Posamezne številke« Navadne Din V—h ob nedeljah Din 1*50. .TABOR* izhaja vgak daa, razvem nedelie im praznikov, ob 1&> ari * datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12*50, ca tno-»ematvo D 20*50, dostavljen na dom P 14*—, na izkaznica D 12'5n0 bili zadovoljni. Za njimi pa je j®»l nekdo, ki je prežal nanje, da jih v da-trenutku vrže in uniči, budeč v ši- Nadaljevanje debate o vladni izjavi. Joče Jovanoviča. — Debata na četrtkovi iumu. — Radikalci nimajo [le, • uiasah hrvatskega ljudstva najniz-s- instinkte sovraštva do Srbov. Z ob-: lubatni, da bo izposloval s svojo politi-1^ ’du mladeničem ne bo treba k voja-u.rf • ne 110 treba PIabevati davkov. Je izkopal med obema plemenoma Srhljiv prepad. Ta nekdo je s tem ;Postal politični laikior notranje situacije. J? ~~ Stipan Radič! Ni se prikazal v Beograd, a pričej je |dtktiratk In leta 1923 je bila zopet storje-,ba ista pogreška kakor leta 1919. Politič-jiia kriza je bila rešena brez razsodnosti duhu Radičevih zahtev. Ta sklad-jhost Radičevih načrtov in stvarnega (beograjskega stanja je najbolj žaJostua tPojava, ki smo jo doživeli. V takem sta-;bju se naliajamo sedaj že dva meseca. Nam je sedaj vseeno, če se ta skladji ost j ravna po kakih protokolih ali brez njih. : Glavno .je, da so se beograjski upravitelji oprijeli idej in pravcev svojega novega duševnega voditelja in na oprezen, a .(Vendar jasen način vladajo tako, da za dovoljujejo Zagreb in njegove temne na kleipe. Beograd je s svojo Šumadijo bil vajen biti potrpežljiv, je pa svojo potrpežljivost Prenašal zavestno, zavedajoč se jasnega C1toa, katerega je imel pred očmi in kate-se je bližal, čeprav preko Golgote. tJanes sta Beograd in Šumadija vržena v vrtinec, v katerem se zahteva potrpljenje ne da bi se vedelo: zakaj! »:it,iQ^eSv-se nabajamo v lažni politični boočasno Se Slb&mb.^ ^ ^ uroravePaončJer.Vrj°'v'ni voditelj državne S nam’ &£ z»"S te FF6'** acijo. Pašič dela Sftz'azno sl ,pa pa v njem v sogKT^™' rtičev ega bloka. Verifikaciji a’ bila izvršena tako, da so ^an f?v ]e vali lahko tudi klerikalci hi muslim^nT (Radičevi eksponenti in detašffi kom trolorji. Konstituiranje parlamenta ie hite z izvolitvijo Ljube Jovani 7a , predsednika izvršeno po^ isti metodi in i, blok se ponosno hvali, da je že storien Prvi korak k predpogojem za sporazumevanje. Dva glavna elementa Parlamentarnih funkcij, verifikacija in konstituiranje — sta izvršena kakor smo ze prej naglasili— v, Radičevem duhu. ' Zakaj ,vse to? Kaka zagotovila, kake Usluge je dobila vlada od bloka za tako Postopanje? Tega v Beogradu nihče ne vidi in ne ve. niti more razumeti to drago W. lažno pomirljivost ter usodno potrpežljivost. Razen tega pa posluje tudi vlada kot kabinet y istem smislu. Ne izvaja m ne brovaja zakona o oblasteh in samoupravah. To ravno'hoče g. Radič. Neizvajanje teh zakonov pa pomenja ravno napu-Sčanje ustave, ker so ravno oni njeno Pjaivažnejše bistvo, stebri-ustayjie ure-i^držaKe,,,,. «**' *............... J * k -*•* ^ . .m ' y I m , . f » B e o g r a d, 6. junija. Današnja seja je bila nenavadno živahna. Radikalci so poslali v debatni ogenj prometnega ministra g. Velizarja Jankoviča, Ki je znan kot neroden debater. S svojo apologijo vladne izjave je izzval burne protiklicc, zlasti ko je trdil, da je radikalna stranka vodila vojno(?). Opozicija je vpila: »Narod je .vodil vojno«. Višek razburjenja pa je povzročil s svojo nerodno izjavo, da sta v slučaju onemogočenega sporazuma samo dva izhoda: sila ali amputacija, Radikalski ministri so mu morali pomagati do sape, nakar je izjavil, da si on ne želi amputacije. Beseda »amputacija« je nekoliko pogrela tudi klerikalce, ki so sicer tuintam pritrjevali govoru »lepega