsnem Včeraj zjutraj je tukajšnje kasacijsko sodišče, kateremu je predsedoval dr. De Franco, obravnavalo priziv, ki so ga vložili zagovor^ niki in zasebna stranka proti sodbi tukajšnjega rednega porotnega sodišča, ki jo je izreklo 16. I. t. 1. proii Žarku Besednjaku in drugim. Tedaj je porotno sodišče spoznalo Žarka Besednjaka in skupino bivših članov narodne zaščite kriminalnega oddelka Da Opčinah za krive dvojnega umora in jih z olajševalnimi okoliščinami obsodile na dolgoletno ječo. Odvetnik Sblattero, zastopnik za- Bhrindaer ^"ko^v^če^u^pustH^a i ®*bnih udeležencev, je predlagal, tacijah in o odvzemu svobode, so na tukajšnjem procesu že priznali zakonitost aretacij s strani narodna zaščite. Odvetnik je predlagal, naj sodišče razveljavi obsodbo prve stopnje, ker dejanje, ki so ga zakrivili obtoženci, ni kaznivo, saj so kot pripadniki Javnih organov Izvrševali le povelja. Isto so predlagali za druge obtožence ostali zagovorniki, Moro, Ferluga Karel in Falconer. Državni tožilec dr. Lucei pa je predlagal, naj sodišč odbije vse prizive In potrdi prejšnjo obsodbo. Po enoinpolumem zasedanju je predlog o dobayi Sip občinskim poslopjem za leto 1948. StrcSki bedo znašaii 3,200.000 lir. OdoibniM %o tudi povrnitev škode, ki jo je bo-vzroč l dea lastnikom poslopij na ulici F. Severo 84 in 86 v znesku 45.761 plus 24.781 lir. 50.000 lir so dodelili tržaškemu arhecgraiu za ured:tev njegovega poslovanja. Tk:
  • (Walt Disney). IMPERO. 16.00: «Up«mik Maroo*, H. Fonda, M. Caroll, Leo Carillo. RADIO, 16.00: «Moja žena ima vedno prav», Ana Šheridan. ODEON. 15.30: «Veseli mornarj:», Harold Llcyd. KINO V LJUDSKEM VRTU. 21.15: «Dogodivščine v - planinah*. • • • KINO OPČINE: «Ta zemlja je moja*. Od 21.30 naprej predstave na prostem. Jimi c'nCčnimi dienki pomen tega kongresa, ki je kljub vsem njihovim nakanam postal največja manifestacija delovne mladine kot tudi delovnega ljudstva TO. Tednik, glasilo neke lokalne politične strsnke, ki je bdi povabljen, da bi prisostvoval delu pripravljalnega odibc-ra, je bil prisiljen potrditi pravilnost vsebine «IZJAVE o pravicah delovne mladine». Ta potrditev je ponoven dokaz, da so zahteve, izražene v tej izjavi, resnično zahteve yse delovne mladine. Ob koncu kongresa je bil izvoljen od:bor kongresa, ki ima nalogo proučiti bodočo aktivnost gObanJa delovne mladne. Kakšni so cilji, ki jih hoče doseči ta odbor? Prvi cilj, ki ga hoče doseči, je združitev vseh sli delovne mladine, ki se bo lahko skupno borila za uresničitev vseh zahtev, ki j h navaja izjava o pravicah delovne mladine. Ta enotna fronta bo lahko rešila vse probleme, ki do danes še niso bili rešeni. Vse politične in druge organ zacije bodo prejele povabilo, da se te skupne borbe udeležijo. Drugi cili bo podpirati vse one organizacije, ki se borijo zato, da bi izboljšale položaj delovne mlad ne. Jasno je, da bo odbor podpiral še prav posebno s:n-dikalne organzacije, ker se bodo z njihovo pomočjo lahko pričela pogajanja o raznih delovnih pogodbah, ki so jih že pred več