Telefon št 74. Pommna številka 10 h. Po paitl prtjemaa: ia caio leto naprej26 K — h pel lata » 13 ► — » ietrt > » 6 » 50 » meseo > 2 > 20 > V ■pravalitvu prejemaa: za caio leto naprej 20 K — h ptl leta četrt » meseo 6„-» 1 » 70 » Za poSiljanjenadom 20 h na meaec. SLOVEN Političen list za slovenski narod. Naročnini In Inseratd sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 2 Rokoplal se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izha|a vsak dan,izvzemit nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 266, V Ljubljani, v torek, 17. novembra 1903. Letnik XXXI. Klavern shod. Edinole zato poročamo o liberalnih shodih obširnejše, ker je za naše somišljenike važno, da primerjajo, koliko in kaj dela med ljudstvom katoliško-narodna in kaj poizkuša liberalna stranka. Sicer so liberalni shodi tako neznatni, da bi sami ob sebi ne bili vredni poročila. Zanimivo je pa zašle« dovati, kako pada energija liberalne stranke in kako se tudi liberalni »lev z grivo« jako slabo počuti v svoji defenzivi. Shod v Novem mestu. /janimanja za dr. Tavčarjev in Planta nov shod ni bilo v Novem mestu, kar seje zvečer tudi pokazalo z jako pičlo udeležbo ; vsega skupaj je bilo 80 do 90 oseb, med temi so tudi nevolilci; uradnikov je bilo samih do 60 na številu (!), par trgovcev in nekaj obrtnikov, posestnikov skoro nič, to je takih, ki bi se ne pečali z drugim, nego s posestvom. Dr. Slane sam ni kazal tistega veselja, kakor ga navdaja ob takih prilikah. Cola di Rienzi je bil že tako slabe volje, da se je vsem Čudno zdelo: nekaj mu je gotovo »falilo"; pa ne če bi imel težko vest, da je nam take poslance izbral? V prihodnje naj odločuje v svobodi ljudski glas, a ne terorizem! Plantan je vedel prav malo povedati. Ničesar ni imel pokazati, kar bi bil storil za prejete dijete in za čast, kojo nosi kot ljudski zastopnik. Povdarjal je vse to, kar nam je znano že iz časnikov, o postopanju na Dunaju, o vednem ravsanju med strankami in več drugih ne slanostih, bkoda časa, ki ga je tratil. Priznati se mu pa mora, da ni to pobijal, kakor zadnjič, dr. Su8teršiča; vedel se je prav mirno. No, mi že vemo, kje vzrok tiči, da Plantan ne more nikomur več očitati „žlindre"! Država je odpisala 10 000 kron kot obrok za plačilo k prispevku za most, ker ima občina plačati to erarju vsled svoječasne obveznosti. Tudi ostali dolg se bode po obljubi ministrskega predsednika popolnoma odpisal. Do besede je prišel le enkrat; to je porabil, da se je potegoval za pisarje in druge pomožne uradnike, kar je pa sam priznal, da ni imelo nobenega vspeha. Pred dvema letoma je bil interpeliran v tej zadevi na shodu, a tistikrat je rekel, da bode težko kaj storiti za diurniste in ostale zasebne urad- nike, ker mislijo splošno vpeljati pisalne stroje in b tem odpade pomožno osobje; obljubil pa je kljub temu, da kaj stori. No, ostal je mož beseda, oglasil se je, in basta! Povedal je tudi, da je dr. Bergerja dobro „spucal", ker jo žalil slovenske visokošolee. Tudi ministrskemu predsedniku dr. Korberju je povedal nekaj gorkih, kar pa bo javaljne imelo kaj vspeha. Prav je došel Plantanu odvetniški shod v Ljubljani radi nečuvenih sodnih razmer na Koroškem, ter je povdarjal, da niso u d e 1 e ž Q .b Ij^Ji 114M d a -n es še dobili o d g o a b r - zojavno vprašanje od dr. Korber j a. Obljubil je delovati na to, da se pri prvi priložnosti, to je ob nastopu v državni zbor, interpelira ministrskega predsednika dr. KSrberja, ki je obenem pravosodni minister, da pride s pravo barvo na dan. snuje Be tudi nekaka slovanska skupnost, da zastavi nemškemu nasilju pot. Sklep govora so sprejeli zborovalci s par živio-klici, a bolj tiho! K besedi oglasiti se pa ni zdelo vredno nikomur izmed navzočih. Dr. Tavčar nastopi prav podo-mače z obema rokama v žepih, napravi par smešnih opazk o krompirju in takoj odpre celo svoje srce : Spravi se nad dr. Suster šiča in dr. Kreka ter s sebi lastno fineso celo uro pripoveduje o njima. Seveda se dr. Tavčar zgraža nad deželnozborsko obstrukcijo, katere sta kriva omenjena dva, kajti po mnenju dr. Tavčarjevem se več pristašev katoliško-narodne stranke nekako odtujuje načelom omenjenih dveh (kateri pa so ti?), a vkljub temu ni misliti na zboljšanje razmer, ker deželnega zbora nikakor ne misli vlada razpustiti, četudi le tega obstrukcijonisti pričakujejo. Cerkniški shod je očividno zmedel dr. Tavčarju račune : zato je pravil, da ni bilo tam druzega kot ščuvanje proti meščanom, ker so narodno-napredni poslanci obstruirali bednemu ljudstvu v pomoč 100.000 kron. Dr. Tavčar je izlil svojo neškodljivo jezico nad kstoliško-narodnimi shodi, na katerih se, seve po njegovem mnenju, ljudstvo »slepi«. Svoj malo duhoviti zgled je vzel »voditelj inteligence« od amerikanskega kmeta, ki je deval očala zelene barve kravam na oči, da bi oblance jedle mesto trave. Sušteršič in Krek delata enako svojim volivcem, da jim pa rumena očala nastavljata, da bi ljudstvo jedlo jed, katero sta ta dva skuhala z ob- strukcijskim ognjem, da bi ljudstvo mislilo, da je cvrtje, mesto navadna kaša. Ko je „voditelj inteligence" podal svojim pcslušavcem ta „šmorn", se je lotil volivne reforme, a ni hotel s pravo barvo na dan, daBi je priznal potrebo izdatne izpremembe. Izgovarjal se je, da ljudstvo še nidemokra-t i č n o izobraženo, da bi jo znalo rabiti. Razširjenje volivne pravice bi bilo le duhovščini v korist, da bi tem lažje vladala »nevedno maso"! Trdil je, da tudi nasprotna stranka ni toliko prijazna, kakor se dela, tej izpremembi; poslužila se je le tega sredstva v obstrukejske svrhe, c|a prepreči delovanje deželnozborske delegacije. Obstrukcija škoduje največ kipetom samim, ker se ni odobril proračun. Za mesta bode že skrbel deželni odbor, da ne bodo š k o d e ,t r p e I a radi svojeglavnosti obstrukcijonistev (I). Ča misli nasprotna stranka zmagati z obstrukcijo, 89 zelo moti; zagotovimo ji pa, da ne bode prišla tem potom nikdar več na površje volivna reforma! Imenoval je laž, kar je dr. Sušteršič natvezel volivcem na cerkniškem shodu o vplačevanju deželnih naklad od kmetske strani, češ, da kmet dobi dvakrat povrnjeno nazaj, kar vplača, nasprotno pa dobi meščan komaj eno četrtino. Drugih važnih zadev ni poročal, dasi smo pričakovali, da bode vsaj omenil s 1 o-vensko-nemško zvezo, o kateri ni črhnil besede in Be sploh varoval imenovati veleposestvo; mislili smo, da bode pojasnil krivični volivni red, a tudi o tem je molčal. Pričakovali smo, da bode kaj dregnil v konsumna društva, da bi kaj zboljšanja natvezil trgovcem in obrtnikom, a tudi to je pozabil. Pač pa je z a -g o v a r j a 1 p o d p o r o nemškemu gledišču! Nobenemu volivcu se ni zdelo vredno, da bi se bil oglasil k besedi, ker je vsakdo spoznal, da sta ta dva poslanca zastopnika zastarelih, novemu demokratičnemu gibanju umikajočih se nazorov. Gosp. p 1. S 1 a d o v i č je dal meha nično tri resolucije na glasovanje. Ker se je šlo pri tem tudi za slovensko u r a -dovanje na Koroškem, je vzdignil roko k sprejetju resolucij marsikateri naših. Večina volivcev posestnikov in obrtnikov je pa domov grede izrekla željo, da bi bilo vendar dobro slišati v Novem mestu tudi katoliško-naroduo stranko, da slišimo o b a z v o n a , in da se prepričamo, če so možje, o katerih vedno govori dr. Tavčar, res taki, kakor jih popisuje. Čujmo vse, in potom sodimo ! VtiB dr. Tavčarjevega govora je bil ta, da je liberalna stranka v hudih škripcih. Državni zbor. Parlamentarna komisija mladočeškega kluba je imela včeraj sejo, v kateri se je po daljši debati sklenilo vse potrebno o taktičnem postopanju v prihodnjih sejah. Tozadevni sklepi parlamentarne komisije so se danes klubu naznanili. Poljski klub je imel včeraj sejo dve uri, v kateri se je razpravljalo o političnem in parlamentarnem položaju. Orof Dzieduszycki je omenjal pretečo češko obBtrukcijo in poročal o govoricah, češ, da je ogrski ministrski predsednik grof Tisza dovolil, da se reši avstrijska nagodba s pomočjo § 14. Dalje mu je znano, da ima češki poslanec Fort pripravljen nujni predlog, v katerem je obrazložena zahteva, da se sestavi odsek, obstoječ iz 48 udov, ki naj izdela novo ustavo. Nadalje je predložil P i e t a k , minister za Galicijo, pojedine številke iz proračuna, tikajoče se Galicije. Klub jih je odobril. Poslanec D a n i e 1 a k je v ostrem govoru napadal zunanjega ministra, Goluchovskega, ker se prav nič ne zmeni za to, da se vedno več avstrijskih Poljakov izseljuje v Pruaijo. Včeraj je imel sejo tudi i z v r š e -va.lni klub vseh nemških strank. Posvetovalo se je o političnem položaju; glede postopanja strank se je sklenilo popolno sporazumljenje. Z ozirom na morav-sko vseučiliško vprašanje zastopajo nemške stranke mnenje, da se nikakor ne sme iztrgati iz kompleksa nemško-čeških spornih vprašanj. Kriza na Ogrskem. Trgovinski minister Hieronymi je imel v nedeljo shod svojih volivcev. Na shodu je obsodil obstrukcijo in dejal, da se nova vlada opira na dobromisleče prebivalstvo, ki želi, da se napravi red v državi. Omenjal je vojaške pridobitve, osvetljeval potrebo novih cest in lokalnih železnic ter izjavil, da predloži zbornici tozadevni zakonski načrt. Naglašal je, da se morata reki Donava in Tisa medsebojno zvezati. O avtonomnem carinskem tarifu je izjavil, da Ogrska ne more misliti na zaščitno politiko, LISTEK, Pisma s pota, | Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) Že tedaj, ko sem vstal od obeda, sem čutil, da je veter moral postati močnejši. Korakajoč poleg miz k vratom velikanskega salona, osvetljenega z najmanj tridesetimi okroglimi okni, sem se moral sedaj pa sedaj poprijeti stolov, ki so pritrjeni k tlom, ali pa se dajo zavrteti. Na krovu sem našel že številno družbo popotnikov, ki so se zagledali ter se skušali razgovarjati, očividno ne o čem drugem, kakor o vremenu; a pogovor na ladiji nikakor ni tako puhel in plitev kakor na suhem. Medtem se je brod čimdalje huje gu-gal. Za pol ure nagloma vstane jedna gospa, ki se je doslej najveselejše razgovar-jala, pogleda s kalnimi očmi naokrog, spregovori z zamolklim glasom: »O Bogi O Bog!