Velizarja«. Zanimiv govor je imel zemijoradriik Joca Jovanovič, ki je ironiziral ministra Jankoviča. Dejal je, da ni nihče proti sporazumu, vedeti pa hočemo, kaj si radikalska vlada pod tem predstavlja. Njena deklaracija je v tem oziru plitva bolj nego katerakoli, ki smo jih dosedaj slišali. V kritiki zunanje politike se je dotaknil tudi slovenskega šolstva ha Koroškem in v Istri, kate -ega je vlada popolnoma pozabila. Beograd, 7. junija. Danes dopoldne ji ctvoril sejo skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič. Ko je bil sprejet zapisnik, so nekateri ministri odgovarjali na vprašanja posameznih poslancev, nato pa se je nadaljevala debata o vladni izjavi. ». V..- V imenu džeitijeta je govoril poslanec A j a ifo vid. V svojcih govoru je naglašal, da muslimanski poslanci iz Južue Srbije niso protidržaven element in da nimajo nikakih zvez s Keiual paso, kakor se jim to večkrat očita. Za Koroščevo skupino je govoril poslanec dr. H d' huje c, ki je bil v kritiki vladne izjave zelo oster. Prav posebno je povdarjal plitvost pasusa o zunanji politiki in one točke, ki govori o notranji ureditvi naše države. Med splošno pozornostjo je povzel besedo ministrski predsednik Nikola P a-š ič. Njegovo govor je trajal čez eno uro. Zagovarjal je vladno izjavo in naglasni, da je centralistična ureditev’ države po- Minister Jankovič »amputira«. — Govor seji. — Važna Pašičeva izjava o 'spora-večine. — ^pnsekvenca? trebna. Polemiziral je tudi z izvajanji poslanca dr. Hohnjeca in omenjal histo rične momente, ha podlagi katerih je bila notranja ureditev države izvedena v cen tralističnem smislu. Kvintesenca njegove ga govora je bila: Sporazum je mogoč zgolj med tremi plemeni (ne narodi) in na podlagi državnega jedinstva. Za Pašičem je govoril zemljoradnik Voja Lazič, ki je dejal, da' so musiima ni glasovali za ustavo, da bi dobili kon cesije v vprašanju agrarne reforme v Bosni. Ob L uri je govoril poslanec Spa hove skupine Blibajlič in polemiziral s Srskičem ip Pribičevičem. Ob času ndpo šiljatve te vesti je njegov govor še tra jal. Za dopoldne šo nekateri pričakovali obljubljeni ekspoze zunanjega ministra Ninčiča, ki pa ga — kakor je videti — ni bilo, Zagreb, 7. junija. K včerajšnjemu porazu vlade v zakonodajnem odboru, odseku za uradniške* pragmatiko (glej »Politične vesti«. Ur.) prinašajo zagrebške »Novosti« nekatere podrobnosti. Proti vladnemu predlogu so bili enodušno vsi razen radikalcev, torej demokrati, klerikalci, zeinljoradniki, Nemci, muslimani in džemijet. Džemijet in Nemci so zahtevali posebno stilizacijo 4. člena, de mekrati so pa bili za stilizacijo v lanskem osnutku, klerikalci pa so bili za črtanje dotičnega člena. Dasiravno je minister TrifkoVič pojasnil Nemce te in dfčihtjfetu, da ima radikalski predlog edinole to svrho, da ščiti monarhijo, sicer pa so uradniki lahko i federalisti i avtonomi sti, se opozicija ni dala izprositi. Pričakovati je, da bo vlada iz svojega najnovejšega poraza izvajala konsenkvenee. # Zanimivo je to, da je vlada polagala zelo mnogo na glasovanje v odseku za uradniško pragmatiko, v pričakovanja, da se bo tu pokazala politična enotnost takozvanc »vladne večine«. Nepričakova no pa je doživela prvi težak poraz. Zlasti so radikalci ogorčeni nad Nemci in džemi jetom, ker so vsaj te videli med sigurnimi prikimovalci. Pokazalo se je, da radikalna vlada nima večine. Ti dve karakteristiki 'dokizujeta najbolj jasno, da postopa vlada s svojo večino po Radičevih željah, da je prešla v Radičeve blokaške politične Konstrukcije. čeprav izjavlja preko, g. Paši-' ča narodu, da: ostaja zvesta vidovdanski ustavi. Tako ne more dalje. Beograd in, Šumadija morata vedeti, zakaj sta potrpežljiva: poznati morata končni cilj. To lažno stanje, razgovarjanje in pogajanje brez vsakršnega jasnega rezultata in brez vsakega smisla je nemogoče in ne-znosljivo. To stanje vpliva žalostno na yes naš narod ter ga peha v strašno neiz-vestnost. Ta neizvestnost in zmedenost se čuti povsod, v vsakem kraju in pri vsakem poslu. Trgovec ne ve, kako naj trguje —'obrača se in vprašuje: kaj bo? Isto vprašanje postavlja industrijajec in ves ostali poslovni in dfbvni svet. Celo lastniki hiš se že vprašujejo, č?