meseci oddali ES delodajalcem. Tretja naloga odbora bo ustanoviti v vseh večj h tovarnah in podjetjih odbore z nalogo podpirati sindikalne organ.zic'ie ter že v Sami tovarni voditi borbo za uresničitev zahtev mladine. Četrta naloga odbora, ki je prav tako važna, bo vzgajanje delovne mladine na faznh konferencah, ki bo lahko tako spoznala upravičenost svojih zahtev. Z geslom: «Za mir in za pravico do dela» bo pflčela. vsa delovna mladina skupno borbo za dosego svojih pravic in za uresničitev svo-jih zahtev. Po ž vahni diSkuS‘ji, ki se je ob koncu peroč la raižvila, je tovariš Donda zaključil tiskovno konfe- KOLEDAR Spominski dnevi 1882 se je rodil G. M. Dimitrov, voditelj bolgarskega naroda in predsednik bolgarske vlade. 19i5 se je pričel I. kongres Antifašistične fronte žena Jugoslavije. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaški dom v Trstu so darovali: Dolina 9 kg solate, 7.50 kg radiča, 11.50 kg graha, 3.50 kg bled in 7.50 kg krompirja; Kolonkovec (družina Stepančič) 3 kg testenin, 2 kg riža, 1 kg sladkorja; Boljunec 26.75 kg testenin, 4.25 kg bele moke, 3.65 kg riža, 1.50 'kg ječmena, 1.70 kg sladkorja, 0.80 masti in slanine, I liter olja, 10 kg zelenega graha, 2.50 kg: solate in 1.500 lir; Bazovica 4.20 kg sladkorja, 2.80 kg moke, 5 jajo in 2.300 lir; Lonjer 10 kg bled, 9 kg solate in radiča, 1.50 kg svežega graha in 6 kg krompirja; Cebulec 6 kg solate, 6 kg bled, 6.80 kg pese, 3.20 kg bučk. PROSVETNA DRUŠTVA Uslužbenci Bolniške blagajne se bore za poletno nagrado Tudii osebje Bolniške blagajne se je zadnje dni zganilo. Ze dalj časa se je namreč mnogo govorilo o poletni nagradi, katero so uslužbenci prejemali že mnogo Jet. Ko so pa včeraj zjutraj zvedeli, da je upravni svet Bolniške blagajne na svoji seji ugotovil, da je finančno stanje Bolniške blagajne slabo in da ne more nič točnega določiti glede nagrade, je esebje sklenilo, da se bo zbralo ob šestih popoldne za nadaljnje razpravljanje. Medtem ko je posvetovalni odibCc preučeval zadevo se je skoraj vse osebje zbralo v veži, da s svojo navzočnostjo prisili posvetovalni odbor k čimprejšnji ugodni rešitvi vprašanja, kajti če je bilo možno izplačati uslužbencem nagrado tudi tedaj, ko je bilo finančno stanje še slabše kot je danes, ee merajo tudi danes najti potrebna sredstva za to. Posvetovalni odbor je sicer izrazil po-voljno mnenje glede tega, vendar je vse osebje ostaio trdno na stališču, da pri svojih zahtevah ne popusti. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA To\(. Pecman Rafael iz Škofij IV. Št. 391 je 3. junija izgubil osebno legitimacijo na poti od Oreha do Livarne. Prosi poštenega najditelja, da izroči izkaznico na blcku NZ na Škofijah. PROSVETNO DRUŠTVO «S. JENKO» ima danes ob 20.30 običajni članski sestanek, ki pa ne bo v običajni dvorani, pač pa v mali dvorani v IV. nadstropju istega poslopja. Ker je sestanek važen, so vabljeni vsi člani. Prosvetno društvo v Skednju javlja, da bo tretji občni zbor v ponedeljek 21. t. m. ob 20.30 v Domu kulture. Pripravljalni odbor slovenskega prosvetnega društva pri Sv. Vidu javlja, da bo prireditev, ki bi morala biti v četrtek 10. L m. danes 17. t m. ob 20.30. Dramska skupina slovenskega prosvetnega društx>a «Slavko Skamr perte» pri Sv. Ivanu uprizori v petek 18. t. m. ob 21 uri (točno), tro-deijanko «Navadni človekj.. Se priporoča polnoštevilna udeležba, ker je igra zelo zanimiva^ SOLSTVO Roditeljski sestanek. