107. *tev. Poštnina placajia v tfotcmiii. Celje, petek 21. septembra 8928. Leto X. Ishafa w pondeljek, «redo in petek. Stane mesečno Din 1' — za inozenistvo Din 20'—. Posamezna števhfea I üin. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA Uredni&tvo In upravniStvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarifu. Telefon Int. štev. 65. „Septemberski dogodki" v Ceiju. V Celju, 20. septembra. Da se razume globlje vzroke tako- zvanih »septemiberskih dogodkoiv«, ki so pred dvajsetimi leti toli bridko od- jeknili v eel em slovenskem narodu, si je treba vsaj površno predociti takrat- ni naš naeijonalni položaj in tendence, ki so vplivak1 nanj. Avstrijski Nemci, ki so sL že takrat smiatrali samo za predstražo Nemštva v njegovih strem- ljenjih, da si odpre pot na južna mor- ja, čez Balkan v Orijent in dal'je proti neizmernim bogastvom Azije, so se vr- gli z viso silo svoje kulturne, kapitalne in politične moci na Slovence. Svoje aspiracije na GaJici.io so a.vstrijski Nemci opustili že v sedemdesetih letih ter so v avstrijskem parlamentu celo dolga desetletja sodelovali s Pol.jaki. Cehi so se s pom/ocjo svojega števila. bogastva svoje zemlje in z vzorno or- gaoiizacijo svojih narodnih sil uprli ne le noveinu neuiuskemoi osvajan.ru, temveč so celo naijwcji del svojega ozemlja očistili od nemškega vpliva. Bili so tatko moeni, da so nas mogli na Dunaju celo zdatno podpirati. Ta- ko s.mo ostali kol dozdevno lahck plen Nemštvu na potu proti Adriji samo mi iSlovenci. Vodilo bi predate, ako bi hotel i tu naslikati celo našo mrukotrpno borbo za našo narodno osamo.svojo. Še v 40. in 50. letih je bila Slovenija v naoijo- nalnem pogledu prava puščava. Rcdki so bili možje, ki so ver.ieli v našo na- rodno bodočnost in na>m počasi ustvar- .! si 1 i nek a j slovstva, ki je bilo takrat edini znak naisega življenja. Še le z ustavnim življenjeni jc došlo nekaj več pclitičiie »vobode in razmaha tudi med nas. Dobili smo Matico, Mohor- jevo družbo, več časopisja, celo dncv- nik »Slovenski Nairod«, zgrajevalo se je nase ljudsko šolstvo, prihajali so slovenski inteligentje, ki so si dobivali več stikov z ostalim slovanskim svetom in so začeli ustana.vlja.ti prve nase na- rodne denarne za.vod'e v zadružni obli- ki. Na deželi si je s pomočjo duhov- ništva. uciteljstva in druge prosvetne inteligence začela krčiti pot naša na- icdna misel. Dockn so v kmečkih vo- lilnih okraj'ih še v 70. letih propadali nasi narodni kandidatje proti Nom- eem in noi"niškiifa,rjcaji. to v 80., 9J). le- tih in okrog stoletja že ni bilo vec mo- soee. Deželo smo si v 40-letne,m žila- vem boj-u in z velikimi osebnimi ter üinotnimi žrtvami osvojili. Stopili smo korak dalje. vrgli smo svoj pogled na mesta in trge. Tu bo- dem izločil tozadevne boj« na Kranj- skein. Goriškem, Tržaskem in v Istri in se bodem omcjil na. raamere na nok- danjem Štajerskem. Videli smo, da si ne moremo ustvariti zaprtega narod- nega ozemJja preje, dokler si ne osvojimo naših mest in trgoy, pa tudi važnejših industrijskih obcin iz dveh razlogov: prvič se k osredotoče- vctlo v I eh krajih ves na&e in tudi tuje gospodarsko in kulturno življenje. Slo- venci kot zdrav, krepek kmecki narod smo se naglo množili in smo imdi maiogo, mnogo več ljudi kakor jih je niogia i^rehraniti naša, po vocini prav skopa domača zemlja. Tern Ijudem je trebalo dati kruha. In sicer ne samo na tujem, na Gornjem Stajerskem, WestfaJskem, Ameriki in kamor so še sli naši tisoči in tisoči izseljencev, da puste tarn svojo delovno moč in svojo narodiiost, temvec tudi doma. Videli smo, da redimo tujca po naših uradih, po naših industrijab, v naši trgovini in obrti. Tujca, ki je domacina Slo- venca preziral. ki ga je smatral za svojega slugo, za svojega delavca, če- gar naravni poklic je edinole ta, da dela in se trudi celo življenje za nje- ga. Oni, ki so šli v iBesta in trge, so se navadili na svojo novo okolico, na druga.