« in zdirja urno po stopnjicah na hodnik, ki drži v kajute. Za njo pohiti v kratkem druga in tretja, potem možaki, in krov postaja vedno bolj prazen; končno ostane na bojišču samo nekoliko oseb krep-kejšo narave, med katere štejem samega sebe, svojega tovariša, nekega zdravnika z rdečimi brki ter mlad amerikanski par: mož podoben Otellu, a žena angelu. Začnemo se seznanjati. Na srečo tudi zdravnik in mlada Amerikanca razumeta francoski. Kajpada se razgovarjamo samo o morju in o dogodkih na potovanju po morju. Oez nekaj časa me vpraša Otello: »Ali ste že mnogo potovali po morju ?" »Potujem prvič, toda doslej mi ni ničesar. A vi ?" „0, jaz sem znan z morjem, takisto tudi moja žena." »Toda to guganje ne smatram več za šalo.« „Za to se dosti ne zmenim", odvrne Otello, za nekaj časa pa doda: „Vendar mislim, da sem moral zaužiti kaj nezdravega." „kare8 opažam, da Bte obledeli." „01 toda to preide. ! Tu na krovu je najbolje; niti ne mislim hoditi dol." „Noč bomo imoli lepo." „Zelo lepo; brezdvomno sem pojedel kaj nezdravega." „Sveže ozračje vas ozdravi". „Vsekakor . . ." Pri tam pokaže Otello tako očitna iz-pričevanja, da je moral pojesti kaj nezdra vega, da mu ni ostalo nič drugega, nego oditi navzdol ter sa vleči. Na krovu ostanemo samo trije. Nato začutim tudi jaz omotico v glavi, toda prižgem si Bmodko, kar me nekoliko polajša. Zdravnik se raz-govarja z mojim tovarišem, jaz pa z mlado „lady". Zapažam vendar, da mi glava postaja čimdalje bolj težka, radi česar se nama razgovor ne vjema. Med tem se je začelo temniti, mornarji so snemali veliko jadro na sprednjem delu broda ter zbrani v večjem številu, vlekli vrv, klicajoč z žalostnim glasom: „Ooe! ho!" „Pojdiva gledat", reče mi mlada lady. Greva torej gledat, toda sredi pota »lady" obstoji ter me pogleda s tako čudnim pogledom, da mi kar vsa kri šine v lice. V njenih očeh je bilo opaziti ginje-nost in omedlevico; lice ji je bledelo in rdelo obenem, hoče nekaj povedati, toda zdi se, kakor bi ne smela, torej preobrača oči kakor junakinja na odru. „Kaj to pomeni?" mi pride na misel. Medtem nam kitajski t a m -1 a m da znamenje, da je napočil čaB večorje. Hrano nam dajejo dobro, toda k večerji že ni prišlo niti polovico toliko ljudi, kakor opoldne k »1 u n c h u«. Meni na desno je sedel kapitan, čigar ladija se je bila razbila na angleškem obrežju. Ta človek jo bil dvakrat debelejši od navadnega kristjana, toda ta kepa masti je govorila nenavadno tenko, pojedla pa toliko, da bi polovica tega zadoščala za vse moštvo na ladiji. Človek bi dejal, da je to omara za shrambo živeža. Dober tek mu je pridobil posebno spoštovanje naše stare mumije, ki mu je stregla dvakrat skrbneje nego meni. Večerjali smo molče in molče vstali od mize ; molk je pretrgavalo samo škripanje stebrov, ki podpirajo strop dining-zvona, in ki služijo obenem za shrambo knjig; časih je spet val s pljuskanjem žalil okna zdaj na desni zdaj na levi Btrani salona. Lica vseh so bila otožna in bleda. Gentleman, sedeč kapitanu nasproti, udari s steklenico ob mizo ter reče: »Naj kuga pobere takšno vreme !• »Vreme je lepo«, zaškrta s tankim glasom omara, »toda ponoči ali jutri zarano pride vihar«. Opazil sem, da se mi spodaj, v salonu, dokaj bolj vrti v glavi, nego zgoraj, na krovu; opazil sem takisto, da mi možgani postajajo vsako uro bolj topi; radi tega sem po črni kavi takoj odšal na krov. Žo je bilo popolnoma temno. Močan veter se je zaletaval v jadra; po vsem brodu se je čulo žalostno : »Ooo-ho !« mornarjev. Ocean pa je besno šumel. (Dalje prih.) dokler izvaža vsako leto za 70 milijonov žita, 167.000 govedi in 45.000 konj. Ako bi tujim izdelkom zastavili pet v Ognko, bi se drugod ravno tabo zgodilo z ogrskim pridelkom, in kmet bi bil uničen. Zaščitna carinska politika sama na sebi še nikakor ne more ustvariti industrije, ako niso dani drugi pogoji — O trgovinskih zvezah je omenil, da je izredno važno, da se Ogrska zopet udeleži tozadevnih pogajanj. Le zvezi z Nemčijo se je zahvaliti, da še ni odpovedala trgovinske pogodbe. — Včeraj je drž. zbor nadaljeval r»zoravo o predlogi novincev. Posl. N o s s y je imel obBtrukcijski govor; slednjič je prišlo do hrupnih prizorov. Nfcto se j i razprava prekinila m je liberalni posl. Podmaniciky predlagal, naj se seje podaljšajo za eano uro. Kcšutovec Molnar je pedal interpelacijo glede italijanske trgounske pogodbe. Ministrski predsednik je t dgovcr.l takoj. Potem je bila seja zaključena. — Kossuth je objavil članek, v katerem najstrožje obsoja sedanjo obstrukoijo, češ, da sedaj ni na mestu, in se je smo posluževati le v redkih slučajih. Neodvisna stranka hoče v kratkem sklicati sejo, v kateri bo sklepala, naj li nadaljuje obstrukcijo, ali ne. Neodvisna stranka se je prepričala, da ne doseže novih koncesii, in zato se ji zdi brez pomena nadaljevanje obstrukcije. PoJjaki in vojaške zahteve. »Nova R 1 irma« je mnenja, da je pri šel tudi za Poljake čas, da označijo svojo stališče napram vojaškim zahtivam. Dolžnost poljskih poslancev je. skrbeti, da naznanijo narodne zahteve ob ugedni priliki in s potrebno odločnostjo. Ako bodo ogrski častniki premeščeni k ogrskim polkom, ni nobene ovire, da bi ne služili poljski častniki pri pol.skih, nemški pri nemških polkih. Ogri so pokazali, da je tudi v vojaških za dev8h mogoče doseči k«ncesij, ako sa av- [ strijske meiodajne kroge prisili k prijen- j ljivosti. Poljaki na Pruskem. Po izidu, ki ga kažejo zdaj volitve volivnih mož za pruski deželni zbor, ostaja narodno posestno stanje na Poznanjskem isto, kakor ie bilo doslej : Poljaki so imeli v deželni zbornici 13 mandatov, in toliko jih ob-drie tudi zdaj. — Višje upravno sodišče sa je pred kratkim zopet bavilo z vprašanjem, li smejo poljski govorniki govoriti na sho f dih v poijskem jeziku. Sodišče je odločilo, kakor že enkrat poprej, na korist Poljakom, j Tirani vesti ln prepričanja. V francoskem senatu je prišlo do'glasovanja glede prve točke, ki se tiče odprave učnega zakona, znanega pod imenom »Loi Failcux«. Ta postava je dovoljevala poučevati v ljudskih šolah osebam, ki so se izkazale za sposobne pred državno izpraše-valno komisijo. A zdaj so našli francoski ja-kobinoi, katere je javna korupcija francoska postavila k vladnemu krmilu, da je ta zakon krivičen — državi! Ia zakaj ? Ker na ta način tudi krščanski ljudje lahko poučujejo. Zato so morali ta zakon — v imenu svobode! — zatreti. V senatu je ministrstvo Combesovo izdalo izjavo, da je za to, da se prepove vsem osebam, ki so obljubile čiBtost in pokorščino, vsako poučevanje. Torej, kdorjeobljubilčisto življenje, ne sme priti v dotiko z mladino, da se morda mladina od njega ne navzame čistosti! Ljudje, ki pa žive nečisto, ti pa niso izkl|učeni od učiteljstva ! Ta sklep francoskih liberalcev pač dosti jasno kaže moralno močvirje, katero nastaja po brezverskem liberalizmu in pa lažnivost onih »svobodomislecev", ki se v imenu svobode bore proti krščanstvu. Razprava v senatu je pokazala, da se je senat zavedal, da dela zločinstvo, ko sklepa tako sramotno postavo. Komisija je samo z enim glasom večine sklenila, da pride ta stvar takoj v razpravo in v zbornici je bilo 141 glasov za, in 135 glasov proti razpravi o „postavi Falloux". Frama-sonsko liberalstvo je delalo z vsem pritiskom, da zatre zadnjo svobodo, ki jo ima krščansko prepričanje na Francoskem. Avstrijski liberalni, zlasti židovski listi, proslavljajo ta sramotni čin tiranske netolerantnosti. Mi si bomo to zapomnili, ker nam kaže, kaj hočejo tudi naši 1 i b e r a 1 d i Boris Sarafov. Ta bolgarski narodni junak, ki je v grozo in trepet Turkom, a katerega slave Macedonci kot svojega kralja, se mudi te dni v Zofiji. Od 3. febr. spomladi je hodil po Macedoniji iz enega kraja v drugi kraj, in zato ni Čudno, da se je v Zofiji dozdeval ljudem kot puBtinjak; dolgi kodri mu viBe po plečih, nosi razmršeno brado in zarjavel obraz, l njim je prišlo v Zofijo okrog 65 tovarišev, ki so videti drzni in bojeviti junaki. Ko se je Sarafov po železnici vozil od bolgarske meje do Zofije, je bil na vseh postajah od ogromnih množic naroda navdušeno pozdravljan. — Posebno veličasten in ganljiv pa je bil vsprejem Borisa Strafova i o njegovem prihodu v Zofijo. Na kolodvoru > pričakovala ga je nepregledna množica naroda, ki je navdušeno vsklikala slovanskemu junaku. Ko se je vlak ustavil, je godba začela svirati in vse je drlo proti Saratovu, da bi mu stisnilo roko in ga objelo. BI je to v resnici nepopisljiv prizor. Borisa so na rokah nesli s kolodvora in ga vsega pokrili z lovorjevimi venci in cvetjem. Tako so ga v triumfu nesli tri kilometre daleč do stanovanja njegovih starišev. Nasproti svojim prijateljem izjavil je Sarafov, da njega, kakor tudi vso revoluoi-jonarno organizacijo prav nič ne brigajo reformni načrti. Obup slovanskega naroda v Macedoniji polaga vedno večje netivo na plamen ustaje in v kratkem je pričakovati v Macedoniji novih velikih atentatov. Ko se je Borisu Sarafovu o pričetku ustaje poverilo vrhovno poveljništvo, sestavil si je kakih 60 mož broječo četo, s katero je krožil po vsem ustaškem ozemlju. Povsod je z navdušenimi govori vspodbujal prebivalstvo na ustajo proti turškemu krvoloč nežu in kjer je bilo potrebno, je sam vodil ustaške čete v boj proti Turkom. Največjo slavo stekli so si ustaši v bitki pri Bigli, kjer so pobili nad 600 Turkov. V tej bitki j ie turškim vojakom poveljeval general Omer ! Rušdi paša. Celih devet mesecev je Boris | Sarafov krožil po Macedoniii in se izpostavljal j največjim nevarnost m. Redkokdaj je kako noč prebil pod streho in z jako redkimi izjemami prenočeval je pod milim nebom. Zadnjikrat se je bojeval proti Turkom dne 9. nov. ob reki Vardar pri Slpu. Sklenil je nato odpotovati v Bolgarijo, ker zimski čas ni ugoden ustaškemu gibanju. Vsekakor pa se Sirafov v prihodnji spomladi povrne v Macedonijo, da nadaljuje zapričeto delo. Borisa Sarafova je odlikoval te dni bolgarski knez. Sirafov je dobil od kneza častno sabljo, na kateri so zarezane črke knezovega imena. Obenem je knez izrekel Sarafovu »imenom bolgarskega naroda zahvalo junaku«. Sarafov je dobil znatne denarna darove od bogatih Bolgarov. Iz brzojavk. Dunaj. Vprašanje o sestavini novih topov je rešeno. Vlada hoče zopet poskusiti, da dobi od parlamenta potrebnega moštva za nove topove. B r u s e 1 j. Vsled kapi, katera ga je zadela dne 8. t. mes., je danes tukaj umrl predsednik senata, H rzog. Sofija. Dne 15. t. m. je knez Ferdinand otvoril bolgarsko sobranje s prestolnim nagovorom. Knez je povdarjal potrebo dobrih odnošaja z Rusijo »veliko oprostiteljico Bolgarije«. Naznanil je spremembo zakona o uradništvu, spremembo organizacije vojaštva in ustanovitev poljedelskih šol. Dunaj. Nemški poslanci iz Češke odpravljajo predlog glede delitve škofij na Češkem po narodnosti. Dunaj. Prebitek državnega proračuna za 1. 