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu vabi starše svojih gojencev in gojenk na zadnji roditeljski sestanek v tem šolskem letu, ki bo v nedeljo dne 20. junija t 1. ob 9 dopoldne v prostorih dijaškega doma. Obvestilo. Dijaki in dijakinje, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu prositi Dijaško matico za spre jem v dijaški dom ali za kakršno koli drugo pomoč, bodo morali izpolniti posebno tiskovino, ki jo dobijo v upravi doma za 15 lir. Prošnje za sprejem v dijaški dom ali samo na hrano morajo prosilci Izročiti krajevnemu odboru Dijaške matice, ako pa tega ni, odboru krajevnega prosvetnega društva najkasneje do 15. julija. Po tem dnevu se prošnje za sprejem v dom in na hrano ne bodo več sprejemale. 8ZLETI Športni klub Sv. Marka organizira v nedeljo 27. t. m. izlet na Be-lopeška jezera Odhod bo točno ob 5 izpred trga Garibaldi; cena vož-njje v autobusu je za člane 800 lir, za nečlane 850. Za morebiina pojasnila se obrnite na pododbor la-djedelniškega odseka. Vsi izletniki bodo morali imeti vse potrebne dokumente. Vpisani za izlet na Reko in Ilirsko biitrico b Stare mitnice so naprošajo, da se zglase na sedežu vpisovanja danes od 14 do 16 zaradi obvestil. Ne trgajte zeSenega paradižnika Opominjamo vse pridelovalce, da naj ne trgajo zelenih paradižnikov. Pravi tako opozarjamo, da bodlo zadruge sprejemale samo male bučke. Zavedajte se važnosti te objave in prosimo, da se držite navodil, da ne bo prišlo do nepotrebnih prerekanj. Fruktus, Koper Četrtek 17. junija Tratica Sonce vzhaja ob 4.11, zahaja ob 19.58. Dolžina dneva 15.47. Luna vzhaja ob 15.52, zahaja ob 1.35. Jutri 18. junija Bogdan, Diva oooooooooooooooooooooc 8 SLOVENSKO " MR00N0 GLEDALIŠČU o o za TRŽAŠKO OZEMLJE f o Danes n. t. m. ob 80.301 MOLdSRE: ..SKOPUH" Gostovanje v Prosvetnem d0-mu na Opčinah. PROSIMO TOČNOSTI. OF OF — Stara mitnica — v P' tek 18 .t m. bo v krožku ^ Tomažič* ob 20.30 kulturn P davanje. Izvoljen bo PnPr^ _ I ni odbor za ustanovitev slove* J, skega prosvetnega <^rus . g]0 ‘ tem okraju. Vabljeni so v venci okraja. Danes konferenca na pros«i 5J> V Skednju fEr Danes 17. (t. m. ob 20.30 W variš Nello Grisoni govoril ^ salnem prostoru v Skednju grškega naroda, uanes ai. tu w - ,1 na, o» »0| variš Nello Grisoni^ govonl o ^ Per _ ENOTNI SINDIKATI k -------------- . 