čno, boljše, komodnejše. znabiti tudi deloma kulturnejše življenje — in so postali renegati. Povecini pa Slo- venec, zlasti če je ostal svo.iemu naro- du zvest, po teh krajih ni dobil kru- lict. Tf.m-Ie nemiškrm mescanom je bil vsak tujee ljnbši kot slovenski doma- glasnega nemskega spodiiještajerske- ga Narodnega sveta insceniraJi napad na udcležence Giril-Metodove skupšči- ne v Ptuju in še grši razbojniški na- pad na udeležence slaivnosti, ki so jo priredili slovenski napredni akademi- ki v prid zgradbi Sok.olske.ga doma v Gaberju pri Gelju. Dva.isetletnico teh dogodkov v Gelju obhajamo baš danes. Istoeasno ko slaivimo spomin prvima mucenikoana za izvojevanje konecne naše osvoboditve, Adaaiiiču in Lundru, eiju kri je tekla po ljubljanski ulici v obrambo Nemštva, bolje rečeno rene- gatstva v slovenskih pokrajinah'. Napa'd na Slovence dne 20. septeii> bra 1908 v Ceiju je bil tretji in zadnji. Dasi se takrat nismo slutili. da se bo- demo mogli že v 20 letih spominjati tega napad'a v glavnem taboru celjskih Nemcev, tu v »Celjskem domu«, pa smo itak že takrat poleg fizičnega trp- ljc-nja in ginotne škode videli tudi po- zitivne »Irani. Cetudi so celjski Nemci s poimocjo bratcev iz Ptuja, Maribora, Vojnika, Laskega, Slovenjgradca in od drugod izvršili na nas grd in zavraten na.pad, čegar glavni del je bil »izvoje- van« po noči ob aisistenci celjske mest- no policije — pa smo vendar mogli veqidel iz mesta in najblizje okolice na])olniti vse gornje proistore Narod- nega doma, izvesli mirno celi pro- S'l'n.m in »mo mo&li po tisti usodni ne- clclji niobilizirati celo okalico ter z go- spodarskim bojkotom zadeti posamez- na nemska podjetja do srea. Zaeeli smo kljub vsemu trdno verjeti v svoje sile in svojo opasnost tudi po mestih' in smo narodno delo v tern pravcu še podvojlli. In takrat je bila trdna vera v bodočnost in uspeŠnast našeiga na- cijonalnega dela naša edina in največ- ja mo rain a op or a! Mnogim med nami še stodi lepa in sohična nedelja dne 20. septembra 1908 živo pred očmi. Vedeli smo že do- poldne, da »se nešto iza brda valja.« Po ulicah so nanireč že postopali pro- sluli nemski »brambovci« iz celega Malega štajeija. Razrezani obrazi z gorjačami. Nase intervencije na ma- Rene Pujol: Če greš na lov . . ¦ Jacques Reuillette je oženjen. A to dejstvo ni baš posebno važno. To se je že pozabilo. Jacques ljubi svojo ženo, to pa je tudi njegova pravica in tako je po- vsem v redu. Gospa Reuilletova je že- na, ki nastopa samozaveistno in ki tako ceni svoj spol, da pravi svojemu možu »vi«. Toda v življenju vsakega moža se jiojavljajo trenutki, ko ze-li, da se mu rece »ti«. Ta intimnost mu ugaja in mu je potrebna. Tudi. Napoleon je vca- •Qib cutil to potrebo, Gospodična Geor- ge je izgubila moč nad cesarjem, ker ga je naizivala »va«e veličanstvo« v trenutkih, ko bi mu bilo sigurno ljnb- še,; ce bi mu bila rekla »mali moj«, »sree« aJi kaj slicnega. Skratka, Jacques je kljub ljubezni, ki jo je gojil nai>raan svoji ženi, dvoril Gaby Constantovi. Gaby Constant ova je kljub svoji mladosti vdova. In to že tako dolgo, da to ni več niti žalostno. Una je vesela žena in se ne pretvarja. Gaby je vitkega, zagorelega,, divno zgrajenega telesa in kadar hodi, spo- minja na Amazonko, koje sree ne go- ri. sa.mo- da bi mogla čim močnejo napenjati lok in čim bolje meriti. Po- leg te močne in vitke pojave je izgle- dal Jacques kakor mladenič v nevar- nih letihi. Vsakikrat, kadar je bil ž njo na samem, je ponavljal z istim ognjem: — Keda:j? . . . Keda.i? . . . Ke- daj? . . . Gaby se je zadovoljevala z nasmeš- kom in je odgovarjala draiestno, to- da ponosno: — Mogoče jutri, moigoče nikoli! Cc race žena to možu, tedaj on ne verjame, da ne bo nikoli. temveč je globoko prepričan, da bo to jutri. Reuillettovi. Gaby Constant ova in še par bogaitih Francozov je bivalo na deželi pri nekemu skupnemu prija- telju. Gosi'a Reuillettova ne nadzoruje svojega možai. Vendar pa je opazila, da je njen mož naprann lepi Gaby zelo Lislužen. To je mogla sklepati po ne- katerih brezponnemlmih, toda prav znarilnih dogodkih. In has zaradi teh dogodkov je postal Jacques še hujše zaJjuhljen v Gaby, napram svoji ženi pa nezaupljiv. Onega jutra je odsel Jacques zelo zgodaj s puško v roki, prav kakor da se je odpraivil na lov. V resnici pa ni šlo za lov, nego u\ pravcaito zaroto: Jacques dovoli, da ga Gaby odvede v svojem afxiomobiKi. — »Ali samo castno«. je dodala, ko mu je sporoOila svojo namero. Peljala se bova samo do mci'virja in tarn lovila caplje. Tako se je tudi zgodilo. Na koncu drevoreda je stopil Jactjues v avto le- pe vdove — in voz s šestimi konjski- mi silami je v hipu izginil! Ko sta se voizila skozi gozd. v ka- terem je vee rumjenelo in rdelo. je Jacques zaccl s svojo akcijo. Gaby je šofiralai. To je prav resen posel, ki zahteva, da človek osredotoči vso svojo pažnjo. Nedvomno se je mo- ral Jacques ravino radi tega posvetiti nekim anatomskim študijam. Že za- ictek tell študij. prvi rezultati so iz- zvali v njem navdušenje, ki je mejilo na norost. Avto drvi. — Kje sva seda.