1904 znaša približno tri milijone K. Dunaj. »Neue Freie Presse« priob-čuje pogovor s srbskim poslanikom Vu cem, ki je dejal, da se kralj Peter nikakor ne odpove prestolu. O Makedoniji je dejal, da je položaj ondi nevzdržljiv. Beda bo ljudstvo ondi prisilila, da spomladi zopet zgrabi za' orožje. Turška vlada je nesposobna napraviti red. Fredensborg. V krogu svoje rod bine praznuje tu danski kralj Kristijan IX. fitiridesetletnico svojega vladanja. Dunaj. Vlada je razpustila društvo »Kreditschutzreform « radi nepravilnega poslovanja. Dunaj. Novih topov bo 3000, ki bodo gotovi v dveh ali treh letih. Vsa dela se iz vrše v Avstriji. Potrebščina za nove topove bo znašala okolu 38 milijonov K. Dunaj. Včeraj je pričela delovanje enketa za reformo hišnega davka. Berolin. Nekateri listi pravijo, da bo nemški cesar za dalje časa prišel na Južno Tirolsko, da se pod ondotnim milim podnebjem popolnoma pozdravi. Javno mnenje pa smatra bolezen cesarjevo za neozdravljivo. S o 1 i j a. Predsednikom sobranja je izvoljen Stajkov, podpredsednikoma Gatev in Petkov s 136 glasovi proti 36. Vsi izvoljenci so Stambulovci. Dunaj. Berolinski list »Gegenvvart* toži o osamljenosti Nemčije. List pravi, da trozveza nikakor ni trdna in da se utegne primeriti, da bi v resnem trenotku šla Avstrija z Rusijo in Italija s Francosko. List pravi, da se mora Nemčija zvezati z Avstrijo in Rusijo, ako hoče nemštvu pridobiti večjo bodočnost, ne pomisli pa, da za take nemške načrte Rusije ne bo pridobiti. Reka. Čuje se, da postane reški guverner nadžupan okraja Marmarosa, baron R o s s n e r. Jeseniške novice. Podrobnosti o strašni nesreči na Je-senioah. Cela družina mrtva. Pretresljiva novica se je v soboto zjutraj bliskoma razširila po Jesenicah: Družina Košir na Savi je ponoči umrla, zadušila se je. Mrtvi so: družinski oče, mati in trije otroci; pet mrličev naenkrat. Kako so jih našli? V soboto, 14 nov. ob 7. zjutraj je bila hiša še zaprta, iz nje pa se je slišalo bolestno stokanje. S silo so morali odpreti vrata. Grozen, zoprn zrak je bil v hiši. Iz postelje z obrazom na tleh je visela 12 etna deklica Gizela — mrtva, druga dva otroka, 6 in 7 let stara, j oče in mati so ležali v postelji — tudi mrtvi. Sestra družinskega očeta in mati družinske matere pa sta v nezavesti ležali in bolestno stokala. Brž so ju prenesli v tovarniško bolnišnico na Senožetih. Kaj je vzrok grozne nesreče? Vsakovrstne govorica so nastale, jasnega in točnega odgovora na to vprašanje se še sedaj ne more dati. Mi naštejemo le nekatera dejstva, ki dajo mnogo misliti in ki se ne dajo utajiti. Prvo dejstvo: II ša, v kateri se je zgodila nesreča, je tovarniška hiša, zelo nizka, pritlična, v bliž ni tovarniških kanalov, skozi katere prihajajo strupeni plini v Martinove peči. Drugo dejstvo: Že pred štirinajstimi dnevi je cela družina obolela. Bdi so zjutraj vsi omamljeni, ko so vstali, in so bljuvali. Dolžili bo hrano, češ, da so kajv takega pojedli. Tretje dejstvo: Se bolj omamljeni so bili v petek zjutraj 13. novembra. Družinski oče, Košir, ; je prosil g. Pongratza, tovarniškega urad-j nika, naj jim drugo stanovanje, ker v | sedanjem ni več mogoče prebivati. Je li g. Pongratz res na to rekd: »Pa okna od prite!«. ne moremo z gotovostio trditi, tako se pa govori, dejstvo je, da ni uslišal prošnje i Koširjeve. Četrto dejstvo: - Dr. Je-lovšek, okrajni zdravnik iz R idovljice, je bil v petek, 13. nov., v stanovanju te družine, jo je tudi videl, kakšna je, pa ni ukazal, da se mera to stanovanje zspustti. Peto dejstvo: V soboto zjutraj 14. nov., so našli v tem stanovanju pet ljudi mrtvih, dva v nezavesti, mrtva dva tiča v kletki, mrtvo tudi mačko. K tem dejstvom pristavljamo še govorico ljudstva, da peč o s o d e -polno noč v tem stanovanju ; n i bila zakurjena, ker so našli v J nji kostanjeve luščine, ki bi bo bile gotovo vpepelile, ko bi bilo gorelo v peči. Kaj govori ljud8tvo?Govori, da je družina Košir žrtev ne-brižnosti od strani tovarne. Pravi, da so strupeni plini, ki po kanalih pod zemljo prihajajo v Martinove peči, iz kanalov pridrli v pritlično hišico, kjer so stanovali Koširjevi; začeli da so prodirati že pred 14 dnevi, a so bruhnili osodepolno noč vun tako, da so povzročili grozno nesrečo. Z veliko nevoljo govori o g. Pongratzu, zakaj ni od-kazal družini drugega stanovanja, čeravno ga je prosila zato; z veliko nevoljo govori o gosp. dr. Jelovšku, zakaj ni ukazal družine deložirati in o tovarni sploh, zakaj ni vse stvari resno preiskala o pravem času. Pretresljiv pogreb. V nedeljo popoldne so prenesli ponesrečeno družino v mrtvašnico. Na tisoče ljudstva se je zbralo k pogrebu. Pet mrličev naenkrat pri enem pogrebu, to je res nekaj posebnega. Za križem bo šli šolarji, potem obe požarni brambi, tovarniška godba, duhovščina, potem — pet rakev: najprej ena bela 6'etnega otroka, potem v eni vrsti dve beli (7 in 12,etnega otroka) potem dve črni, očeta in matere, za njimi pa neštevilno ljud tva. Tudi ob cesti je stalo in gledalo vse polno ljudi. Kdor je videl ta nenavadni pogreb, pretreslo ga je; solzevso silile ljudem iz oči. Še ena žrtev. Mati gospodinje je tudi že umrla v nedeljo zvečer v bolnišnici. Pa tudi sestra gospodarjeva bo najbrž umrla. Za vse je izkopana — ena jama. Zahtevamo natačne preiskave! Glas, ki gre med ljudmi, da je tovarna prizadeta pri tej nesreči, se ne sme prezreti. To jo vendar nekaj groznega — šest mrličev naenkrat. Da jo tu nekje bila nebrižnost, kdo bo tajil, če premisli vse okolnoeti nesreče ? Kako hitro n. pr. kaznujejo mater, ako bo ji jo ponesrečil otrok, ker ga je pustila brez nadzorstva. Ali naj ta dogodek ostane brez kazni ? Kje je bila nebrižnost, naj d o ž e n e preiskava. Preiskati se mora. j e 1 i so res strupeni plini iz podzemeljskih kanalov tovarne prišli v stanovanje ponesrečene družine. Vsi vhodi v to stanovanje bi sa bili morali že zapečatiti in poskusi bi se lahko napravili z živalmi, ki bi jih zaprli notri. Preiskati se mora, koga zadene krivda! Preiskava pa mora biti natančna in taka, da ne bo ljudstvo imelo nikakega vzroka misliti, češ, potlačiti ' hočejo. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. novembra. Dr. Ferjančič — v zadregah. G. e. kr. sodni nadsvetnik extra statum, ta čas tudi kamniški poslaneo, je dal dobesedno natisniti svoj strahovito dolgočasni govor, s katerim je moril Kamničanom veselje do liberalne politike prošlo soboto. Ta govor naredi tak vtisk, kakor če nam pripoveduje jetični človek, da bo ozdravel prihodnjo spomlad. Katoliško-narodne poslance je popisoval kot tako zvijačne in nas lne ljudi, da je moral nehote vsak liberalni Kamničan priti do sklepa: Kako se bo naš gosp. nadsvetnik mogel ubraniti takim ljudem ! Ce je taka, morajo liberalci vojsio izgubiti! — Dr. Ferjančič je rekel v Kamniku: „Mi nismo nikdar priznali, da je volilna reforma nujna" — v istini so pa liberalci tudi glasovali za nujnost tega predloga. Ze iz tega se vidi, da dr. Ferjančič ni na jasnem, kaj hoče, še bolj pa se to razvidi iz naslednjega. Liberalnoobstrukcijo v odsekih jako nerodno zagovarja s tem, da „ni mogoče mirno in premišljeno delovati v odsekih, ako v zbornici divja obstrukcija". Kdo to verjame? Saj takrat, ko zborujejo odseki, ne zboruje »plenum" deželnega zbora. Ali so liberalci tako zbegani, da še v odsekih več mirno misliti ne morejo? Pravi vzrok je ta, ker liberalci hočejo še nadalje deliti groše in knefe po starem rcc3ptu, in ker naši poslanci tega ne pusto, so v odsekih začeli liberalci o b s t r u -irati proti ljudskim koristim. Vse tiste podpore, uravnave voda vodovode itd., za katerimi je žaloval dr. Ferjančič v Kamniku, so naši poslanci izvzeli iz obstrukcije, a preprečili so jih liberalci z obstrukcijo v odsekih. Tega ne morete utajiti, g. Ferjančič! — Dalje je rekel: „Klerikalizem je povsod nasproten demokratičnemu pravu". Ce je to res, pa vi g. nadsvet. contra statum kot »liberalec" zagovarjajte splošno in enako vol. pravico 1 — — Zvezo z Nemci je dr. Ferjančič jako originalno tajil. On priznava, da so liberalci volili dr. Schafferja v deželni šolski svet, in da so zato Nemci volili liberalca v dež. odbor, a to po njegovem mnenju ni nobena zveza. O pismu Schweglo-v e m, katero nam pa črno na belem dokazuje, da obstoji ne le zveza, ampak tudi zaveza, in da je dr. Ferjančič do mandata prišel po slo-vensko-nemški zvezi, je pa dr. Ferjančič v slov. Kamniku molčal, kakor karp. Niti besede ni zinil o t e m ; tako je molče trobental, da je res, kar je »Slovenec« pisal o slov.