17.301 W Tiskovni odsek: .lt '4h sestanek tiskovnih ref 11> . varniških odborov tov. Sestanek je v , ^19.30 J «1 Kultu-mi odsek: Jutr] ° ntov ^ nice. Upravičenci do doda kov dobijo sladkor na-(sladkor) za ta mesec. ^ ^ sladkorja bo končana 80. ^ g q ■ mestu stane kfr sladkorja & _ l *>, na deželi pa 252 lir. orok® Rojstva, smrti in po- m - 16. t. m. se Je rodilo » j-e«. umrlo je 5 ljudi, porok Je ^ \ j CERKVENE POROKE- (j kap. Marij Vanzetto in Eleonora Durro,. mehanik ,f8^ Kanobelj in zasebnica D°r" »p" “t si, amer. oficir Sloan ClaJ ^ % in uradnica Ana Antoeie^i"*^ košolec Harry Richarda J , Anpplji Suknr atiirtftnit , f Angela Sekur, sniae™ - «■ Hulrbut in zasebnica Neme, železničar Josip L-ado zasebnica Pavla Jerman, p v UMRLI so: 62-lefni Karl iJJ f t 534etna Marija Seri, 55-let™ ^ berto Ersami, 2 meseca sta' m i ja Bortolatoo in 14 dni star* jeta Romio. 'uoii, um v. in uradnica f ■ Viktor Križmani Odg. urednik STANISLAV Tisk Stabilimento Tip. fr MALI OG L A S* STAVBENO PARCELO, PT'f 2000 kv, m prodam. Naslov v vi lista. Dvostanovanjsko N?! 11 sn01' z vrtom prodam na VrdeH Naslov na upravi 11»^®” seboj vse konkurente in zmagal 2’59” cer moški štafet; 3x100 s ča-som 3’33"6 ” skupni klasifikaciji Je zmagala Madžarska z 168 toč-kuti. proti 12« lueroslovanskimi. Športna »stoletnica* Je bila na I naj kasacijsko sodišče potrdi sod-; bo porotnega sodišča in naj obsodi Radijski sporedi TRST II (m 203.6, K c 1474) v četrtek 17. junija 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja ginflba. 7.45. Napoved časa in poročila. 11.30. Reproducirana glasba. 12.00. Nevi svet. 12.10. Salonski orkester. 12.45, Napoved časa in poročila. 20,00. Čajkovski: Koncert 13.30. Operna fantazija. 14.00. Dne\N ni pregled tiska. 14.15. Pestra glas-1 ba. 17.30. Plesni orkester — Žen* I Vukelič 18.00, 2ena in njen svet. j 18.30. Pestra koncertna glas.ba. I 19.00. Slovenščina za Slovence. 19.15. Kcmorni zbor — dirigent: Ubaldj Vrabec. 19.45. Napoved časa in po-, ročila. 20 00. Čajkovski j: Koncerti zn violino in orkester v D duru V lahkoatletiki so padli trije no- I Madžarskem orgnnlz’rana ln pri madžarski rekordi. Mladinka i pravi jena z v'o skrbjo. Le škoda, fertm je pretekla 100 metrsko Ida Je dež p eprečil najpomebnej-rogo v 12.6 in s tem ro?tavlia i še množične nastope. sodišče izjavilo, da ne more sprejeti prizivov Besednjaka in Borisa Vi- i 20.30. Utrinki kulturnega sveti, dalija, ker ta dva sta še vedno od- I 20.45. Lahka glasba. 21.0C* Slušna obtožence na plačilo 2 milijonov Ur | šotna Popolnoma pa Je odbila pri-i igra. Veseloigra Josipa Ogrinca: kot povračilo stroškov. Odvetnik dr. I žive obtožencev Erminija Sosiča i «KJe je meja.'»; igrajo člani radij- Tončič je v svojem govoru pouda-| Petra Vldallja. Ludvika Škabarja i J*« Ko^telantu 22 0) S^ ril na očitno spremembo v okviru in Miroslava Puriča. Obsodilo pa I tako imenovanih procesov o fojbah. I Med tem ko so pri prvem Čokovem 'procesu govorili o nezakonitih aie- i fonična glasba. 22,45. Plesna glas- jih je na plačilo sodnih stroškov. ba 23.15. Napcved časa in poročila. Sprejelo pa Je priziv zastopnika za- I 23.39. Citanje sporeda. 