}? — vpraša Jac- ques. •— 25 kilometrov od dvorca! — od- Scvarja Gaby. Bodite dostojni. ali pa se bova vrnila. — Pa saj sem dostojen . . . — Odmaknite roko! . . , Nenadoma, še predno je mogel Jacques ubogati, se je začel motor ustavljati. dokler ni popolnoma ulih- nil. — Kaj je to? . . . — Defekt! — edgovori Gaby mirno. Zaljubljenec prebledi. V tern tre- nutku je pozabil na svojo Ijubezen in misli samo na prepir in neprilike. ki jih bo imel s svojo ženo. — Defekt? Ali mdslite. da bo lo dolgo trajalo? — Ne vem. kako dolgo bo to tra- jalo. — Namreč . . . Jaz mislim . . . mi- slim na svojo ženo . . . Una sumi v naiju. saj veste . . . Gaby eeividno ni bilo po volji, da je omenil svojo ženo. — Namesto da mislite na svojo boljso polovico, mi rajši pomagajte, da pregledam motor. — Ono — kar sem hotel reči . . . jaz so namrec ne razumem v take stva- ri . . . Izstopila sta iz avta. Jacques je bil zelo v skrbeh in razburjon; bil je na- rnisen in ljut. Gledal je, kako si je njegova lepa šoferka nadela gumijaste r oka vice in še začela z lahko roko ukrarjati z oi'odjem pri motorju. — Torej? . . . Gaby vstane: — Torej. cilinder je pocil. — Torej? ... — Tu ni niogoče ničesar storiti. — Kako to mislite? — Morava ostati tako doligo tukaj, dokler se kakemu drugemu avtomobi- lu ne zljubi, da nas odvlece s seboj. — Pa to je norost! . . . — Meni je prav tako neprijotno pri duši. kakor vam! — odvrne Gaby. — Toda vi nimate moža! Kaj pore- vc moj a zena, ce se no vrnem do ju- zine? ... — Na] poreee. kar hoce . . . Napram 8tran 2. »NOVA D 0 B A« S'ev. 107 gistratu in v Gradcu zastonjske. Tu v »Celjskem domu« »frajpir« za »Süd- markin« denar. Popoldne na kolodvo- ru pretepi prihajajočih in na nikak napad pripraivljenih si oven skill go- stov. Zvečer zbiranje hrabre nemške vojske castitih »purgarjev«, akademi- kov, mestnih delavcev, raznih hlapcev in drugih pred Narodnim doniom. Po- tem boj'ni po'liod po mestu. Vpitje, raz- bijanje na;pisov po slovenskih trgovi- nali, sneinanje tabel, napad s kame- njem na Zvezno tiskarno. Konečno streli na Narodni dom; priprave za naskok — in v tern monientu puškina kopita došlih vojakov po lirl>tih nem- ski h demonstrantav. — Med tern na- padi na poisaniezne Slovence in po- slopja. Bila je tipična nemška idila v Oelju, kako so neki poulionjaiki me tali kamenje na poslopje slovenske gimna- zije pod zaiščito mestnega stražnika . . . Vse skupaj slike nemške podivjanosti in oholosti, ki je v svietovni vojni do- biki za.služeno plačilo. V Celju jo bil to, kakor že rečeno. tretji in zadnji naskok Nemštva in re- negatstva na Slovenstvo. Beset let na to, 1. 1918, je došlo povracilo. Vsaj v glavnem politično. Ekonamskega in kulturnega, praivzaprav dusevnega bo- ja pa še nismo dobojevali. Še zdavnaj nismo gospodarji industrijske in obrt- ne produkcije v mestu in okolici, še je mnogo preveč nemške trgovine in se j se preveč Slovencev udaja misli, da so po usodi in historiji hlapci Nemcev, celo nemškutaTJe.v, no pa najmanje enakopravni sod'rzavljani v svoji naci- jonalni državi. Manjka še osebne, na- rodne in državne samozavesti. ki jo t bolestjo in zavi.stjo v naših srcil gle- damo pri drugih naradih. Toda tista zdrava, neprema,gljivia vera v bodoč- nost naisGtga naroda, ki nas je držala in vodila v avsitrijskih ca-sili, nas naj vodi tudi sedaj. Tudi to bo prišlo, da bode vsak Slovenec višje cenii in lju- bil svöjo domovino in svoj narod ko kakršnoikoli tujino. slim vee bod em o k temu poma.gali, tenubolj bodemo olaj- šali položaj bodoeim rodovom. Obcni zbor Zadružne Zveze v Gelju. Celje, 20. septembra. Danes se je vršil ob zelo obilni ude- ležbi zadrugarjev iz mariborske pa tu- di iz ljubljanske oblasti občni zbor Za- družne Zveze v Celju. Obcneinu zboru je predsedaval min. n. r. gosj)od dr. Vekoslav Kukoivec, ki se je po otvoritvenib forinalnostib naj- preje spominjal mnogib umrlib odlie- nili zaidruga.rjev, mod njiini g. dr. Fra- nja Jurtcla, načelnika ptujske Poso- jilnice, sOustanoA-nika celjske Zadruž- lie Zneze in jednega od najodlionejeih ter najbolj zasluzni'h slovenskih za- družnih dela^cev; na/to g. dr. Radosla- \\\ Pipu.sa, delavnega clan a Zvezhiega načelstva in predsednika Posojilnice v Mariboru, Antona Hermana, načelni- ka Hranilnice in posojilnice v St. Pav- lu pri Proboildu. Maksa Robiča iz Sre- dišča, Gustava in Bhiža Tomiinca iz Globokega, Ivana Goloba od Sv. Troji- ce v Slow goricah in mnogih drugili. Zapi.s'iiik zadnjega obcnega zbora se je preeital in odobril. Iz poročila na- čelstva in nadzorstva, ki ga je podal obcnemu zboru revizor g. Smodiš, onicnjaino, da jo štela Zadružna Z-ve- za koncGin leta 1927 193 Manic; tekom leta je na novo