-nemški zvezi! — Dr. Ferjančiču je izkušal vliti poguma v bolno Brce kamniški F a j -d i g a, ki je prigovarjal, da bi se morali katoliško-narodni poslanci kot »nesramni škodljivci s pasjim bičem izgnati« iz dežel, zbora. I a človek, ki tako govori, se predrzne reči, da obsoja »klerikalno" obstrukcijo! Mi nimamo nič proti temu, ako se g. dr. Ferjančič oklene tega sveta in v resnici začne s pasjim bičem obstruirati. Gosp. F a j d i g a se bo čudil uspehu, ki ga bo dosegel njegov recept! Dr. F e r j a n č i č je pa pokazal, da je za liberalce vprašanje volilne reforme taka zadrega, da se pred svojimi volivci niti v razpravljanje te najvažnejše zadeve ne upajo spuščati! Tudi ta molk govori dovolj jasno! Dr. Ferjančič je dejal, da se zato nečejo liberalci udati obstrukciji, ker nečejo žrtvovati svojih »naprednih načel«. Ta je jalova: Liberalci se drže najbolj nazadnjaškega, že davno zastarelega načela, po katerem gospodarita v dežel, zboru kranjskem nemški baron in liberalni uradnik — namestu obrtnika, kmeta in delavca! Liberalni uradniki naredili zmešnjavo v Radovljici. O radovljiški zmešnjavi se nam je posrečilo izvedeti sledeče: 12. novembra bi imela biti volitev novega občinskega starešinstva v Radovljici, a volitev se ni mogla vršiti, ker je bilo od 17 odbornikov samo 11 navzočih. Nasproti si stojita stranka mestne hranilnice z načelnikom županom Roblekom, in stranka posojilnice, pa ne Raifieisenove, temveč akcijonarjev na dividendo (!) z načelnikom dr. Vilfanom, od katerega pravijo, ako postane župan radovljiški, da ima namen, organizovati vse žu- • Priloga 266. štev. »Slovenca'4 dne 17. novembra 1903. pano Gorenjske t radikalno liberalnem smislu. Pri občinskih volitvah je propadla stranka mestne hranilnice proti posojilnici s petim" odborniki proti Bedmimi, in to s pomočjo uradnikov (1), posebno davkarskih, katerih eden je izvabil pooblastilo vdovi, gospe Ra-bič in ga tudi zanjo oddal. — Mestna hranilnica je ravnokar postavila krasno dvonadstropno poslopje za uradniška stanovanja, in nje načelnik Roblek, kateri oi mož katol. narodne stranke, temveč liberalne, s katero je vedno Vhodil, gotovo ni zaslužil od uradnikov, da%o ga sedaj vrgli. Bržkone jim je še premalo radikalen ter hočejo popolno radikalnega dr. Vilfana. Nekateri hočejo vedeti fie drug vzrok. Da so pa ravno urad« niki pripomogli k zmagi posojilniške stranke nad hranilnično, je obžalovati, ker to gotovo mestni hranilnici ni v korist, kakor ji tudi ni v korist, da sta davčni nadzornik Žim in davčni oficijal Globočnik občinska odbornika, posebno če pride kedaj čas, da bi imela kaj govoriti pri hranilnici. Ko postane dr. Vilfan župan radovljiški, bi sveto vali, naj se izvoli kateri izmed davčnih gospodov načelnikom posojilnice, in kmalu se bo pokazalo, ali se bodo vloge množile ali manjšale. Pozabiti pa se ne sme še ene osebe, katera ni brez zasluženja pri zmagi poBojilniški, in ta je dr. Jelovšek. Sploh je znano po vsem Gorenjskeni, kako strasten zagovornik je bil premeščenja uradov iz Radovljice, in sedaj postane občinski odbor nik, in sicer — komur so znane razmere dr. Jelovška do družine Homanove skozi mnogo let, bo vedel to ceniti — po milosti gospe Homan odbornik-virilist — Kaj se daj? Na eni strani so: dekan Novak, notar Rudesoh, podobar Vurnik, trgovec Bulovec, posestnik Vari, virilista lekarnar Roblek in gostilničar Vinko Hudovernik; na drugi strani: dr. Vilfan, davčni nadzornik Zim, davčni oficijal Globočnik, sodnijski oficijal Vansohov, trgovec Oton Homan, ključavničar Sartori, gostilničar Žan, virilisti: dr. Je* lovšek, grajščinski oskrbnik Schuaterechita, krojač Pogačnik. Večina je sklenila odsotnim odbornikom manjšine po 20 K globe, toda brez pravice, in ker dekan Novak kot predsednik ni dovolil glasovati o predlogu Otona Homana, da mora sklicati v treh dneh zopet drugo sejo, je stavil dr. Vilfan predlog, da se naprosi c. kr. okrajno glavarstvo, da ono vodi prihodnjo sejo. Sestanek »Leonove družbe" bo drugo sredo, 2 5. t m. Predaval bo d r. Jos. J e r š e. Tema: Srce. — To sredo, 18 t. m., bo pa navadni prijateljski večer v »Rokodel. domu«. Shod v Velikih Laščah. O petih shodih kat.-narodne stranke smo poročali včeraj. Danes smo dobili poročilo o š e s t e m javnem shodu v nedeljo. — V nedeljo popoldne je bil tudi shod v Velikih Laščah. Obe sobi kmetijskega društva sta bili natlačeno polni zborovalcev. To pač priča jasno, kako se ljudstvo zaveda. Čimdalj čaaa bo trajal boj proti krivičnemu volilnemu redu, tembolj so ljudje zavedni, tembolj so združeni, tembolj so pripravljeni iti s svojimi poslanci do skrajnosti, dokler Bi ne pribore pravic, ki jim gredo. Na shodu, kateremu je predsedoval g. Jožef Gruden, župan lužarski, je g. Anton Mrkun govoril o razmerah v deželnem zboru in o volilni reformi. Govoril je tudi g. Jožef Gruden. Volivci so z zanimanjem poslušali ter živahno odobravali postopanje naših poslancev v deželni zbornici. Izjavili so, da hočejo neomajano in složno stati za svojimi poslanci, dokler ne napoči dan zmage, soglasno sta bili sprejeti resoluciji: I Shcd v Velikih Laščah izraža deželnim in državnim poslancem katoliško-narodne stranke, zlasti njenemu načelniku g. dr. S u s t e r š i č u, popolno priznanje in zaupanje. Posebno zaupanje izražamo svojemu poslancu g. Fr. Jakliču, ki je uprav sedaj izpostavljen najhujšim nasprotnim napadom. Poslanci ! Ljudstvo je z vami; vztrajajte v hudem boju toliko časa, dokler ne priborite ljud stvu pravic. — II. Volivci, zbrani na shodu v Velikih LaSčah, smo prepričani, da je krivičen sedanji volivni red, po katerem ima 90 graščakov in 6000 mestnih volivcev 20 poslancev, 37.000 kmetskih volivcev pa samo 16 poslancev. Zahtevamo, da se izpremeni volivni red za kranjski de želni zbor tako, da se pomnoži šte vilo poslancev iz kmetske skupine ter da se uvede splošna volivna skupina. Občinske volitve na Go5ah. Iz Vipave smo dobili včeraj zvečer prepozno za včerajšnji list naslednjo brzojavko: Katol.-narodna Btranka na Gofiah v 3. razredu sijajno zmagala. Nasprotniki se volitve niso udeležili. Sedaj volita 2, in 1. razred. Zmaga zagotovljena. — Nekoliko pozneje smo dobili naslednjo brzojavko: „V i p a v a : L;be ralci so se goških »tolovajev« tako zbali, da niso prišli k občinskim volitvam. Slava volilcem!" Osebne vesti. Vodstvo okrajnega g 1 a-varstva ljubljanske okolice prevzame svetnik dež. vlade in dosedanji vodja okrajnoga glavarstva v Rudolfovem g. B. Friedrich; okrajni glavar v Po-stojini, g. baron Reohbaoh, prevzame vodstvo okrajnega glavarstva v Rado v 1 j i c i ; vodstvo okrajnega glavarstva vPostojinipa prevzame dosedanji vodja okrajnega glavarstva ljubljanske okolice okrajni nadkomisar g. Štefan L a -p a j n e. — Poštna ekapidijentinja v Izlakih je postala gdč. Amalija K 1 i n a r. — Umrla je na Dunaju soproga vojaškega intendanta gospa Maksimilijana Š u b t e r š i č rojena pl. K o h 1 e r v 42 letu svoje dobe. — Ab-solvirana učiteljska kandidatinja gdč. Marija Bučar iz Ljubljane je imenovana za pro-vizorično učiteljico v Starem Trgu pri Črnomlju. — Provizorični učitelj gospod Ivan Ž n i d a r š i č v Metliki je imenovan za provizoričnega učitelja na meščanski šoli v Krškem. Jednakopravnost pri sodiščih na Koroškem. Kako se godi slovenščini pri naših uradih, je javnosti itak že znano. Mi bi vendar mislili, da velja tako postopanje tudi nasproti drugim jezikom. A temu ni tako I Poznamo slučaje iz zadnjega časa, da se je stranka branila sprejeti vlogo v m a -d j a r s k e m jeziku, katero je dostavilo c. kr. okrajno sodišče celovško, a sprejeti jo je morala pod svojo streho, ker — jo je sodni organ kratkomalo pustil na pisalni mizi. Madjar ima pri nas svoje pravice, a Slovenec ? Ta naj pa molči. Kakor je »Slovenec« že glede uradov na Kranjskem pripomnil, naj se poslužujejo slovenščine kot uradnega jezika, omenimo danes tudi, da bi bilo jako umestno, da bi se tudi naši slo venski župni uradi, kakor neka teri že ravnajo, v občevanju z drugimi oblastmi posluževali slovenščine kot urad nega jezika. Klin s klinom! Občinski zastop občine Turjak je v seji dne 15. novembra izvolil gospoda deželnega poslanca Frančiška Jakliča zaradi njegovih zaslug in nesebičnega delovanja v blagor ljudstva za svojega č a b t -nega občana. — To naj bo g. poslancu v dokaz spoštovanja in ljubezni pri ljudstvu ter v zadostilo za razne nasprotne napade. Duhoveke zadeve b Koroškega. Župni upravitelj čast. g. E d g a r Klimš prestavljen je za kapelana v St. Vid na Glini, č. g. kapelan Franc N e u w i r -t h e r gre za provizorja v Tiffen ; župnijo Krnski Grad oskrbuje č. g. kanonik Vir-nik, župnijo Nemške Poreče č. g. kanonik b m o 1 e j iz Gospe Svete. — Umor v Žalcu. Delavec na železnici Jožef Debelak je v Žalcu zaklal mesarskega pomočnika Albina Jankoviča. Čuje se, da je bil Debelak najet, da izvrši umor, da se je pa v osebi zmotil. — Umrl je v celovški bolnici po daljšem bolehanju 25 let stari Jožef Šumi. — Prijet deaerter. V Calovcu bo prijeli vojaškega deserterja Alojza Knafelca, doma s Kranjskega. — Vinski semenj v Krškem ki se je vršil zadnjo soboto in nedeljo, se je ne pričakovano dobro obnesel. Sicer ni bilo mnogo kupcev, zato so pa navzočni toliko več pokupili, zlasti g. Fr. Rajštar, hotelijer v Šoštanju »Hotel Avstrija«, kar je tim pomembnejše, ker jev upati da si bodo s tem krika vina tudi na Stajarskem zasluženo ime pridobila. Mislimo, da ta razmeroma malenkostni izvoz kranjskega vina na Stajarsko ne bode ozlovoljil štajarskih producentov, in če, gotovo brez povoda, kajti naši, zlasti ljubljanski gostilničarji, točijo itak le štajar-ska vina. — Mnogo izvrstne kaplje so nadalje nakupili gg. Križ, gostilna pri »Zvezdi«, Mrak, gostilna pri »Levu« preje Košenina in V. Rohrman, gostilna pri »Roži« v Ljub ljani, Gabrijel Thaler, gostilničar v Železnikih, Lajovio, gostilničar v Smartnem in m. dr. Pri toliko Btotinah vinskih uzoroev ki so bili na tem seimnju na razpolago, je samoumevno, da so si gg. kupci omislili le najboljše blago. Cena je varirala od 32—48 v. S to prireditvijo so bili vsi, osobito pa pro-ducenti prav zadovoljni, kajti prodalo se je čez tisoč hektolitrov (2000 veder) vina samo iz krškega okraja. Če preostane čez zimo dovelj vina, se bo priredil še spomladi enak semenj. — Naznanjeni koncert se ni vršil, ker je bila zagrebška vojaška godba zadržana. — Prodiranje nemštva. Vlada je dala Nemcem baje zagotovilo, da bo privatno nemško ljudsko šolo v Opatiji podr-žavila. Tako uljudna je vlada proti Nemcem, da bi pa podržavila slovenske ljudske šole v Trstu, to ji ne pride na um. — Obesil se, ker je zamudil vlak. Iz Radgone poročajo: Dne 14. t. m. se je hotel iz Radgone nek artilerist 37. pešpolka peljati k poroki svoje Bestre. Zamudil je vlak in to ga je tako razjezilo, da se je obesil. — Umrl je v Celovcu umirovljeni to varniški ravnatelj in hišni posestnik gospod Magnus Rainer. — Državni proračun za 1 1904 nakazuje potrebščine 1.734,771.291 kron in in pokritja 1.737,509.991 kron. Prebitek 2,738.700 kron. Za Kranjsko je določenih: za popravo starega porotniškega poslopja v Ljubljani, kjer se namesti okrajno glavarstvo 26.800 kron; za popravo državne ceste preko Ljubelja pri Pristavi 10.500 kron; za most preko Save pri Kranju prvi obrok 20.000 kron; za železni most pri Črnučah prvi obrok 50.000 kron; za podporo drž. ceste med Zagorjem in Metliko drugi obrok 40.000 kron; za nadaljna dela pri cesti od Podrosta do primorske meje do Pekovega Brda in za popravo ceste med Zalilogom in Podrostom drugi obrok 46.500 kron; tlakovanje drž. ceste (Dunajska cesta) v Ljubljani tretji obrok 20.000 kron; za regulacjo Save 80.000 kron, za regulacijo kamniške Bistrice pri Domžalah, prvi obrok 50.000 kron; za zidavo sodnega poslopja v Rudolfovem 13.422 kron; izdatki verskega