23.35. Pol- eebne stranke. I nočna glasba. OBMORSKO KOPALIŠČE r- RESTAVRACIJA - BAR - BUFFET - ODLIČNA POSTREŽBA • PLES NA PROSTE*1 NIKOLAJ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Parnik «Vettor Pisani* ... ob 7.30 Motorna jadm. «Levante» . . » 8.15 Parnik «Itala» ................. » 9-00 Parnik «Vettor Pisani* ...» 10.15 Motorna jadrn. «Levante» . . » 11.00 Parnik «Itala» ...... » 11.30 Motorna jadrn, «Levante» . . » 13.30 Parnik »Vettor Pisani* ...» 14.15 Parnik «Itala» ....... 14.45 Parnik «Itala» ...................» 19.10 ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legal, ura Motorna jadrn. «Levante» ob 9.15 Parnik «Itala» . * 9.50 Motorna jadrn, «Levante» » 12.00 Parnik «Vettor Pisani* . » 12.45 Parnik »Itala* . . . . » 13.15 Motc-ma padrn, «Levantč» * 17.30 Parnik «Itala» . . . . » 18.15 Parnik »Vettor Pisani* . * 19.00 MAtorna jadrn. «Levante» * 19.30 ParnTk «Itala» . . . . » 20.00 sončna 8.15 8.50 11.00 11.45 12.15 16.30 17.15 18.00 18.30 19.00 Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče in vožnja nazaj) ob nedeljah in praznikih: za odrasle 180,— lir, za otroke od 3 do 10 let ltO,— lir. URNIK OB DELAVNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legnl.ura sončna Motorna jadrn. «Levante» ob 9.30 8.30 Motorna jadrn. »Levante* * 11.15 10.15 Motorna jadrn, »Levante* * 14.30 13.30 Motorna jadrn. «Levante» * 17.00 16.00 Motorna jodrn. »Levante* » 19.45 18 45 Motorna jadrn, »Levante* » 20.15 19.15 kombiniranih voznih listkov fvotnja tja, kopališče ln vožnja nazaj) ob delavnikih m odrasle 160.— Jir, za otroke od 3 do 10 let 100.— Hr. ODHODI MOTORNIH JADRNIC IZ KOPRA V SV. NIKOLAJ IN NAZAJ OB DELAVNIKIH IZ KOPRA IZ SV. NIKOLAJA V TRSTU — legalna ura Motorna jadrn. «Levante* . . ob 8.30 Motorna jadrn. «Levante» . . » 10 30 Motoma jadrn. cLevante* . . » 13.30 Motorna jadrn. «Levante» . . » 15.30 Cene OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH IZ KOPRA IZ SV. NIKOLAJ A 8,00 sončna ura 8.45 10.00 10.45 13.00 13.45 15.00 17.00 17.45 18.15 19.00 19.15 20.15 21.00 Cena kombiniranih voznih listkov fvož nja tja, kopališče in vožnja nazaj) za odrasle 110.— Hr, za otroke od S do 10 let 60.— lir. 8.00 10.30 14.30 16.30 17.45 19.00 20.15 sončna ura 8.45 11.00 15.15 17.00 18.15 19.30 21.00 Cena kombiniranih voznih listkov (voi-nja tja, kopališče in vožnja nazaj) «« odrasle 100.— Hr, za otroke od 3 do 10 let SO Ur. (Je ho potrebno, bo nromet s narnlkl poiačan, kar bo objavljeno v časou^'*1 h fl Si Q; *ejo ?’ \ >i S^ %r % f* S K 'REDNISTVO IN UPRAVA: TRG GOLDONI 1, I nad. — Telefon!: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93 807. — Rokcplsi se ne vračajo. OGLASI: od 8.30 12 in od 15 18, tel. 93-807. Cene oglasov: Za vsak man višine v širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno.pravni 60, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA' Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celole:na 2600 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 J. 11»; FLRJ: 55, 165, 330, Poštni tekoči račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorski dnevnik*, Trst 115374; za FLRJ: »Primorski dnevnik*, uprava: Ljubljana «