pri.stcpilo 5 članic, iz- .stopilo pa 6 clanic. Vendar pa stevilo članstva ne i^tcaižuje pöpöttioma veli- koi.sti in notranje moci te naistarejse slovenske zadružne organizacije. Po statistiki o stanju Zvezinib članic kon- cem leta 1926 j>e razvi-dno, da je bilo vrlanjenih pri teh zaidrugah 38.943 I'lanov, ki so i'mieli za 3,372.875.20 Din vplac'a.nili deležev. Hranilne vloge so znasa'le 219.257.703.58 Din, posojila 141,380.221.35 Din, naložen denar 73.260.583.55 Din, upravni stroski 6,092.935.47 Din, čisti dobicek 2 mili- jona 785.501.70 Din, rczervni zakladi 23,191.574,28 Din. denarni promet 1,805,695.084.57 Din. Ker jo Zadruž- na Zveza vsled izgulD, katere je imela ])i"i Slavenski banki in tudi vsled izgu- be pri dveh produkiivnih za-clrugah. od teh pri jedni invalidski, zaupajoe svo- jeeasnim zatrdilom pristojnih vladnih ciniteljev, in jedni kreditni zadrugi v Prekmurju, prišla v težkoce, se njeno poslovanje v letih 1926 in 1927 ni mcglo tako povöljuo razvijati kakor v pc]nvpjšnjem času. Trebalo je izjilacati visoke izno.se vilog, do1?!!!! je bilo kre- ditno ])oslovanje v teh razmerali ome- j'piio. Pač pa se je noTinalno vrsilo njeno revizijsko poslovanje. V tekooem letu se ie sestavil iz čla- nov Zvezinega naoelstva, nadzorstva in izmed nekaterih izkušenih zadruž- nih gos'podarjev sainacijski odbor, ka- toreniu.se je z marljivim deloon ob ve- liki ])olži'tvovalno5ti in odločnosti Zve- zinih claniic, da svojo centralno orga- nizatnjo tudi v nesreči vzdrže in ozdra- vijo, poisrec'ilo, da-je financno stanje- Zveze popohioima sa-niral. 0 tej veliki in za solidnost slovenskega zadruž- ništva značilni akciji je poročal pred- sednik Zvezinega nadzoirstva in sana- cijskega odboTa g. dr. Josip Zdolšok iz Brežic. Po daljši debati. v katori so so podala natančna pojasnila o pote- ku in rezultatu san.a;cij«ke akcije, in katere so se videležili za.stopniki mno- gih zadrug. sta se odobrila računska zakl.jucka. za leto 1926/27 in pa sana- cijska akcija. Pri volitvah v načelstvo so bill izvo- ljeni za prodsednika g. Franjo Rol^lok iz Žalca, za podpredsednika gg. Fra- njo Pikl iz Žalca in dr. Josip Zdolšek iz Brežic, za olane načelstva gg. dr. Ernest Ka-la.ii iz Celtia, dr. Leopold Boštjancič iz Maribora, dr. Franjo Šalamun iz Ptuja, Vilko Senica iz Ža-1- ca, Ivan LavTic iz Loškega potoka, Iv. Vizovišek iz Žalca, F. Mlinarič iz Sre- disoa in Hinko Šumer iz Šmarja pri Jelsab. V nadzorstvo so izvoljer pešec lalnko i)ridete v štirih urah tja. Jacques j« še okleval in se prijemal za glavo. — A vi? Gaby mirnodušno skomizgne z ra- meni. — Jaz s? katu ie &1.1M* uomagala! — In vi . . . vi mi obljubljate, da mo ne boste izdali? ... — Prise-gam vaim! — Torej polo in . . . na svidenjie! Jacques se je zavedal, da je storil neumnost, toda njegova sebičnost je vendar zmagala. Napotil se je nazaj po cesti in ni si niti upal obrniti se še enkrat, marveč je saimo zanirmral: — Pri Bogli, zelo mi je žal! . . . Ko je prohodil jedva kakih sto mo- trov, je obstal:-slišal je neki sum. V svoje najvecje veseljo j,e opazil, da se Gabyn avto približuje k njemu: — Defekt je torej odstranjen? •— Moj avto sploh ni imel defekta, odgovori Gaby in se mu porogljivo na- smehne. Hotela s^m »anno spoznati va- so ljubezon. Izkušnja, ki sem si jo ste- kla. potrjnjo moje pričakovanje. Sreč- no pot! . . . Jacques poliiti za vozom: — No za;])iistite me! Brez sale! . . . Pa vi se samo salite, Gaby! — Vse je kruta re.snica! ... A ]ired- N'iseni mi obljubite, da ne boste rekli svoji žoni. da sva bila midva skuiiaj . . v. mu zakliee ona. (\u\ se je grobo'ten smeh. Avto je iz- ginil v oblaku prahu in Jaicquas se je znašel sam na cesiti. Čakala ga je pot petindvajsetili kilometrov . . . (Prevel — rp —) „ Vesehte se z mcnoj" pravi mlada gospa Mica, „Zmeraj bom vesela in dobre volje, ker mi ne preti nikaka težka muka, odkar RADION pere sam/1 PftOION Varuje perilo! Koncom zborovanja je izrokel gosp. dr. Ernest Kalan v inienu zborovaloev najprisi'1'iiejšo zalivalo Zvezinemu sa- nacijskenm odboru, posebej pa še nje- govemu predsedniku g. dr. Zdolšku za njegovo veliko delo, na kar je g. dr. Kukovec z zalwalo bivšemu predsed- niku Zveze g. dr. Antonu Božiču za njegovo dvajsetletno delovanje na če- lu Zveze zborovanje zaključil. Toči se vinski most iz lastne gorce. Na obileti poskus vabi gostilničar RAFKO KRUŠ1Č. Proglas družabnega bojkota od- govornih predstavnikov vlade in vladnih strank. Vodstvo KDK je im-elo veeraj v Za- grebu svojo sejo, na kateri je sklenilo kot nadalnje sredstvo v boju proti