-mu so jih zidali, ko bo pri nas toliko prestolnic. Oni, ki ne zidajo, pa pravijo ipv pacifizem je utopija in prepričan sem radi tega wi» da ni sposoben podvzeti kake nasilne mere. Radič je načelen opozicijonalec in vse kar zna je — pasivna rezistenca. Do« kler nisem prišel v njegovo razkošno-^ ;k&M& 'TSw®a?.\ » . /■•>? Realist, ob pogledu na dvorane, po katerih me je vodil, pa- sem to vero izgubil. ;Ta razkdSna palača mu silno Škoduje, [ker je nenaravno, da voditelj kmetov ži-rvi v. takem sijaju. Sicer pa sem mnenja, da je Radič izboren propagator, morda ; najboljši v, Jugoslaviji — toda nesreča Ke, da ta najboljši propagator propagira krive nauke. Govoriti zna izborno in tej Mastnosti se ima zahvaliti za svoje 11-j-spehe, njegove misli pa so večinoma tuje, svojih nima veliko, (jovoril je o raz--Tilli nasiljih, ki se vrše nad njegovimi SPrtetaši, ko pa sem ga vprašal, naj mi •navede konkretne slučaje, mi ni odgo-i’jVorii.«i Tako sodbo je izrekel - Radiču ^'Anglež, kateremu je isti Radič v svojem ■ listu, pel slavo. . *.Pred začetkom konference v Lau- ‘sanni. Lausannska konferenca se nagiba f;h koncu. V zadnjih sejah politične komisiji} se je razpravljalo vprašanje mej v •Sinji. Tozadevno Še ni dosežen spora-•Zuin med Turčijo in Francijo. Tudi med j-iAngleži in Turki še niso končana po Kalanja glede Iraka. Sprejet je turški pred: »log. da se kot meja med Grško in Turčijo jv. Traki ji vzame Črta Talve-Marica. ,tTurški. predlog, da hi se dodelilo Turčiji nekaj malih otokov v bližini Tcnedora, : 36 hil odbit- Turška delegacija je tudi prignala. italijansko suvereniteto nad otokom Castelrizzo. Tudi je turška delegacija umaknila predlog da se ji dodeli .0-; tok Ada-iKale na Dunavu. Tudi se je za obe strani zadovoljivo rešilo vprašanje iglede pravnega položaja inozemcev v JiTurčiji. V vprašanju amnestije je prišlo jna konferenci do ostrega spora med Ve-; Mželpeom in italijanskim delegatom j>Montagro. Venlzelos je odklonil zahtevo ■6 amnestiji za nekatere vojaške osebe, ki [So krive grškega poraza v Mali Aziji, ■Montasrna pa je zahteval generalno arnne-r&tljo. Končno je Venizelos popustil z rezervo, da se amnestija ne nanaša na par foseb, ki so zakrivile med vojno zločine "IZ koristoljubja. Turki .so pristali, da sc hpo podpisu miru vrnejo v Turčijo armenski begunci. Pridržijo si pa pravico, da rite puste v državo ohili Armencev, ki so liapram Turčiji sovražno razpoloženi in r,nf*varni za javni red in mir. S (em je kon-'fctenca završila tlelo, posamezne klav-j;ž;ule mirovne pogodbe se bodo formulirale in nato pogodba podpisala. * Madžarska proti reparacijam. Iz Budimpešte poročajo, tla ,ie podal ministrski 'predsednik grof Bethlen važen ekspozej, "Cijaror ost je naperjena proti Mali antanti. *Grof Bethlen ,i<3 dejal med drugim: fSklOp reparacijske komisije je za Madžarsko nesprejemljiv in mora nujno priti ido revizije teffa sklepa. Madžarska bo i‘7.a»t»Vila vso svojo moč« da to revizijo (■doseže. Naše sosedne države — je izjavil ■r*“ imajo ennk interes na tem, da nasta-f-Mejo v Evropi mirni gospodarski odnosi. (Zahvalil se je zlasti Italiji in Angliji, da [teta podprli madžarski predlo«:,*Izrazil jc pl jM.il je, da bo morala tudi