zaklada 4667 kron; za popravo pota iz Krnice do Pokluke 30.000 kron; za napravo poti od Roterce do Blatnikovega jarka 6000 kron; za nastanitev II. drž. gimnazije v Ljubljani 200.000 kron; za naučne potrebščine 1700 kron; za zidavo sodnij-skega poslopja v Ljubljani osmi obrok 11.200 kron; za zidavo razrednega poslopja v Litiji prvi obrok 50.000 kron. — Stajarsko novice Nagloma ja umrl na cesti v Mariboru bolni delavec Urban Mahorko iz St. Volbenka. Bil je iz Gradca na poti domov. — Vsled opeklin umrla. Obleko si je zažgala triletna hčerka gostilničarja Marika v Lei-tersbergu. Opekla se je tako, da je vsled opeklin umrla. — Današnjih občin skihvolitev v Gradou se krščan -ska ljudska stranka ne udeleži. Priporočila je svojim somišljenikom, da se vzdrže volitve. — Radi uboja hlapca V. Drafela je bil pred mariborskimi porotniki obsojen 25 let stari hlapec Franc Mlakar na tri leta strogega zapora. — Umora soproge obdolžen. V nedeljo zjutraj je povozil vlak v bližini Mitterdorfa na Stajarskem kmetico Terezijo Schrittwieser. Vprašanje je torej, se je li to zgodilo po nesreči ali je skočila sama pod vlak. Sluti se pa, da jo je njen mož ubil. Živela sta nam reč v vednem prepiru. Ravno v soboto zvečer sta se hudo prepirala in ni nemogoče, da je v tem prepiru mož ubil svojo ženo ter jo nato vrgel pod vlak. Schrittwieserja so zaprli. — V mariborskem občinskem svetu so sedaj po znani razsodbi najvišjega sodišča socijalni demokratje Krain^r, Musek inRožanc. — Častno občanstvo je podelil ob činski zastop na Vranskem dosedanjemu županu, gospodu Simonu Osetu, v priznanje njegovih zaBlug za občino. Radi pri znamo, da je goBp. Oaet v narodnem oziru, kjer se gre proti Nemoem, zlasti ob volitvah- velezaslužen, a še bolj bi bil, če ne bi netil domačega prepira. To je dalo baje raznim občanom povod, da so se pritožili proti častnemu imenovanju. — Novi način za vinsko poakuš-njo. V Parizu so iznašli novo zanesljivo sredstvo, s katerim ae vino poBkuša, je-li pravo ali primešano z vodo. V sod se vtakne žica, ki je v zvezi z električno baterijo. Ce vino ostane mirno, je pristno, če je pa vinu primešana voda, sliši se iz soda neko mr mranje, ki je tem močnejše, čim več je vode v vinu. — Hrvatske novice. »Matica Hrvatska« — glavni dedič. Dne 4. t. m. na Dunaju umrli trgovec S. Brkič je postavil univerzalnim dedičem svojega imetja »Matico Hrvatsko«. Zapuščina znaša 115.153 18 kren, ki pripade po izplačilu nekaterih manjših svot »Hrv. Matici«. — Ljudski shodi. V nedel. so Be vršile v petih hrvatskih mestih narodne skupščine. — 1 3 1 e t n i junak. Dne 12. t. m. je rešil iz narasle reke VrbaBa pri Banjaluki I3letni I. Jagodic 28letnega moža, kateri je drvil na splavu po razjarjeni reki, ne da bi si sam mogel pomagati. Dve drugi osebi, ki Bta bili tudi na splavu, sta omahnili v valovje, kjer sta utonili. Priča tega prizora ;ie bilo več odraatlih mož, ki pa niso imeli srčnosti s smrtjo se borečim priti na pomoč. — Naroden duhovnik. Gosp. Greg. Starčevič, kaplan iz Slunja pri Su šaku je bil vsled sodelovanja pri letošnjem narodnem pokrelu obsojen na mesec dni zapora. Kazen se mu je pozneje spremenila v 100 kron globe. — 4 01 e t n i c a doktorata. 14. t. m. je slavil v avli zagrebškega hrvat. vseučilišča zdravnik dr. J. Thal-ler 40letnico svojega doktorata. — Poljski pisatelj prof. Zmilinski se mudite dni v Zagrebu, da prouči hrvat. pol. in kulturne razmere, o kojih hoče Poljakom poročati. — Zgorelo dete. Triletna hčerka načelnika kolodvorske postaje v Zaprešiču je v nedeljo došla k ognju, kjer so se greli delavci, in se ji je plamen prijel obleke. Zadobila je take opekline, da je morala umreti. — Novo zdravilišče. Na Slje-menu, pogorju kraj Zagreba, ustanovi okr. boln. blagajna zdravilišče za bolne na pljučih. V ta namen je nabrala že 14 000 K. — Ameriški Hrvatje so poslali svojim ponesrečenim bratom tekom poletnih proti-madjarskih izgredov zopet 8.439 kron. Odbor „Narodne obrane" v Chikagi je doalej poslal v isti namen že 18 439 kron, a „Nova hrv. zadruga" 10 000 kron. — Električno razsvetljavo dobi mengiška pivovarna. — Delitev občin. Cesarjevo potrjenje je dobil zakon deželnega zbora štajarskega, ki določa delitev občine Vransko v dve novi občini in aicar: Trg VranBko ter Oiolica Vransko ozir. Prekop. — Sedaj bode vendar enkrat nastal mir med tržani in okoli čani, ker bodo dobili vaak svojo občino, dočim so ae prej bojevali za goapodaratvo v dosedanji skupni občini. — Ameriške novice. Parnik se je potopil. Iz Sanct Ste Marie poročajo: Blizu Whitefish se je potopil parnik W. F. Sauber. Kapitan in jeden pomorščak, ki sta ostala na krovu, dokler se vsi drugi niso rešili, sta utonila. — Svoja otroka umoril. V Marion Ind je kmet Jerse Me Clure umoril svoja dva otroka ia vrgel trupli za neke planke. — Kupčija s človeškimi trupli. Časopis »Daily News" prinaša inserat, naj se vsak, ki želi prodati svoje telesne ostanke, zglasi zdravniku Drake. — Mornarica ameriških Združenih držav je preteklo leto narastla za 25 novih ladij. Sedaj šteje ameriška mornarica 252 ladij. 25 novih ladij je še v delu. — B r e z d e 1 a. Kakih 7000 delavcev je že brez dela v Connellsville okraju, kakih 1000 pa v Masontownu. Predno bo minilo še nekaj dni, bo število brezposelnih delavcev doseglo najmanj 10.000. — Tovarne jekla v Jolietu so zopet pričele delovati. Mnogo Slovencev je zopet dobilo delo. — Slovenskega duhov n i k a si želi slovenska naselbina v Forestu, City Pa. Ondotni Slovenci si nameravajo zgraditi tudi slovensko cerkev. — Strajk na svetovni razstavi. 800 delavcev pri delih za svetovno razstavo v St. Louisu štrajka. — 30.000 rudarjev brez dela. Iz PottBville, Pa., poročajo: Philadelpbia & Reading, Coal & Iron kom-panija je dala zapreti svojih 43 rudnikov za trdi premog. Delo je ustavljeno za jeden teden, da med tem časom poide prevelika zaloga premoga. — Ponesrečeni dijaki. Na Big Four železnici pri Indiana-polis Ind. je trčnil osebni vlak, v katerem so se vozili večinoma dijaki z nekim tovornim vlakom. 15 dijakov je bilo ubitih, 30 ranjenih. — Gledališče pogorelo je v Jjhnatownu. — Kolegij požgan. Meatna vlada v Anavvalku je dala zažgati, kakor se poroča iz New Jorka, ondotni katoliški kolegij in Bicer vsled nezdrave vode. Šolska družba" se je preselila v Baltimore, kjer bo ustanovila nove zavode. — Pesni k • m o r i 1 e o, Iz Bostona poročajo: V mestni jetnišnici je zaprt armenski pesnik in govornik Vahtan Krikorian, na sumu, da je on povzročil umor Sagatel Sagouni ja v Londonu. Krikorian je prišel pred dvema dnevoma iz Evrope v Ameriko. Kakor hitro je stopil na suho, gaje policija aretovala.— Štrajk k o 11 a r j e v. V Su6quehama stavkajo vsi kotlarji Erie-železnice. — 500 vozov razdejanih. Is Crestline, O., poročajo: Ponoči razletel so je voz, kateri je bil naložen z dinamitom. Vsled razstrelbe so se tudi drugi vozovi užgali in v par minutah ie bil ves tovorni kolodvor Pittsburg, Fort Wayne & Chicago železnice v plamenu. Zgorelo je najmanj 500 naloženih in praznih vozov. — Vzgoja telovadkinj. Ravnateljstvo vseučilišča v AnnArbor je dijakinjam, katere obiskujejo tudi telovadbo, prepovedalo nositi korzete in jesti slaščice. Razun tega so jim pa tudi priporočili, da jed6 le sadje in sočivje ter da se dvakrat na teden kopljejo v vroči vodi in vsak dan v mrzli. — Dovoljenje sa likanje premoga je dobil g. Karol L a n k u s iz Gradca. — Spominski dan. Včeraj je minulo 25 let, odkar je umrl v nižjeavatrijski blaz-nioi kipar Fernkorn, katerega delo je Radcckijev kip v ljubljanski »Zvezdi". »Nemoi« v Mariboru. Izšel je volivni oklic nemškega volivnega odbora za obč. volitve v Mariboru. Na oklicu je podpisanih 120 meščanov, katerih polovica ima — slovenska imena. l^ubijai&s&e novice. Dovoljenje za akcidenčno tiskarno je dobil trgovec g. Franc I g l i č v Ljubljani, strokovnjaki pa ne dobč dovoljenja! Kap je zadela računskega svetnika v pok, g. W e i s e i 11 a. Tujci v Ljubljani. Včeraj je bilo toliko tujcev v Ljubljani, da je 15 tujcev moralo zapustiti Ljubljano, ker niso mogli dobiti stanovanja. 5 tujcev je ležalo v hotelu »pri slonu" na tleh. To jasno kaže, kako nujno potreben je v Ljubljani nov hotel. Premembe posesti. Tomažičevo hišo, takozvano Copičevo hišo v Kolodvorskih ulicah, je kupila delniška pivovarna v Žalcu za 121 OOO kron. — G. Jožef Perhauc je kupil v Spodnji Šiški hišo Čukovih dedičev v bli žini Koslerjeve pivovarne za 47.000 kron. Baron Codelli zavozil z avtomobilom v Ljubljanico. Včeraj ponoči je baron Codelli zavozil s svojim avtomobilom na Poljanskem nasipu v Ljubljanico. Vozil je sam tako naglo, da ni mogel pravilno voditi motor. Na avtomobilu sta bila tudi baronova soproga in voznik. Da so avtomobil spravili zopet na cesto, pripeli so za os avtomobila dolgo verigo in vpregli par volov, ki so pa s tako silo potegnili, da se je veriga utrgala. bele ko so z avtomobila vzeli sedeže, Bta mogla vola potegniti avtomobil na cesto, naksr sta ga vlekla domov. Iz Amerike se je pripeljalo včeraj in danes 800 oseb in sicer 3 0 0 Slovencev in Hrvatov in 500 Lahov. V Ameriko se je včeraj zvečer odpeljalo z južnega kolodvora 20 Slovencev in 108 Hrvatov. Iz Hrušice na Gorenjskem je včeraj odšlo 100 delavcev, ki so delali pri zgradbi železnice, domov. Ukradeni sod. V Vodmatu je bil izpred Lenčetove kleti ukraden prazen vinski sod, ki drži nad 600 litrov. Na sodu sta bili vrezani črki I. L. Tatvina. Včeraj dopoludne je na Vodnikovem trgu neki uzmovič izmaknil Ivani Peklaj, posestnici v Vodmatu št. 61 iz žepa denarnico, v kateri je ime'a nad 20 K de narja. Tatvina se je izvršila, ko je Peklajeva stala v goječi pri bazarju. Sejm. Dne 16 t. m. je bilo na tukajšnji sejm prignanih 687 konj in volov, 289 krav in telet, skupaj 926 glav. Kupčija je bila pri govedi, kakor tudi pri konjih kljub slabemu vremenu dobra. Z Martinovim večerom je v soboto pevsko društvo „Lubljana« posebno dobro vapelo in je pokazalo, da ume prirediti raz novrstno, vseskozi zanimivo-prijetno zabavo. Moški zbori so bili precizni, solisti disponi-rani, in so se povsem dobro izvršili; pet:e mešanega zbora je bilo sedaj nekaj novega pri društvenih priredbah in nas je nastop istega, osobito kar se tiče lepote petja in dinamike, resnično presenetil. „Solo", prizor iz umetnikovega življenja je bil