he- gemonističn.emu režimu družabni boj- kot. Oljoncm je izdalo o teni ln'oglas. na narod, v katerem se pravi med dru- gim: »S predstaivniki vlade in vladnih strank, ki so odgovorne za sedainji re- žim sile ii; necnakosti, je treba prcki- niti vse družaibne stike. Raivno tako je treba postopati tudi z vsemi oninii, ki z avtoriteto svogega posvetnega all cer- kvenega položaja podpirajo ta režim. Pristasem vladnih strank, ki bi se na kaki'senkoli način zavzeli za ta rezim in skušali proprečiti usi)eh narodne borbe, je trc-])a z di-žanjem in ponaša- njem okolice, v kaiteri žive, dati culiti razpclioženja naroda. Kdor se postav- ]ja proti narodu, ni naroden človek in ne spada v narodno zajednico.« 0 aretaciji dr, iv. M. Čoka v Trstu jo izjavil v sredo 19. t. m. Svetozar Pribičevic napram novinarjem siede- \ če: >• Veliko razburjenja je izzvala v ] vseh naših krajih aretacija dr. Iv. Co- ! ka, znaiiBga slovenskega narodnega delavca v Trstu. G. Cok je znan kot mi- rt-n. in trezcn človek, ki se ni nikoli odlikoval po kakih teatral'nih nasto- pih, temveč se je vedno bavil z mir- nim fn drcbnim delom največ na na- rodiiem in kulturneni l^olju. On j,e bil tudi član začasnega narodnega jn'ed- stavnistva v Beogradu (kot zastopnik taikrat še samo od Italijanov zasede- nega slovenskega Primorja) in je igral v tern predstavništvu odlično ulogo. Te dni ga je dala itailijanska vlada are- tirati in kaikor se sliši, se pripravlja celi. inonstre-proces proti našim sona- rodnjakom v Italiji. To je italijanski odgovor na odobrenje nettunskih kon- vencij. V Italiji tako malo cenijo urad- ne zastopnike naše države v Beogradu. da jim servirajo kot odffavor na net- tunske konvencije progone našega naj- bolj.šega i nnaiybalj zavednega elemen- ta, ki na svojo nesrcčo živi v Italiji. Jaz sem se 1. 1924 rekel proti Pašiču, da jo prijateljski pakt z Italijo neum- nost. Jasno je, da ne moire biti prija- teljstva z Italijo, dokler se taim prega- njajo naši roja;ki, temveč da'smo lahko zadovoljni s korektnimi cdnosi.c SoSarji najboljše in najcenejše torbke kupimo Ictos samo pri R Stermecki, Celje. d Cicihii yes)meter Frcuijo 8mid se je presßlil s ßvojo pisunio iz Zu rod ne v Celje, Slomskov try it. 4. 852 d Mlada gos se je zatekla k liiši v Liscah št. 37. Laistnik jo lahko tarn previzame. Vpraša naj v vrtni hišici. 85Ü oiev. 107 »NOVA DOBAc Stran 3. NepresegSjIve 4 v kctkovosfi in cens so Fufanove otroške nogavice Dobra kvaliteta St___1 2 3 4 5 6 7 6 9___10_ Din T- 8'- 9'- 10-- 11'- 12'- 13'- 14'- 15"- lfr- Botjsa kvaliteta St. 1 _2__3__4 5 6 7 8 9 10 D'itTfä7-13'- 14-- 15-- 16--17"--18-- 20.- 22'- 24'- Najboljša kvaliteta št___12345 6789 10 Din 18'- 19'- 20-- 21'- 22'- 23"- 24"- 26'- 28 - 30'- L PUTAää, CELJE. Oomace wesrii* cl Shodi KDK v mariborski obhtsli. V nedeljo, cine 23. septemibra so bodeta vršila okrajna zbara KDK ob pol 9. dopoldne v Kozjem pri Kuželju in ob 3. popoldne v Mestinju pri Sineliu. V nedeljo 30. septembra v Slovenjgrad- cu cb 10. dopoldno pri Gollu in v Mis- linji Oil) 2. po.poldne pri Iršiču. Povsod bodeta goviorila narodna poslanca dr. Kramer in Pucel.i d Dvajsetletnice »September skill do- godliov« v Celju so se včeraj v mail dvorani na dostojen način spominjala naša odlična narodna društva »Sokol« in obe podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda. Večer je otvoril in zakljucil »Sokolov« prosvetar br. dr. Mejak z n arkantnim na.gov or oni na sokole, Gi- ri lmetodairje in drugo občinstvo, ra.v- nntelj Janko Lošničar pa je podai v kratkem predavanju sliko narodnost- nih bojev v na&i oblasti in mostu Ge- lju okrog 1. 1908. Gcljsko pevsko dru- štvo je krasno zapelo -/.(Lravico domo- vini. Dvorana je bila natlaceno polna. osobito je došlo veliko sokolske mladi- ne. Bil je prav le-p na.cijonalen večer, ki bi jib v Celju rabili še več. d Iz sodne službe. Deželnosodni svet- nik g. dr. Jakob Konda je premeščen od okrožnega sodišča v Gelju k dežel- nenm sodišču v Ljubljani. Izvrstnega sodnika in ljubeznjivega družabnika bodenio v Gelju težko pogrešaJi. d Inspekcija zdravstvenih ustanov. Nacelnik ministrsüfa narodnega zdravja g. dr. Andrija Štaanpar si je dane.s ogledal ustanove Zdravslvenoga ¦doraa v Gelju in se je podal v Rogaško Slatino, kjer se pravkar gradi nov Zdravstveni dom. d »Krainische Sauhunde«. »Cillier Zeitung« je na naša poroeila o »atle- tikih« priobčila skoraj colo stran po- lemike, na kaitero bode naš sportni po- ročevalec cdgovoril v pondeljek. Mi- slimo pa, da bodo »atletikom« »die krainisdien Sauhunde« iz 1. 