Francija spo-. znati, da je regeneracija Madžarski: ny-[obhodno potrebna za mir v Srednji Ev-ftropi. V nadaljnem delu govora ;ic zagrozil, da bo vlada najenersičnejšo zastrla vsak poskus, da bi se kateri soped ‘vmešaval v madžarske notranje rflzme-iie. Iz to izjave jo videti, da so mad.v;ar-feka oligarhija ne namerava umakniti in da se bodo grofje še nadalje redili na račun narodne neumnosti. Seveda rveliko-idušno podporo Mussolinija in angleških i konzorvativeev. Pisani trak. [Angleški napisal A. C o n a n D o y 1 e. Poslovenil K a r e 1 P r. Dalje. »Važno, zelo važno je, gospodična.« tJe zaibjčeval gospodični Stonerievj, »da ime za vsako ceno slušate do pičice!« »Vse bom storila, karkoli zahtevate !od meile,« je zatrjevala gospodična, »le ■bodite itverjeni o tem!« i »Stvar jc preresna, da bi se smeli 0-Hbotavljafi- Vaše življenje je odvisno od {Va5e poslušnosti.« ■■ »Zagotavljam vas, da sc bom natanko j ravnala po Vaših napotkih.« ■ »Najprej Vam povem," da morava s (prijateljem prenočiti drevi v Vaši spalnici.« ; Gbsoodična in jaz sva ga začudeno ^Oglodala.. »Da, tako mora biti. Naj Vatna stvar jpoja-simm. Mislim, da je tu nasproti vaška '■Jcrčma.« »To jc gostilna ,pri kroni’.« ' »Prav dobro! Ali se .vidijo od tam (iVaša okna?« »Brez dvojbe.« •• ' ; »Ko s-e Vaš očim povrne, recite mu, • fiz- Vas boli glava In ppjdite v svojo so-?bo. Ko Čujete/ da se 0{brayjja spaj. od- »T A Dnevna kronika. — Izleti Glasbene Matice ra deželo. Prejeli smo: Glasbena Matica v Mariboru je zadnjo sobeto dne -. tm. z veliktn-skiin uspehom koncertirala v Mariboru. Iz raznih krajev pa ji prihajajo povabila, da tudi zunaj Maribora poje in dela za povzdigo naše krasne pesmi. In tako bo šel njen zbor, dokler mu članstvo ne uide na počitnice, vsako nedeljo kam drugam. Dne 10. tm. priredi izlet v Jarenino, 17. tm. v Šoštanj, nadalje v Gornjo Radgono in Ljutomer in v razne kraje na Pohorju. V Žalcu bo pel dopoldne po .maši, v Šoštanju pa popoldne. Ljubitelji umetnega petja ne bodo zamudili lepe prilike, da slišijo drugo naj večje slovensko pevsko društvo in da bode. v trumah obiskovali njegove koncerte. — Slovensko pevsko društvo v Ptuju priredi v soboto dne 9. tm$ob -D. uri v dvorani društVenega doma pomladanski koncert z izbranim1 sporedom. — Starišem, ki imajo svoje otroke pri grafični obrti. Savcz grafičnih radnika ca Jugoslavije nas prosi za objavo nakupnega opozorila, ki se tiče starišev, eijih otroci se uče za stavce, »trojn.ko, biografe knjigoveze in podobno: Oba podrsana Saveza opozarjata poiovno vse ene stariše, ki imajo svojo otroKo v kni.eii-koli stroki grafične obrti (stav.;!, tiskarji, strojniki, litogra.fi, knjigovezi in temu podobno), da bodo njih otroci po končani učni dobi dobili le tedaj shižbo, če se bodo izučili pri tarifnih podjetjih. A ko se 'izuee pri netarifnem podjetju, to se pra vi: podjetju, ki se ne drži »Tarifa za iSio pri grafičnih podjetjih*, ne bodo pod ni-kaklm pogojem sprejeti za elana Saveza Grafičnih Budnika-ca Jugoslavije, kot nečlani omenjenega 9 si v 11:1 pa v smislu odredbe Tarifne Zajede’.;e za varstvo o-bojestranskih interes »v, ne morejo dobiti namestitve pri nobeni t skarni, litografiji ali knjigoveznici. Zategadelj izgubljajo čas popolnoma zasjorj, ako delajo pri netarifnem podjetju, ker Save/, no bo nikomur delal izjemo. Starš!, ki imajo otroke pri takih podjetjih, bodo storili v svojem lastnem interesu, če 110 bodo več pošiljali otrok k tenu podjetju, ampak jih bodo dali -učiti kako drugo obrt ali pa jim najdejo mesto pri takem grafičnem podjetju, ki je upravičeno imeti učence. Pojasnila o tem, katero podjetje je tarifirano iri katero .ni, da;e sporazumno eden ali drugi podpisani Savez, pa so