povoljen. G. Bukšek ima izvrstno mimiko in kretanje, vendar bi se mu smelo priporočati razloč-nejše izgovarjanje. Pri komičnem prizoru »Dobro došli« se je posebno odlikoval »Ko ščak" g. Molek z naravnim igranjem, seveda je k temu pripomogla tudi veliko njegova maska. Ostali igralci so z vnemo storili vse potrebno, da se je^ igra dostojno izvršila. Spoznali smo v g. Šetini blagoglasnega ba-ritonista, kateri je »Savico« z močnim glasom lepo ter fino mansirano prednašal in tudi žel povsem zasluženo pohvalo. Obisk je bil najboljši. Vojaška godba je pod marljivim vodstvom g. Dakla neumorno igrala skoro same slovanske skladbe. Končno je še treba omeniti dobre in točne postrežbe g. Vošpernika: jedila okusna in vino dobro! •Martinov večer« pevskega društva »Slavec« je privabil sinoči v veliso dvorano Vospernigove restavracijo mnogobrojno ob činstva, tako da je okoli 9. ure nastala že dokajšnja gnječa. Ko je udarila godba prvo koračnico, se je začelo veselo gibanje med občinstvom, in takoj smo vedeli, da bo to res zabaven večer. Posamezne točke programa so se izvrčile v polno zadovoljnost občinstva. Komični prizor » C m o k a v -zarji na potovanju« (izvajan po pevskem kvartetu), je vzbudil mnogo smeha in je bil zlasti v slikah kaj srečno pogoden ter je žel tudi obilo pohvale. » R e k t u t Trčen« se je sicer dobro obnesel, toda »stražmošter« se nam je vsled tiste traku-ljaste proze skoro smilil in je bila splošna sodba ta: naj bi bil pr;zor krajši pa — jo-drnatejši. »Slavčeva« moška zbora »Po vejte ve planine« in »Venec slovenskih pesmi« sta bila dovršeno peta, dasi je bila prva skladba precej težavna. Pevci so morali pa dati — nameček. Glavni in največji del programa obsegal je godbene točke. Te je izvajala dru štvena godba pod vodstvom kapelnika go spoda Paole vseskozi eksaktnoin precizno. Gospod P a o 1 a je spreten dirigent in strokovnjak na svojem mestu. Zlasti so nam ugajale: »Amazonke«, »Ve n e c slovanskih pesmi«, »Sen ljubezni«, »Potpouri čeških melodij«, a tudi mnogo drugih. Občinstvo je godbi z zadovoljstvom aplavdiralo, in po vsej pravici! Mi bi le želeli, da bi se v Ljub ljani nekatero podjetje tako podpiralo, kakor je vredno, a ne od gotovih krogov le izkoriščalo za — štafažo! Par restavracij, društev in posamežniki ne morejo godbe vzdržati in zato naj jo ti krogi, na kojih adreso to pišemo, podpirajo! — »Martinova gos«, ki je potom licitacije se prodata, je pripomogla k ugodmu skupilu. Po polnoči se je pričel v dvorani živahen ples, ki je trajal do jutranje ure. »Slavec« sme z letošnjim svojim »Martinovim večerom« biti popolnoma zadovoljen in biti si svest, da je bilo ž njim tudi — občinstvo! Martinov večer katol. društva rokodelskih pomočnikov se je prav dobro obnesel. Vse točke vsporeda so se izvršile vrlo lepo. Pevci so zapeli štiri pesmi. Težko boste dobili lepših zborov med mladeniči te izobrazbe. Jako lepo je pel solist v zboru »Moja do movina«. Tudi kvartet se je v „ Vrnitvi" vrlo odlikoval. Obe burki sta izzvali mnogo smeha. Igralci so svoje vloge dobro znali, kretnja je bila primerna, in kar je glavna stvar, naravna. (Izostale naj bi bile le zaljubljene reči, ker je bilo navzoče mnogo nedorasle mladine.) Predvčerajšnji večer je pokazalo društvo znaten napredek v primeri z nekaterimi prejšnjimi prireditvami; želimo, da na potu napredka vstraja tudi vbo-doče. Ljubljanski protestantje. K protestan tizmu je zadnje dni prestopilo v Ljubljani 12 oseb. Odkar traja nemško nacijonalna »Los von Rom« gonja, je narastla prote stantska občina v Ljubljani za 150 oseb. Te dni so imeli protestantje v kazini družbinski večer, na katerem je posebno srdito proti katoličanom govoril vodja b ngerjeve zaloge strojev, L i n d n e r. Nezgode. Na državnem kolodvoru je včeraj zvečer pri izkladanju iz vagona zgrabil bik delavca Ignacija Pristova, stanujoč na Tržaški cesti št. 4, za levo roko in ga v sredinec tako vgriznil, da mu je potegnil meso s kosti, da je Pristov moral iti v deželno bolnišnico. — Danes dopuludne je pri stavbi mestne hranilnice tesarju Blažu Sodnikarju iz Kožarjev padlo železo na glavo in ga hudo poškodovalo, da je omedlel. Tudi je zadobil na temenu glave rano. Delovanje mestne posredovalnice za delo in Službe, Mestni trg št. 27, telefon št. 99 Od 6. do 12. novembra je dela iskalo 10 moš kih in 34 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudeno 14 moškim in 31 ženskim delavcem; v 35 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. jan. do 12 nov. je došlo 2581 pro šenj za delo in 2483 deloponudeb, v 1536 slučajih je bilo delo sprejeto. Delo dobe takoj moški: 1 mizar, 1 kovač, 1 go stilniški sluga, 4 konjski hlapci, ženske: 1 hotelska likarioa, 3 fine plačil, natakarice, 3 gostilniške kuharice, 5 deklic k otrokom. — Službe iščejo, moški: 2 tr govska pomočnika, 1 skladiščnik, 1 potnik, 2 pisarja, 1 strojnik, 1 vrtnar, več trgovskih in pisarniških slug, 1 graščinski kočijaž, ženske: 3 prodajalke specerijske in me šane stroke, 2 blagajničarki, 2 fiai kuharici, 1 gospodinja in drugi posli. — Oddati je takoj stanovanja zl in 2 sobama, več mesečnih sob, tudi s hrano, 1 pro dajalna. V najem se iščejo stanovanja (za februvar) z 2. in 3. sobami. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor. Ponesrečeni gostilničar. Peter Stepič, gostilničar „pri Kroni" v Gradišču št. 7^ peljal se je včeraj zvečer z bicikelom iz Šiške domov. Blizo mitnice na Marije Terezije cesti ga je srečal neki voznik, kateremu se je ho tel izogniti, ker pa je bila cesta vsled deževja spolzka, je kolo spodrsnilo in on je padel in se na obrazu močno pobil. 40letnica „Turnvereina« in znani dogodek s cesarsko zastavo pride po zatrdilu nemških graških listov danes zopet pred ljubljanski občinski svet v cbliki interpelacije. Umrla je gospa Ivana G i g o j , mati učitelja na strokovni šoli, gospoda Ernsta C i g o j a. Tlakovanje ulic. Pretekle dni so položili kamniti tlak pred novim poslopjem „Narodne Tiskarne*, okolu garnizijsko bolnice v Vod matu, pri Zajčevi hiši na Poljanah in pred hišo arhitekta Smielovvskega v Dalmatinovih ulicah. Vstaja na Balkanu. Turška porta je še vedno v velikih skrbeh zaradi kontrole, ki ji je bila nalo žena od Avstrije in Rusije radi izvedenja reform. Kontrola se ima baje na ta način vršiti, da mora vsaka odredba Hilmi paše biti prej potrjena od poslanikov. Porta se boji, da ne bi na ta način prišla Macedo nija pod pokroviteljstvo Avstrije in Rusije. Družba »Rdeči križ« je po vsej Rusiji začela nabirati za potrebno macedonsko pre bivalstvo. Darove deli med ljudstvo ruski poslanik. Iz Macedonije poročajo, da so med Albanci nastali zopet nemiri. V okraju Dever se branijo, da bi vrnili kristjanom ukradeno živino. V okrajih Gostinas in Petovo so ople-nili Albanci slovanske vasi. Albanski glavarji so na shodu Bklenili, da hočejo na vsak način preprečiti izvedbo reform. Meni se, da podpirajo to gibanje v Carigradu ali da so ga celo tam povzročili. Črnogorski minister Vukovič je za čaBa svoje navzočnosti v Carigradu vprašal turškega zunanjega ministra, bi li vsprejeta porta princa Mirka za macedonBkega guver nerja. Minister pa je odgovoril, da zdaj še ni vredno o tem govoriti. V imenu Anglije se je izrazil minister Balfour o programu, češ, da Avstrija in Rusija jako malo zahtevata od turške vlade, in ako se ne bo zadovoljila s temi predlogi, naj si bo Turčija gotova še trših zahtev. Tu je približno isto povedano, kar je Nemčija svetovala Turčiji. Naznanilo o amnestiji, ki pa ni splošno, se objavi te dni. — Odbor za podpiranje Srbov v Stari Srbiji in Macedoniji je izdal oklic na srbski narod, da se udeleži krščanskega in narodnega dela usmiljenja za uboge brate. Grška pridno pomaga Turčiji in iz kuša z vsemi zvijačami škodovati vetašem. Grki hočejo, da bi oni in Turki bili edini gospodje na Balkanu. Zato jim je prav, če Turki koljejo Slovane. Napovedan je bil že obisk grškega kralja v Bukareštu. A ta obisk izostane iz političnih vzrokov. Grki nečejo priznati Ru munov v Makedoniji ; gotovo je, da bi bili Bukarestu grškega kralja jako hladno sprejeli, in zato rajši ne gre tje. Grki so s Turki zvezani proti vstašem, in zato jako pridno izvišujejo turško za htevo, da ne smejo vsprejemati vstašev. Ubogi Makedonci trpe mraz in lakoto v hribib. Kadar pa pridejo čez mejo na Grško, da bi si tam kaj zaslužili ali vsaj pnbera čili kos kruha, pa jih Grki zapode nazaj pred turško puške. To se ne godi le vstašem. ampak vsakemu, ki pribeži čez mejo iz Mikedonije. Pred nekaj dnevi so zopet Grki prignali Turkom nazaj 16 Makedoncev, miroljubnih kmetov, katsrim so Turki požgali hiše, s popom vred. Tako si ubogi Makedonec ne more pomagati in nima, kamor bi položil s?ojo glavo: V dolini ga preganja Turek, v gorah ga zalezuje divja zver, in čez mejo ne msre, ker ga napade lokavi Grk. v Gorici koncertna pevkinja gdč. Mira D e v s sodelovanjem pijanista g. Josipa Prochazke koncert. izpred sodišča, Izpred novomeškega okrožnega sodišča E 1 i j a Verd in i č v Bojancih pri Adleši&JIh, oče štirih otrok, jo je popihal v Ameriko, ne da bi zadostil vojaškim zakonom. Bival je tam 29 let. Ko Bi je nekoliko prislužil, prišel je domov in se zglasil sam pri oblastvu. Obsojen je na sedem dni. — Ivan Tonkovič iz Dunajskega Novega mesta, vojak 7. lovskega bataljona, je Luko Pungeršiča udaril še pred naborom jako močno po glavi. Na-vskriž je prišel s § 152. Toženi je ležal 20 dni. Zagovarja se, da je bil on prvi napaden. Storil je težko telesno poškodbo v silobranu. Tožitelj ga je kamenjal, udaril po glavi in po roki. Obtoženi je tekel pred njim; ker pa je bil pijan in ga noge niso lahko nesle, vzel je v roke nož in preganjalca usekal in mu prizadel rano na glavi. Poškodovani sam je bil tudi toliko pijan, da ne vč, če ga je ta udaril. Toženi je bil obsojen na 1 mesec težke ječe. Značilno je, da so si vojaki po obravnavi zopet podali v spravo roke. — Nace Golob in Alojzij Lužar iz Brusnic, delavca v Brežki vasi, tožena sta bila radi tatvine češ-pelj. Ta dva sta s silo hotela udreti v hišo Marije Mešek v jezi, ker jih je ta zmerjala s tatovi. Nace Gblob vse taji. Dokazalo ee je, da tožena nista tri do štiri mernike češpelj otresla, marveč le toliko, kolikor sta jih pojesti mogla. Toženca sta bila oproščena. Zena se poslovi jokaje iz dvorane. Književnost