1928 dol- go obleža.li v želodcu. Gospodje Nemci bi se moraM za tako »pasjo svinjarijo« opravieiti. no pa — napadati, ker bi Graški velejejm 1928 fajerska Kmetijska razstava *«k 29. sept, do 7. okt. Starega in novega mesta Graz 30. sept. do 31. okt. ye,jk0 zabavjšče d Noseče malere naj skušajo z rabo prirodne grenčice »Franz-Josef« od- straniti vsaJko telesno zaprtje. Pred- stojniki vseučiliščnib ženskill klinik soglasno bvalijo pristno vodo »Franz- Josef«, ker je teibko za.uzitna in ker niilo od])irajoc'i ucinek zanesljivo na- stopi ^• kratkenn ea«u in brez neprijet- nili postranskih pojavov. se morali zavedati, da živimo r.avzMc viseinu ¦/) o 1. 1918. d Lahkoatletske tekme JSS. Za dru- stva, včlanjena v celjski sokolski župi se vrši lahkoatletska tekma v nedeljo, 23. septembra ob osmili dopoldne na dvoriSL'ii nii-stne osnovne sole v Gelju. CUani tekinujejo v prostih vajali, dolo- čenib za pokrajinski zlet v Sko])lje, v skoku v vdšino in daljino, v teku na 1.00 in in v nietu krogle. Članice v I>rostih vajab, dolocenib za pokrajin- ski zlet v Skoplje, v skoku v višino in daljino, v teku na 100 m in v metu žoge s pentljo. Kdor pri prostih va- jah ne doseže vsaj 5 točk, se izloci od nadaljnega tekmovanja. Pozivanio brate sodnike in sestre sodnice, da bo- do vsaij pol ure pred napoveda.no tck- ino na lieu mesta, kjer bodo dobili po- drobnejša navodila. Raizume se, da moraijo ob is tern času biti pripravljoni ludi vsi tokinovalci in tekmovalke. — Tchnii'iii od.bor Sckolske župe v Gelju. d Uradtri dan »Sreskeya aremija ir- (jovcev v Celju« za člane v gornjegraj- skeni srezu se vrši v torek, dne 25. tm. in sicer od 11. lire predpoldne dalje v liosebni sobi gostilne g. F. Voršnika v Gornjemgradu in od 14.—16. ure v ])osebni sobi gostilne »Pri pošti« v Mo- zirju. d Nepreviden kolesar. Delavcc Ivan Kranjc iz Westnove tovarne je v sre- do zveoer zavozil pod pokopalisc-em s kolesom v delawa Jos. Koinčana tako. da je pa del in dobil poskodbe po gla- vi. d Občinski urad Celjske okolice bi oddal za dobo petih tednov v oskrbo csemletnega fantka in dveletnega fant- ka. v sta-lno oskrbo bi pa dal dva, okrog clve leti staira fantka. Kdor bi želel te olrokc vzeti v oskrbo proti malemu placilu ali morda za svoje, se naj ogla- si v olK'inskem uradu. d Ple-snn solo namera-va prirediti tu- di lctos Slovensko obrtno društvo. — Vsto])iiina za večer in osebo 10 Din. Inferesonti. in interesentinje naj se ogla-.se z dopisnico pri društvu. Plesna .sola se na.iiTc.rava pričoti s 10. okto- broirn. d Občm zbor Ljudskega vseučiUsčn v Celju se vrši dan es, v petek 21. t. m.. ob 20. uri v risalnici d-eške mešcainske sole. (V sredo je bilo poniotoma jav- ljono ob 18. uri). d Občni zbor srezke orpanizaetje SDS za srez Celje—Yranskn, ki je bil vslecl nespora'zuma sklican za nedeljo. dne 23. t. mv dopoldne, se ne vrši. Ta obeni zbor se bo vršil po vielikem ma- nifestacijskem sbodu 14. oktobra. T)e- legati bödo pravočaisno obveščeni. d Unirl je v Gelju g. Silvester Fon, ravnatelj zemljiške knjige v pok., 74 let star. Pogreb se Je izvršil danes po- poldne. N. v nil. p.! d Vmrl je v celjski javni bolniri na ••¦rižl 19-letni kmečki fant Miliet: Štiif- lek iz Sv. Štefa.na ]iri Šniarju. d Nočno lekanmko službo v Celju ima od soboite, dne 22. t. m. do petka, dne 28. t. m. lekarna »Pri Mariji po- niagaj« na Glavnem trgu. d Oasilno druMvn v Celju. Tedensko službo inia od nedelje, dne 23. t. ni. do sobote, dne 29. t. m. II. vod pod po- veljstvom g. «ToLsipa Pristoska. d šesldeseMetnica Y a dar a Kiofdca. Znani češki narodno-socijalni politik in ])odi)redsednik češkega senata Vac- lav Klofač obliaja ševstda^etletnico. Ve- likemu prijatelju Slovencev še na mno- ga lota! d Dom na Urski gori zaprt. Mislinj- ska podružnica SPD v Slownjgradcu obAešča vse cenjene turi^te in izletni- ke, da bode dom na Urški gori od 25. t. m. naprej zai>rt. d V Marnem nad Dolom se je ustre- lil v domači kleti z oöetovo puško 17- letni učenec 4. razreda mešeanske so- le v Celju Ivan Draksler, ker je padel pri ponavljalnem izpitu. Fant je bil zelo marljiv. vendar ]m uka ni mogol zmagati. Gela okolica zaluje z nesreč- lio rodbino. d Kap je zadelct v torek zvecer šol- skega svetnika g. dr. Janka Bezjaka v Sodnijski ulici v Mariboru, ko se je vračal domov. Odpeljali so ff^ v sta.no- vanje v domaco oskrbo. Številni pri- jatelji in znanci niu žele skorajšnje okrevanje! d Iz šolske službe. V sredo (tedaj že ^¦ no vein šolskem letu) je bila zaklju- čena v pros vein em ministrstvu velika razvi'stitev ueiteljstva tüdi v obeli slovenskih