stari Si pozivajo, da abog večje gotovosti in v interesa bori o cm sr,'-svojih otrok, takoj vprašajo pri enem od podpisanih Savezov, če si niso na jarnun, ali jo dotično podjetje tarifirano nli ne. Opozarjamo, da se je zgornji sklep le začel izvajati z vso strogostjo. Za Savez Grafičnih Badnlka-ca Jugoslavije: predsednik Vilim Bukšeg, !. r., tajnik Bogo-slav K. Jošt, 1. r. Za Savez Udružuija Grafičnih Poduzeča Jugoslavije: predsednik Luka Zubčič, 1. r., tajnik Vinko Jurkovič 1. r. — Potnine ekskurentlnih učiteljev. — Min. svet je dovolil kredit za potnine eks-kurendnih učiteljev, veroučiteljev in učiteljic ženskih ročnih del za čas od 1. jul. 1922 do 80. jun. 1923. pr it e oknicc svojega okna in postavite na Okno svetilko, da se bodeva znala ravnati. Nato odnesite vse, česa Vam je treba, v sobo, v kateri po navadi spite-Četudi jo popravljajo, le nič ne dvomim, da prebijete eno noč brez težave v njej.« »Seveda, prav lahko.« »Vse drugo prepustite nama.« »In kaj bodeta storila?« »Bedela bodeva vso noč v Vaši sobi in iskala vzrok tistega šuma, ki Vam sinoči ni dal spati.« »Prepričana sem, gospod Holmes, da ste ga že našli-« se je nasmehnila gospodična Stonerjeva ljubeznjivo in mu položila svojo roko na rokav sukne. »Lahko, da se ne varate.« »Potem mi za Boga povejte, kaj je povzročilo smrt moje sestre.« »Rad bi nabral tehtnejših dokazov, preden izpregovorim.« »Vsaj to mi povejte, ali se motim, če si domnevam, da jo je ubil strah?« »Ne, mislim, da sc varate. Dejal bi, da je bržkone tehtnejši vzrok zakrivil njeno smrt. A sedaj Vas morava ostaviti. gospodična Stonerjeva- Ko bi sc vrnil doktor Roylott in naju zalotil, bi bila zaman pohitela v te kraje. Zbogom in storite vse tako, kakor sem Vam svetoval. Če se bodete ravnali po mojem priporočilu, Vas - zago-ta^jiiin, ..da.. kmalu odvr- 0 ni — Zidanmcst. (Himen.) Povoeil se je v sredo 6. tm. g Ilonian Vihtel ič, železniški uradnik z gdč. Marico Zabnkcšek. Narodno zavednemu paru mnojpo sreče! — Zidfinmost. V petek opoldan jc na postaji Kadeče pri Zidan©ntmostu stroj brzovlaka vrgel ob tiru stoječega železničarja Kolantija s tako silo ob stcjjra, da si je pretresel možgane ter Midi dobil več notranjih poškodb. Prepeljali so ga v bolnico v Ljubljano. — Dne ti. tm. pa je ponesrečil 23-letni delavec Anton Pev-c, ki dela pr! pečeh cementarne. Padel je po stopnjicah s tako silo, da si je zlomil roko ter se hudo poškodoval po obrazu. Prepeljali so ga v bolnico v Celje. — K splavarski nesreči pri Vuhredu, o kateri smo poročali včeraj, smo dobili drugo vest, ki pravi, da je bilo ;ia splavu 5 splavarjev. Štirje so še-rešili, peti pa je utonil. Njegovega trupla šo niso našli. Ostanki splava plavajo po vodi. — Uprava vojno-tchniških zavodov v Kragujevcu bo sprejela za šolsko loto 1928-24 v vojno zanatlijsko solo !)il učencev. Pogoji se izvejo pri o Kr. glavarstvih, v Mariboru tudi pri mestnem vojaškem uradu. — Poletna pošta v Sv. Janezu ob Boh. Bistrici, obenem s telegrafom in telefonom je otvorjena od 1 tm. do 80. sept. — No samo ob slovesnih pojedinah, ampak v petek in svetek naj kuhajo naše gospodinje »Pekatete«. So llajeonej-še, ker se, zelo nakuhajo. — Pangermansfea proslava v Vojvodini- Letos 'poteče 200 let, kar jc Avstrija,'da bi zotrhi naš jugoslovanski živelj, naselila v Vojvodini švabske Nemce in si tako zgradila močno pangermansko trdnjavo pred vrati samega Balkana. Ta nemška kolonija je tekom teh dveh stoletij mnogo škodovala našemu nacijonal-nernu razvoju v tej zemlji, osvojila si je prva gospodarska mesta in potujčila tudi skoro docela nekatera rnestn in večje kraje. Ta jubilej svojega pangermanske-ga uzurpatorstva bodo sedaj vojvodinski Nemci proslavili na velesvečan