in umetnost. * Slovensko gledališče. V s bo to se je igrala francoska gluma »Njegova hišna«. Ker smo imeli že večkrat priliko baviti se s podobnimi komadi francoskega gledališkega trga, zato se nam ne zdi po trebno, kritikovati nadrobnejše to delo, ker je glavna črta vseh veseloiger lahkega francoskega genrea ista. Situacije so seveda pri siljen?, nenaravne, a zabavne, komične in občinstvo slednjič ne misli, so li ti položaji mogoči, ampak igro vzame takšno, kakršna je. Ako se hoče zabavati, ne sme gledati na kakovost igre, in tako je čisto naravno, da je bilo v Boboto v našem gledališču prav veselo razpoloženje. Gospodje igralci so bili dobri, nekateri celo izvrstni. Omeniti mi je v prvi vrati g. Č o n s k e g a , ki je igral glavno moško ulogo z nenavadno rutino in bravuro. Izborna je bila gdč. R <1 c k o v a , najbolj zabaven g. Boleška; popolnoma zadovoljevali so tudi vsi ostali g. Verovšek, gdč. Kreisova, g. Dragutinovič itd. Gledališče ni bilo razprodano, čeprav bi to bilo pričakovati. Zdi se nam, da bi se dosegel isti gmotni, a mnogo večji moralni vspeh z uprizoritvijo kake drame slovanskega repertoarja. Tozadevni predlog bi si dovolili precizirati v eni prihodnjih številk. * Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje prvič v sezoni velika opera »D a 1 i b o r«. Da se ne »zadrži« nova opera »Evgenij Oniegin«, ki pride na oder vkratkem, dovolilo se je nekaterim solistom, da pojo svoje uloge v materinščini, V pete k je zopet operna predstava. V nedeljo pa sta dve predstavi, in sicer popoldne »Pravljica o Krišpinčku«, zvečer pa repriza »Legionarjev«. * Koncert v Gorici. V nedeljo, dne 29. novembra, priredi v Dreherjevi dvorani Porotno zasedanje v Gorici bo prične dne 23. t. mes. in bo trajalo do 27. t. m. Na obtožni klopi bodo sedeli: Dne 23. Josip Primožič radi poskušenega uboja; dne 24. Josip Pian in drugovi radi žaljenja časti potom tiska; dne 25. Josip Vecchi radi požiganja; dne 26. Anton Tomšič radi uboja in težkega telesnega poškodovanja, in dne 27. Anton Fantuzzi radi razžaljenja časti potom tiska. Svetnik celovške trgovske tabornice obsojen radi goljufije. Svetnik trgovBke zbornice celovške in knjigovez Anton M a d e r v Pliberku je bil v Celovcu obsojen na 14 dni ječe, ker je samolastno po pravil svoj obrtni list ter zapisal vanj, da ima dovoljenje za prodajo stvari, za kar ni imel nikakega dovoljenja. Oproščen morilec. Veliko zanimanje je vzbudilo v Velikem Becskereku, da je tamkajšnje porotno sodišče oprostilo kletnega kmečkega fanta, ki je ubil svojo staro mater, ker je grdo ravnala z njim. Pred nekolikimi meseci udri je v starkino sobo ter spečo staro mater z opeko ubil. Vse priče so potrdile dečkovo izjavo, na kar so ga po rotniki oprostili. Bazne «tvaari„ ffajnovejlt od r&snife stran;- Porodila se je hčerka bivšega češkega ministra dr. Rezka z dr. medicine Stanislavom Kostlivyjem. — Delegiranje druzega sodišča. Pred porotnim sodiščem v Lvovu bi se morala te dni vršiti obravnava proti uredniku radikalno rusinskega lista »Hijdamaki«, Petryckiju, radi hujskanja proti Poljakom. Vsled tožen-čeve prošnje ae obravnava ne bo vršila v Lvovu, ampak na Dunaju. — Strašen samomor je izvršil v Absaum pri Hullu neki Schvvaninger. Polil se je s petrolejem in zažgal. Opekel se je smrtaonevarno, ven dar ša sedaj živi. — Umrl je v Gradcu pevovodja mestne cerkve pri Sv. Krvi Jožef Heinnisser. — Samomor na grmadi. V Moskvi je mesar G. Biranov napravil si grmado, stopil na grmado, polil jo s petrolejem in jo zažgal. Zgorel je na grmadi. — Direktni davki so znašali v Avstriji letos do konca septembra 198,756 652 kron, za 4,343.668 kron več nego lanako leto. — Grozen čin blaznega. Na inženjer-skej šoli v Parizu je grof Kornio iz Ogrske zblaznel in je v blaznosti streljal z revolverjem na nekega dijaka, katerega je lahko ranil. Na to je streljal na neko postrežnioo, katero je težko ranil, vratarja je ustrelil v trebuh in slednjič se je ustrelil sam. — Velika nesreča naSemeringu. Na postaji Steinhaus na Semeringu so Be odtrgali včeraj štirje vozovi tovornega vlaka, ki so bliskoma drvili v nižino proti Miirz-zuschlagu. V bližini Edlacha so se zaleteli v nek tovorni vlak, ki je ondi stal Sprevodnik FrancPirchegger je bil takoj mrtev, pet drugih železničarjev je bilo ranjenih. — Napad na vlak. Neznani zlikovci so razdrli železniški tir mej poBtajama Pokrov skaja in Košnino na Ruakem. Hoteli so vreči iz tira osobni vlak, ker je pa prej privozil tovorni vlak, skočil je ta s tira. En potnik je mrtev, več uradnikov je težko ranjenih, in trideset voz je razbitih. — Aretiran je bil v Solnogradu trgoveo H a r t I, ki ie po konkurzu pobegnil iz Ko roškega. — Trupiomiade ženske so našli na želez, tiru blizu postije Toula na Ruskem. Nek neznan potaik je truplo vrgel iz vlak«. — Dr. Lueurer obolel je na prehlajenju. — Po 18 let trajajočem h p a n j u »e je v Gramkedorfu pri Bremnu zbudila te dni deklica M e y e r. — Svojo mater je ubil s se-k i r o kmet Lan DanjM v občini Sleniza v Galiciji. — Lordu Kitchenerju se je splašil konj. Kitohener je padel s konja in si zlomil nogo. — Atentata na železnici. „Avantt" poroča iz Vicnze: Ko se ]o euopresiii vlak bližal postaji M)nttbello, eksplodirala je pod vlakom bomba. Karabinijprji našli so na že-lezničnem tiru štiri kile grame teleza. Ni Se (bgnano, v kakšen namen se ie izvržil ta atentat. „Tributi&" poroča iz Parme: Pri posUji Coucohio nakženo je bilo na žele? niški tir kamenje z namenom, da bi eks presni vlak s točil s tira. Vendar pa sa je še pravoiatmo posrečilo odpraviti kamenje in tako preprečiti veliko nesrečo. Aretirali so nekega sumljivega človeka. — Samomor z rumom. Z rumom se je hotel umoriti na Dunaju neki Jožef Herzig. lzpil je tri četrt litra ruma. Sedaj Itži v bolnici >s!ed alkoholnpga zastrupljanja. — Stavbinski podjetnik tat. V Szegedinu so prijeli uglednega stavbinskega podjetnika Molnarja, o katerem so dognali, da je vlomil v razne h še in jo nevaren tat. — Dvojčki iz cirkusa B a r n u m in B a i 1 o y. Znano je, da so zdravniki v Parizu luni Kkupaj zraščeni sestri Rariico in Dodicu, kateri s:n" videli v cirkusu Birnum in Bnlty, ločili. Z t lani je umrla Dodica, predvčerajšnjim je pa umrla tudi R dica, ki je ločena t d sestre vedno bolj h rala. — V dvoboju umorjen je bi v Parizu juvelir Lintier. Zabodel ga je odvetnik Ebelot. » rovi jss j« —-^k« »mv 'a* tt ta* wJtC "t ^t^ Im ..Linijski sklad" »o darovali naslednn p. n. : Jrs Sfcka 5 K; Mih Arko 5 K; J s Pogačnik 20 K; rlr. Iv. SasturSič 20 K; Ogl^ski romarji 28 K; Janez Sajovic 5 K; A F 5 K Poslani našemu uredništvu: Zadružbo sv. Cirila in M« toda *o darovali: M obokani v Kamni Go rici 2 K 40 v.; MjhorJntia v FVdDr^zu 2 K 70 v.; M. horj»m v Smsrtnfm pri Litiji 11 K; Mohorjam v Selcih 7 K; M horj&ni na R bu 5 K 20 v. B plačal ! T«tofonsK% in brzojavna 25 OOO frankov za uho. Pred nekaj dnevi so prinesli amerikanski listi sledeči inserat: „25 000 frankov se plača za desno uho. Uno mora b.ti 2 in pol prsta dolgo in 1 in četrt preta široko in lepe oblike. Po nudbe naj se pošiljajo na dr. A Njlden v Nov. Jorku. Ko je neki časnik m sleč, da se kdo šali, vprašal dotičnega zdravnika, mu je ta zatrdil, da je denar za uho naložen že pri neki banki. Dotični klijent je 45 let star mol z velikim premoženjem, ki je na čuden način zgubil desno uho in hočs imeti novo, da se poroči. Več, kakor štiristo oseb je ponudilo svoje uho. Vsi so bili moški, razven neke mlade Angležinje, ki je zdravnika s solzami v očeh prosila, naj vendar izbere njeno uho. Dr. Nelden bode uho izbral in pričel z operacijo prihodnji ponedeljek. Tudi v uredništvu »Djily Mail« se je oglasilo več oseb, ki so bile pripravljene potovati v Ameriko in prodati svoje desno uho. Wolf-Schalk ln — gnila jabolka. V torek je nameraval drž. poslanec dr. Schalk govoriti na nekem politič. shodu v Retchen-bergu Wolfovi pristaši so sklenili shod pre prečiti z demonstracijami in izročiti dr. Sohalku jerbas gnilih jabolk Ko je dr. Schalk izvedel za te priprave, jo sklenil, da ne pride na ahod, ampak bode govoril v Reichenbergu ob drugi ugodnejši priliki. Nevesto umoril V občini Aranyag na Ogrskem se je poročil Štefan Tnfunič s hčerjo tamkajšnjega kmetovalca. Med ženi-tovanjem so se z ženinom stepli fantje. Tri-iunič se je branil z nožem. Ko mu je ne vesta hotela odvzeti nož, sunil jo je v jezi iz nožem v prša, da se je mrtva zgrudila na tla. Trifuniča so zaprli. Društva. (Družbi sv. Cirila in Metoda) ao od 20. oktobra do 14. novembra poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravniftvo »Mira« v Celovcu 629 44 K, ujravništvo »Slov. Naroda« 177 02 K upravništvo »Slovenca« 53 46 K, korošni rodoljubi 1000 K, dr. Fr. Stor volilo f Luke Kenda 1500 K in na odvetniškem shodu nabranih 825 K, kaplan lv. Djlinar v Logatcu 4 K. kap'.. Fr. Božič v Pliberku 20 K, posestnik Al. Rako-vec na Podgradu pri Ljutomeru volilo f Sina. R»kovca 4 K, dr. Jos. Vošnjak v Slov. Bistrici prebitek pri prodaji knjige »A. H»j-šek, zlatomašnik«, 30 K, Drag. Dolenc na Dunaju 1 K, posojilnica v Cerknici 20 K, Jos. Pavlin v Radovljici zbirko 2 12 K, kBpl. Fr. Majdič v Mirni peči 1-80 K, kapi. Fr. Vidmar v Šoaihelu 3 K; podružnice: moška v Ajdovščini 45 K, za Ljutomer in okolico 100 K, moška in ženska v Ribnici dohodek veselice 108 50 K (po »SI. N.