oblastib. V bližnji naši oko- lici so prenitežčeni (e): v Rajbenburg Ana Podboj iz Tržiča, v Litijo Iva Ko- ätepa ^Cuiibinjct ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča- lo odsnage. Ona radi fega rabi le M ILO dei1 nian iz Snia.rtne.ga ob Paki, v Si. , llupert Martin Mizerit iz Zdol, v Raj- j benbnrg Erika Pavletič iz Sinjega i vrba, v Pianino Vera Kristof iz Sro- melj, k Sv. Lenai'tu nad Laškim Ju- j lija Klenienčie iz Kostela pri Kocev- ju, v Zidani most Angela Čarapa iz Brda, v Kozje Ema Killer iz Gotovelj, v Rogatec Angela Križ iz Braslovč, v Tešanovoe Ivanka Vrečko iz Šmartne- ga. ob Paki, v Ižakovce Jakobina Pod- boj iz Griž, v Št. Rupert nad Laiškiin Vaclav Poih iz Št. Pa.vki, v Vitanje Marija Irglič iz Šoštanja, istotje Da- nica Krasevec iz Grii, k Sv. Florjanu pri Rogatcu Angela Kodela-Salmič iz Štor in k srezkemu poglavarstvu v Preval.je Marica Soršak iz Vitanja. Dijaški koledar 1928-29, bogato opremfjen, lepe vsebine, razpisuje veliko nagradno tekmo v stvarni vrednosti lez 50.000 Din. d Pkuiinski koledar za leto 1929 ho- čem zojiet izdaiti, ker nm nimogi k te- niu naigovarjad'o. Vsled teg.a prosim vse, Planinskemu koledar ju naklonje- no obciinistvo, da istega ])otom dopis- nico narociti blagovoli, da vidim ali se zglasi za dost no število ali ne. Ob- enem prosim za poi)ravke v besedilu koledarja 1924 in novo gradivo za koledar vsaj do konca septembra. In- seratov ne bom priobčil. Prebitek gre v planinske svrbo. Planinski ])ozdrav! Brunon Rottei1, Maribor. Krekova uli- ci Spas za domačicu je RAD10N. Pranje rublja joj ne cclnosi suviše vremena, imade da,kle prilike, da se l)rine za ostale kucne poslove. Sa Ra- di onom pruža se svakome sredstvo za pranje, kojim se pere bez ikakovog truda i da se rublje ne ošteti. d V (jostihii »7V/ mästn«, se v &obo- to in nedeljo dobe riževe in mosene klobase. Seveda tudi no bo manjkalo >kisle zupe«. 846 d Razstava narodnih vezenin iz Bos- ne in Herceyovine v pestrih narodnih motivih se nailiaja v sobi bivše eitalni- ce v Nairodnom damn \- Celju od petka 21. septembra do nedelje 23. septem- bra vsaki dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer. Slarniemiu obcinstvu bo- do raizstavljena raznovrstna oblacila za dame in otroke, kaikor tudi vsako- vrstne lrišne oprave. — Vstopnina prostai! — Na lieu mesta se istocasno sprejemajo naročila po predloženih v/.crcili, odn. so gotovi predmeti ta- lc oj na raizpolaigo za kupiti. Za obilen obisk se vljudno priporoča Nikola Po- padic, trgovec narodnih vezenin, pre- pro.g itcl. iz Bosne. 851 Ysled pomanjkanja prostora smo morali odloziti veliko gradivn za pon- deljek._________^^^ Kim** Mestni kino Celje. Petek 21. in so- bota 22. septembra: »Crna dusa*. Ve- lieastna kriminalna drama v 2 delih in 10 dejaaijih (aba dela v eni pred- stavi). V glavnih ulogah znana umet- nika Rene Navarre in El mi re Yautier. Izredna senzacija! — Nedelja 2;>. in pondeljek 24. septombra: »Lov mi hn- gatega zela«.. Sijajna ve.seloigra \ 6 dejanjib. V glaivnih ulogah elita ber- linskih igrailcers' YVilhehn Dieterle, znan iz velefilma »Župnik Dolski«. Ileinboild Scliünzel, Hans Mierendorf. Gcljan Harry Hardt, Maly Delsdiaft. Margareta Kupfer, Frieda Richard. Siegfried Arno, Julius pi. Szöregby StTan 4. »NOVA DOB At Štev. 107. in Paul Morgan. V nobenem filmn šo ni nastopilo toliko najbol.iših igralcev! — Prednaznanilo: »Pozor! Eksplozi- ja!« (Pat & Pa.taictocm) in »Bigamija« (Heinrich George). flu a m ft/i 'z vse^ ruc*nikov 'n PfgmflO najboljse vrste I 1 VS1IVIJ dobavlja in do- stavlja najcenejSe Franjo Joät, Celje, Aleksandrova ul, 4 3 dijake ali druge miade gospode ozir. 3 dijakinje ali druge gospodiCnc, sprejmem na dobro domačo hrano in v lepo solnčno stanovanje, ali pa tudi na samo stanovanje. Naslov v upravi. 3-3 Diuji liostanj, želod, seno in slamo, kupuie vsako množino po dobrih cenah tvrdka Jos. Kirbisch, Celje. 2 2 Išče se iokaf za frgovino v prometni ul:ci v Celju. Eventuelno se tudi kupi mala trgovina na pro- metnem kraju v Celju ali okolici. Na- slov v upravi lista. 3-2 Koleselj nov, enovprežni, z oljnatimi osmi, streho in pokrivalom iz usnja, naravno rumen les, se poceni proda. Vpraša se pri Ivanu Strelec, sedlar in tapetar, Celje, Samostanska ul. 2. LastRltsom OVtomobllOU in vsem cenjenlm strankam vljudno naznanjam, da izdelujern lu- ksuzne avtokaroserije vseh vrst ter jih tudi popravljam. Izdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča deJa. Za naročila se toplo priporoČam JOŽe StajnkO, izdelovatel] avtokareserij CELJE, Ljubljanska C 19, (v hlši g. Grcgl, kovač). Poslrežba totnn. Cene solldne. Öelikfl narodna fraanlna 26-20 V KAROL VANIC Prešernova ulica St. 15 Zaloga sukna, modnega vo!- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. 26 21 Švicarske ure, zlaio, srebro, briljante, opfiKa, očala Najvčeja clelavnlca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton Lečnik urar, Juvelir, opfttk CELJE, Glavni irg 4. sveže, 30 litrov dnevno ter na zahtevo tudi sladko smetano po dnevni ceni, bi dostavljala neka stranka iz bližine Celja na dom. Naslov v upravi. 1-2 Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhmje, išče mirna stranka brez otrok. Plača naprej ev. popravi stanovanje. lšče se prodajalka ali praktikantinja za manufakturno in modno trgovino. lstotam se sprejme učenka z zadostno šolsko izobrazbo. Ponudbe pod »Manufaktura« na upravo. Gospodinje! uporabljajte za čiSčenje: parketa, Emotaj&s ples- kanih tal, pohištva, sip itd, samo „ K 0 M E T", tekoči vosek ki je najizdatnejša, najcenejša in naj- boljša politura za tla. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte ga v trgo- vinah ali direktno pri Drag- *VIDARIČ, 31 Celje, Javno skladišče. 46 Izposodite si električnl aparat! Lepa meblovana soba se odda en: ozir. dvema osebama. Eventuelno tudi s hrano. Lisce 42. 2-2s Čaj, pristna slivovka, rum, konjak, najfinejšc vrste kavc, pristni malinovec. Za vkuhavanje sadja WECKOVI aparati in kozarci, emajli- rana posoda in druga železnina. Jos. Jacjodšč, Celje Glavni trg. 1 3s SODE vseh velikosti ima vedno v zalogi po naj- nižjih cenah Fran Repič, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. Pomočnike sprejme v stalno delo. 5-15s lesenslie ohleke in komplete, puloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo touarna pletenin MIEfl HBIŽflHlČ, Celje, 19 Poluie 4. 35 Prevzema tudi podpletanje nogawlo. M. Joštov paromlin Medlog — Celje Prodajalna Gosposka ul. 27 Na debelo ! Na drobno! Proda se dve smoking obleki, dve žaket obleki, tri površnike, zimska suknja in več oblek, vse še dobro ohranjeno. Maks Zabukošek, Cankarjeva ul. 2. Hiromant je prišel za kratko dobo in bo po črtah na roki čital prošlost, sedanjost in bodočnost. Sprejema od 10.-12. inod3.-6.ure dnevno. Celje, hotel »Balkan«, soba St. 1, 1. nadstr. V. Timofejev.1 3 1 Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo vefiko xalogo vseh vrst V zalogi kožuhov^reski plašči od Din 3.800"— (lastni izdelki). MARTIN QREHOVC, krznarski mojster, 15-33 CELJE, GOSPOSKA ULICA 14. Gramofoni in plošče iz tovarnefEdison Bell-Penkala Ltd. kakor tudf plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se dobijo proti gotovini in po ?.e!o ugodnih obrokih pri Go» S Leshousek, Celje kngigarna in yeietirgovina s papirjsm» ___pisalnimi in risalnimi apedmeti. nične tovarne v Celju (rahste, pims^ lučl fopiče, bengal. ogenj, žabicc \\L) ima v zafogi 150 4 ALBERT RUTAR, pučkar v Celju, Slomskov *r»fj, za fatno cevkvijo» Qtvoritsv damskega fr^zerekega saloisa Cenjenim damam vljudno sporofam, da sern otvoril v moji po- družnJci v Gosposki ulici šte^. 4 damski fHzerski salon pod vodstvom gospe VRCA, ki ima večletno dunaisko prakso. Friziranie, onduliranje, umivanje glave itd. — — — Priporočam se za obilni obisk. Anton Čoh. Ferd* Pelle-ja vdova Celje, Kralja Petra cesta 13 Uslanovljeno 1S93. Telefon 62. Mednarodna spedicija — carinsko posredovanje v Ljubljani in Mariboru — carinske in železniške rekla- macije — vskladiščenja — prevozi. Selilve s pohištuenimi uozi za isto ceno hahor z navadnimi. Vsakovrstni prevozi ceneje kakor povsod. Postrežba točna, stroko vna in solidna. Pojasnila brezplačno. 52-5 Delaj, nabiraj in hrani, varčevati sc nc brani I Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omej. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti! Obresuije Hr^nitne #^1| O| VeCje stalnc vloge po dogovoru najugodneje. vioge po \P |2 |O, Tamstvo za vlogc uad 2,000.000 Din. Alarljivost. treznosi Frl nnloibi »neska do 5O Din se dotoi nab.ral^.k na «Son». ^ ^^ ^ *LZSLZ Pisarna v Celju Prešernova ulica 6. za vsG sole, ki so določene v šolskem letu 1928/29, se dobijo v kngigarGfii in veletrgo«isiJi s papirjem Goričar & Leskoviek, Celje 18 Kralja Petra cesta Stev. 7-9 in Glavni trg štev> 14. use šoisliB isi risalne potrebščine se dobijo v weliki izbiri in najceDieje v knjigarni in veletrgovini s papirjem Goričar & Leskowsek, Celje Krafja Petra cent a stev. 7—9 in Glavni trg Stev. 14. 10 Tiska in izda.ja Zvezna tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Mian Četina v Celju,