način. Samo oh sebi pa je umevno, da bo ta proslava obenem tudi nekaka revija nemške moči v Vojvodini ter utrditev za nadaljno gospodarsko in politično osvajanje naše zemlje. Radikalna vlada, katero ti vlomilci v tujo hišo podpirajo — že vejo zakaj — jim proslave nc Jc ni dovolila, ampak sc je bo tudi oficijelnO udeležila. Slava radikaliii. ki nadaljuje sedaj v naši državi 0110 delo, radi katerega smo se borili proti Avstriji. Pokojni avstrijski cesarji'/so v grobu lahko zadovoljni s seiianto našo vlado! — Steklina sc širi. Šef Pasteurjevega zavoda v Zagrebu dr. Gontseny je pred, par dnevi izjavil, da ni v nobeni zapadni državi toliko stekline kakor pri nas. Te dni smo poročali o novem slučaju stekline v ormoškem okraju. Danes izvemo, da je domači pes posestnika A. Mar-čeca v Obrežah ugriznil svojega lastnika in njegovo hčer. Pes je bil pokončan, pri uradni raztolesbi pa se je ugotovilo, da jo bil sumljiv stekline. — Umor orožniškega majorja. Orožniški podnarednik Franc Ivčtč v Dubrovniku je iz puške ustrelil majorja Miloša Krnica iz Karlovca. Ivč.io jof bil od Krnica obsojn na 20 dni zapora. — Pred nastopom kazni je izvršil zločin. Ivčiča so zaprli. nem in odženem nevarnost, ki Vam preti.« Brez vsake težave sva s Sherlockom Holmesom najela v gostilni »Pri kroni« spalnico in sprejemnico. Sobi sta bili v prvem nadstropju in iz najinega okna sva videla na pot, ki je držala v dvorec, in vse nastanjeno krilo gradiča. Mrak se ic prijemal grajskega parka, ko sVa videla prihajati.dr. Grimesbya Roylotta; njegovo ogromno telo Je bilo še večje zraven drobnega in šibkega fanta, ki ga jc vozil. Dečko ni mogel Jakoj odpreti težkih železnih vrat in_ slišala sva, kako jc doktor zarjul s hripavim glasom iiad/ fantom, in videla sVa. kako‘bcsno mu ie zapretil s pestmi. Konj je iz nova potegnil in nekoliko minut pozneje se je med drevjem zasvetilo; V sprejemnici so bili prižgali luč. »Veste kaj, Watson,« mi je dCial Holmes, ko sva ždela v temni sobi: »nocoj se skoro ne upam Vas jemati s sabo. Stvar ie brez dvojbe silno nevarna-« »Ali Vam utegnem pomoči?« »Vaša prisotnost bi mi lahko neizmerno koristila.« »Potem Vas spremim na vsak način.« »Kako ste prijazni!« »Ker govorite .0 opasnošti, ste videli v dvorcu gotovo več. nego sem ugotoy.il jaz.«.rjv Maribor, -8. Junija T923/ —......................... — Madžarske vojaške vaje na meji. Kakor poročajo beogerajski lis^f* se vrše te dni madžarske vojaške vaju tik ob naši meji v Vojvodini. Koncentriranega je obilo vojaštva, tudi topni' šiva. Tako spoš!ujejo Madžari mirovno pogodbo, ki jim prepoveduje vzdrževanje redne vojske. J ■ Poneverba 80.000 dinarjev. Uslu^1 benec pri tvrdki Ai tur Kohn v Zagrebu,1 , Deutsch, je potvoril podpis na menici, na^ Katero jc dvumil pri Prvi hrv. štadioni^ 40.000 Din. Izven tega je poneveril š* nadaljne zneske v iznosu 40.000 din. ^ . Deutsch je pobegnil in je izdana za nji® tiralica. •, — Samostan zgorel. Zgorel je samovat*' Ostrog v Nikšien. Požar je izbruhnil 0 polnoči in ogenj je takoj zasegel vso streho. Gašenje je bilo brezuspešno, V°\ žar sc je dal samo lokalizirati. Vzrok P®" žara ni znan. •— Človeške kosti iz bronaste dobe* Pri preiskovanju neke novoodkrite jame' v bližini Splita sta prošli teden našla prof. Oirometta in inženjer Marki več Človeških okostij in posameznih kosti M bronaste dobe (krog 1. 2000 pred Kri' stom). Po strukturi izgloda, da pripadajo; skeleti keltskemu tipu. Poleg okostij sta našla tudi več lončene posodo ter bro-' nasto kopje, ščit in bodalo. Znanstvenika nadaljujeta z raziskovanjem znamenite jame in bosta podrobno poročilo v važ' | ni h najdbah objavila v znanstvenih str o* koivnih listih. , ■.!