«); M o h o r j a n i: pri Sv. Tomažu poleg Vel. Nedelje 2 70 K, v Frankolovem 5 K, na Polzeli 15 K, v Solčavi 22 80 K, v St. Lam-bertu 3 K, na Vranskem 22 K, v Pišecah 18 K, v Leš*h 2 K, v Sodražici 32 K, v Doliču 7 K, v Središču 4 K, na Homcu 4 K. Biagajništvo druibe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Vrhnika, 17. nov. Kot sedmi ljudski shod katoliško-narodne stranke preteklo nedeljo se je pridružil shod v Podlipi pri Vrhniki. — Shod je prire dilo katoliško politično društvo za vrhniški okraj. Dunaj, 17. nov. Danes se je zopet sešel državni zbor. Mej vladnimi predlogami je tudi zvišanje v jeseni dovoljenega kredita 15 milijonov kron za ponesrečence po uimah za 5 milijonov kron. Finančni minister Bohm-Bawerk je predložil proračun in ga razjasnjeni z govorom. Ko je hotel govoriti Korber, skočila sta predenj Choo in Fresl ter vpila: „Vi ste še vedno tukaj?" „Vi ste slepar!" „Vi bi že davno morali zapustiti to mesto in romati v ječo." Nato je govoril Korber ter pravil svoje mnenje o položaju. Korberjev govor je bil sprejet jako hladno. Sija je bila zaključena ob 3. uri popoldne, prihodnja seja bo v petek. Nemci so vložili celo vrsto nujnih predlogov, da s tem pari-rajo mladočeške nujne predloge. Dunaj, 17. nov. Naučnemu ministru se je zdravje tako zboljšalo, da zdravniki ne bodo izdajali več poročil. Dunaj, 17. novembra. Dr. Šusteršič je v današnji seji drž. zbora j interpeliral o postopanju zastopnika okr. glavarstva v Kranju barona S c h o n -b e r g e r j a v zadevi oddajanja lova v cerkljanski občini. Dunaj, 17. novembra. „Slovanska zveza" je imela danes sejo. Razprav-I ljala je o političnem položaju. Mej poslanci „Slovanske zveze" je mnogo j opozicijonalnega duha. Klub je skle-' nil v zadevi jezikovnega vprašanja | pri koroških sodiščih v prihod, seji ] državnega zbora v petek vložiti o j tej zadevi nujni predlog, kateremu ] odstopijo Mladočehi prednost pred svoji nujnimi predlogi. Dunaj, 17. novembra. Mladočeški 1 poslanci so imeli sestanek, na kate-5 rem se je kazalo silno ogorčenje proti vladi. Sklenili so nadaljevati ; obstrukcijo. j Trst, 17. nov. Po mestu se širi govorica, da bo mestni svet gotovo raz-puščen. Na magistratu se že pripravljajo na nove volitve. Trst, 17. nov. V Ricmanjih se je zopet vršil civilni pogreb. Pokopali so civilno pevca društva „Slavec" Andreja Kureta. Od novega leta je 20 otrok ne-• krščenih. | Sofija, 17. novem. Listi napadajo vlado, šeš, da s svojimi pogajanji s Turčijo moti reformno akcijo velevlasti in zahtevajo, da vlada toliko časa ne obravnava s Turčijo, dokler niso sprejeti vsi reformni predlogi velevlasti. Belgrad, 17. novembra. V tukaj šnjih polititičnili krogih z bolgarskim prestolnim govorom niso zadovoljni. Ker je srbski prestolni govor povdarjal potrebo skupnega postopanja z Bolgarijo, pričakovalo se je, da bo Bolgarija na to odgovorila. Bolgarski prestolni govor omenja samo prijaznih odnošajev s sosednimi državami. York, 17. nov. Trčila sta ekspresni in osobni vlak Illinois-osrednje železnice. 40 oseb je mrtvih, 23 ra-- njenih. Narodno gospodarstvo. -j- Zveza nemških lzdelovavcev železne ploi&evine (p'<-h) je po dogovoru znižau c no pifliu za 5 mark zj rabatom. -f- Kupiija s kožami. Na zadnjem shodu kužnih indu-tnc-v na Dunaju se je na^la^alo, da sije stanje kožne obrti zadnja leta v Avstrji poslabšalo, in sicer iz dveh vzr< kov: Ker so so kote podraž''e, in ker so t ivarne preveč usnia izdelale. Cena vdovskim kožam se je zviš-)a za 12—14 h na kg, tiko ri» i c volco*ska ko?a, tehtajoča 40 kg., drtža 4 8 do 5 6 K. Konjak« kože, ki so s« pr*' kupile za 16 K si danes ne dobe pod 20 K Telttna koža j« pa dražja za 20%. Verlno \eč kož se izvaža iz A utrne. L. 1902 ► o izvali ki ž 46 miliionov K proti izvozu 37 milij. K v letu 1897. Meteorologično porodilo. V £m« nad moriem 306.2 m, »leiaii *račni tlak /36'Gmm Stanje ! Tempe-; • '•»» .pa- baro- 1 ratnr« 1 _ ' «>T»n|» motri. I pa i v«tr<,'r' ▼ mnv 1 Oelsljs II? ■ Nebo I S 1B|9. žveč. j 93 '7 i b 2 , si. szah. | dež j 7. ziutr. I 7l2~2~i 6 0 I al. avihTl dež I 4 9 2. popol.l 730-1 I 7-7 | si. ssvzh | » ! Sr«di:;» včerajšnja temperatura 7'2\ normale 3 5' 17 V Spil iritni laki, vsakovrstni: lak za usnje, ličllnl lak, lak za etikete, lak za tla, naravnoharven in v vseh bojah, dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske uliee. Vnanja naročila proti povzetju. 524 25 11—3 Žitne cene dn<5 6. oktobra 1903. (Termin.) Na bndimpeitanski borzt: PSenica ia april.....K 7/3 , 7-74 Rž za april.......... ....» 6 73 Oves za april.......» o o3 » 5 5A Koruza za maj 1H04.....• 6 26 » 5 27 (Efektiv). Dunajski trg. Pienioa bauaSka.......K 7 80 do 8 36 Rž julne železnice........7 95 , 8.36 Rt.............6-75 » 690 Ječmen , ................6 50 „ 7 60 ob Tisi .......610 » 7'20 Koruza ogrska stara ... , „ 6 40 , 6-80 , nova.......5 40 » 5 65 Cinkvant stari.....? 90 , 8-25 » novi.......» 6'75 „ 710 Oves srednji.........5.70 » 6'95 Fižol ............7 50 » 13 26 1111111111111 1517 1-1 Zahvala. Tovarna G. To »nifs v Ljubljani je podari a Ijubliansaemu pros'ovoljnetiiu ga^il-rit-n u in rt šilnemu društvu za vsoešno delovanje pri ognju dne 27. oiit. 1903 znessk 200 kron, Olb ir ae za priznanje in velik dušnost tem potom najtop tvje zahvaljuj?. Odbor. c« T3 o "Et O Popravila sprejemajo se v obeh trgovinah. Naznanilo. Otvoritev velike na novo urejene trgovine Ur, zlafe nlne, srebrnine, Šivalnih strojev, bicikeljnov itd. Franc Čuden urar in trgovec zlatenine in srebrnine v Ljubljani Prešernove ulice nasproti frančišKanskega samostana, fllijalka v prejšnji trgovini na Glavnem trgu. Vsled nasveta ravnateljstva delniške družbe združenih tovarn ur „Uniona v Bazelu in Genovi v svici, prisiljen sem bil kot član iste družbe preskrbeti si večji lokal, da zamorem njihove izdelke slavnemu občinstvu v obilnem razporostreti, ker umevno je tem večja izbera tem lažja in cenejša postrežba. Zatorej prizadjal sem si mnogo, da sem mojo novo trgovino, okrasil s toliko bogato zalogo kakoršne še ni bilo videti v tej stroki do danes. Posebno opozarjam slehernega na okusno izberko še nad 150 komadov obešenih stenskih pendel ur v najmodernejčih, lepo rezanih omaricah z različnim bitjem k vsaki hišni opravi prikladne. Prilično omenim tudi, da se mi je posrečilo nakupiti jako ugodno večje partije brilantov, diamantov in drugih dragocenih kamnov, vdelanih v vsakovrstnih oblikah, jako veliko zlatenine, srebrnine, ur in drugo tako, da se lahko z vsakim glede zaloge meriti zamorem. Za obilen poset in obisk se priporoča gornji. 1292 13 Ceniki brezplačni in poštnine prosti. 1494 3-2 Naznanilo. Ugrodna prilika! Iz konkurzne mase Josip-a Vokač na Jami pri Žužemberku na Dolenjskem odda se ponudbenim potom manufakturna in špecerijska zaloga, popisana v inventuri pod redno številko 107 do 555 in od 559 do 622, v cenilni vrednosti 9S08 47 vin. in hiša število 34 na Jami s hlevom in nekaj zemlje vred, to je zemljišče, vložno število 143 katastr. občine Stavča-vas, sodni okraj Žužemberk, s prodajalniško opravo vred. cenjeno vse skupaj na 4725 K. Skupne ponudbe in 10% varščine v gotovini se morajo najkasneje položiti do dne l. decembra 1903 opoludne pri oskrbniku konkurzne mase g. Ivanu Gregorčiču c. kr. notarju v Žužemberku. Kupne ponudbe se lahko glase ali na omenjeno prodajalniško blago. Upniški odbor si pridržuje odobritev, ali odvrnitev podanih ponudb, katere se bodo odprle dne 2. decembra popoludne ob 4. uri pri odborniku g. Henriku Kendi, trgovcu v Ljubljani. Potrditev ponudbe se dotičniku takoj naznani in druge ponudbe se vrnejo z varščino vred takoj ponudnikom. Prodajalniško blago se proda na podlagi inventure, ki se lahko upo-gleda pri konkurznem oskrbniku, ter pri odborniku g. Henriku Kendi, trgovcu v Ljubljani. Blago proda se povprek in brez vsacega jamstva konkurzne mase. Kupnino se mora plačati čisto brez vsacega odbitka, predno se blago prevzame, najkasneje pa dne 5. decembra 1903 ob navadnih pisarniških urah v roke oskrbnika konkurzne mase; ravno isti prodajalni pogoji veljajo tudi glede hiše s pripadki, ter trpi kupec vse pogodbene, prepisne in in druge stroške, kakor tudi prenosnino. Ce se kupi blago brez hiše, mora kupec blago najkasneje do dne 8. decembra 1903 do 6. ure zvečer na lastne stroške iz prodajalne in druzih prostorov spraviti, ker bilo sicer konkurzno oskrbništvo opravičeno, da spravi blago na stroške in nevarnost zamudnega kupca iz omenjenih prostorov. . Opozarja se, da je hiša v prav dobrem stanu, cnonadstropna, s cedmm stanovanjem, s prostorno prodajalno, 2 skladiščema in prostorno kletjo, stoječa na okrajni cesti, vodeči iz Novega mesta v Kočevje na jako ugodnem prostoru za trgovino, katera se izvršuje tam že mnogo let. Natančneja pojasnila da oskrbnik konkurzne mase. Oskrbništvo konkurzne mase, jLane^a Jrdine ^branih spisov je pravkar ijšla prva knjiga: jjazarji m Iliri. Pre3animiva epijoda ju^no-slovansfc zgodovine. Jfnjiga, vaj na 3 a vsakega ja- vednega SI°venca-_ Cena Jf 3'—, po pošti Jf 3'20. Zolcžil L.Jcbu^cntncr v Ljubljani. 1651 31 • •• • ••• • N • •• • •• • •• • •• • •• • •• • •• :s:tss .•••»»•••••••••••••••••••••••••••••••a ?!!J:?!itt:t?:s:5»! m:** !*!!!!:*!!»* •••• •••• Brinjevo olje I*" kupi 3anl Sukneno blago za vsako potrebo se prodaja v vsaki kakovosti in največji izbern najcenejše pni J. G^OBElifllK-U Pred Škofijo 1. IiJUBUJfl^fl. Mestni trg 20. Sukneni ostanki po zelo nizki eeni. Vzorci se pošiljajo na vse strani brezplačno. 5300 stoječih hoj od 10 do 21 eol prsne visokosti merjene, v „suhem hribu", pol ure od železniške postaje Logatec snr je naprodaj. Ponudbe sprejema do 28. t. m. Karol Jelovšek, posestnik na Vrhniki. t Optični zavod pri 1352 6 Fr. F- Zajec urar v Ljubljani, Stari trg 28 Priporoča slav. duhovščini da ima popolnoma urejeno treorino z ostičnimi preOmeti kakor očal, Ščipalcev, daljnogledov, barometrov, toplomerjev in sploh vseh optičnih predmetov. — Popravila očal, novih stekl itd. se popravljajo v moji lastni delavnici. — Po pošti naročila in popravila pošiljam s prvo pošto. Cenilci s podobami franco. £e|t>30 ofofndn>| as (eu afu '^g Priznano dobro blago in nizke cene. Svoji k svojim! Suhe gobe, orehe, predivo, Želod, Vaake vrste fižol, ŽitO* sadje, suho in sveže, spl< h vse deželne pridelke, h s 4 3-2 kupi Anton Kolenc v Celju. Najtopleje se priporoča že u ob r o znani dravi in lecilni liker t Klauerjev /Triglav ki ga pristnega prodajajo nastopne tvrdke; Viktor Cantoni, Jos. Murnik, Ivan Jebačin, Ivan Perdan, Josip Jebačin, Karol Planinšek, M. Kastner, A. Šarabon, Ant. Korbar, Josip Kordin, A. Stacul, Mi E. Supan, 1516 3-1 Peter Lassnik, F. Trdina A. Lilleg, 1448 10-4 in pa edini izdelovalec ). Klauer v Ljubljani. pV" Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnlb papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka — Promese za vsako žrebanje. Kulantna i z v r S i l e v naročil na borzi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Menjarična delniška družba WM K K C I B" I, Vfollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. _ v vseh gospodarskih in finančnih o kurznih vrednostih vseh špekulaoljsklh Pojasnila stvareh, potem vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 261 Tisk »KatnliJke Tiskarne" v Ljubljani.