* — Posojilo osješke mestne občineA Osješka mestna občjna bo tc dni skleni' ■ la z neko londonsko banko pogodbo, nekateri ji banka posodi večjo svoto anale-ških funtov šterlingov v svrho ureditve’ mestnih ulic in nasadov, zgraditvo tranr 1 vaja in elektrifikacije. Država jc najetje posojila že dovolila. — Metrsko mero uvede sovjetska vlada v Rusiji. Doslej so v Rusiji veljale druge mere. katerih edinice so bile hvat, aršim, vrš in palec. Metrska mera bo pri' šla v veljavo st opri lema, najprej pri pošti in pri drugih uradih, pozneje v trgovini-in industriji itd. S tem se Rusija zopet znatno približa ostali Evropi. — Ustreljen rdeči general. Iz Moskve javljajo, da je revolucijonarno sodišče v Kijevu dalo ustreliti generala Sitina, bivšega šefa generalnega štaba rdeče arm*' de, radi izdajalskih zvez s tujo državo. * i.. 3DS. Odbor kraj. organzacije JDS v Zibi# je imel te dni sejo pri, predsedniku Tf.jrt' ku v Št. Janžu. Odbor bo delal z vstnd silami za sporazum1 med naprednimi' strankami. Odločno obsoja podlo pisnV« 'klerikalnih listov. Odločno protestira proti lomu, da bi dolg, ki ga je ra.iika:' ska vlada napravila za volitve, moral' plačevati vsi davkoplačevalci. Tudi sled® domačih razmer se je storilo več važnih sklopov. ,,j -1 j ;, v f Kultura in umetnost x Vojaško gledališče v Splitu. V Spli' tu se je te dni osnovalo gledališče & vojake. Gledališče vodi Stanko Kola«^ nac, član splitskega Narodnega gledali' šča. Prva predstava se je vršila dno 8®' maja. ", - ■ .................... »Nc, toda zdi se mi, da sem zakljU' čil tnalo več kot Vi. Sicer pa si domne' vam, da ste videli vse, kar sem opa*1' jaz.,« »Ničesar nisem videl, kar bi bilo o-membe vredno, razen traka za zvonec« Kakšen namen pa jma lc-ta, je več, neK° morem pojmiti, da Vam odkrito poveih-*, »Ali niste opazili tudi vetrila?« »Da, toda dejal bi, da ni nič čudnega če je kje kaka ozka odprtina med dvetti3 sobama; tako tesna je, da še podgana A® bi mogla smukniti skozi njo.« »Vedel sem, da bodeva našla tist® rupico. še preden sva prišla v Štor Moran.« J »Dragi Holmesi« ’ ! v f. »Povem Vam, da je bilo res tako. sc ne spominjate, da je gospodična pov6' dala, kako je morala njena sestra pobeJj' niti iz sobo radi dima Rojdottove ke? Vidite, to me je takoj napotilOj ? j sem začel ugibati, kako sta neki spalfl1? spojeni. Vrzel je mogla biti le tesna, F. cer bi jo bili opazili že pri prvi preiskav • Zaključil sern potemtakem, da mora .D* tam vetrilo.« »In kaj more taka luknjica Človek hudega prizadeti?«? »No, ftajprej se nekatere stvarV5j-dežno ujemajo. Namestijo vetrilo, jo trak, gospodična, ki spi K posteyt5V= 1955/ Sf T * W *T A b 6 it ifi V m S!rao 3/ Mariborske vesti. Maribor. 7. junija 1923, 1J m Smrtna kosa. Danes je umrl v 49. rletu starosti vrtnar Viljem Ackermann, fpgilni Član tukajšnjega Rešilnega oddelka. V grob ga je spravil rak »m jeziku. at Armada in politične stranke. Na ’vi slavi 32. artilerijskega polka je 7nePrljefcno dirniilo, da je poslal svoje čestitke tukajšnji odbor radikalne stranke. 'Armada je edina državna sila, ki so ne r^avna po dnevnih političnih geslih. 'kjsled tega je povsem zdravo, da, neob-'hodno potrebno, da ne zanašamo vanjo ®trankarsko-političnega netiva, ki bi u-kgnilo biti usodepolno za moralno jedin-sWo naše vojske. Ako’čestita krsno »lavo ^oo ena politična stranka, izgioda, da druge niso tako patriotične in da se ne Vesele dogodkov v armadi. Taka m uri i-^stacija se sedaj lahko tolmači kot demonstracija proti drugim strankam, to P* menda ne spada pred vojaštvo, ki po-*oa samo eno politiko: zvestobo kralju domovini. — G. drju Miillerju, ki si d&je sestavljati srbohrvatske poslanice, koveda ne moremo odreči pravice, da v 8vojem imenu pozdravlja artilerijski imik, mislimo pa, da ni umestno, če se UVede običaj, da bodo pošiljali svoje epi* &tole izven armade stoječi posamezniki. m »Straža« lrvall »Orjuho«. V včeraj gnji številki »Straže« smo z največjim Presenečenjem našli tudi notico, v kateri hvali postopanje Orjnno v Dubrnvjri-*P- ^Straža« poroča namreč o sprejemu *atero je priredila dubrovniška Orjuuu ®$ordžu čokorilu, znanemu srbskemu ?o-"tnistu ob povratku iz Anavrtcs, ko ga je ^motala z gnilimi jajci. »Siruža< to dobrava, samo — da ne pove da je to r'te 0rinna- m TrlKifcvan|I v soboto, dno 9. t. m, so UT* zve®er v Nar. domu (klubo-ta s^r 2opet družabni večer. — Ker je v afeh Pred jesenjo zadnji, tipa od-_ . • ,a . evHno udeležbo. Dobrodošli tudi ruštvo »Jadran« vabi na sestanek Pevske sekcije, ki se vrši v četrW dne • tm. zvečer v dvorani restavraci je »Maribor«. in Mestpa občina nabavlja drva. Meft-a občina mariborska je razpisala netenj za dobavo večje množine trdih in ^hih drv. Pismene, pravilno kolkovanc Ponudbe je vložiti do 25. junija tL m Ant. R. Legatovo zasebno učilišče *a strojepisje in stenografijo je zopet otvorjeno. Začetek tečajev dno 29. jumja. Natančnejše v današnjem oglasu. m K nesreči na Glavnem trgu. V pon-deljck dne 7. maja 19*23 je nek voznik na oglu Glavnega trga-Tattenbacliove ulice hovozil 72-letnega Ivana Vračka, h. je hato za temi poškodbami umrl. Dediči, ki so s tem ob rednika, prosijo vse one, ** so ta dogodek videli, da se oglase v pi-j*aml dr. Karela Škapina, odvetnika na ■Aleksandrovi cesti št. 12. Kavarna v mestnem parku. Pri le-vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol Ig. i„ od 1g> d0 24. ure. Sladoled In domače pecivo. Stavka pekovskih pomočnikov in resnica. Zadruga pekovskih mojstrov nam je poslala sledeči dopis: Radi neprestanih napadov na pekovske mojstre v tukajšnjem socijalističnerh nemškem listu »Volksstimme«, si zadruga_ pekovskih mojstrov dovoljuje obrazložiti javnosti pravi in resnični vzrok izbruha stavke v pekovskih podjetjih. Koncem meseca aprila t. I. je pomočniški odbor pekov predložil zadrugi zahtevo povišanja mezd za 25% dosedanjih mezd ter 6-dnovni vsakoletni plačani dopust. Ker pa so pekovski pomočniki itak bolje plačani kakor drugi delavci in rokodelci in bi se pri tako izdatnem povišanju plač morale neizogibno povišati tudi cene kruhu, kar pa bi bilo nemogoče in bi se ne dalo utemeljiti, je zadruga zahtevo celotno odklonila. Dno 6. maia je več pomočnikov obiskalo mojstre z ultimatom, da morajo, ako hočejo imeti pomočnike, priti zvečer v njihov društveni lokal ter podpisati vse njihove^ pogoje; v nasprotnem slučaju se proglasi stavka. Nekateri mojstri, posebno vdove in mali podjetniki, So res podpisali zahteve, ker so jih pomočniki s svojim nastopom popolnoma zmedli, drugi pa so pričeli obratovati brez pomočnikov. Naslednjega dne so sklicali mojstri posvetovanje h kateremu so povabili tudi pomočnike, da se medsebojno pogovore. Na tem sestanku so mojstri pristali na 15odstotno povišanje, pomočniki pa so to odklonih m vztrajali na prvotnem predlogu. Kljub temu so nekateri pomočniki hoteli na delo, so jih pa drugi stavkajoč' uri tem ovirali, jim grozili z nasiljem, oblegali njihova stanovanja ter jim tako Pteprf.* čili dohod v delavnice. Njihov socjjalisti-Čni teror je bil tako velik, da so prisilili tudi one, ki niso bil organizirani, da so vstopili v njihovo strankarsko organizacijo. Temu terorju pa so sc mojstri uprli in sklenili, da se s stavkujočimi sploh več ne pogajajo. Radi tega jih je pričela »Volksstimme« neprestano napadati na vse mogoče načine ter očitati velike dobičke, ne da bi pri tem pomislila, da sta cena in teža kruha še vedno pod oblastvenim nadzorstvom in da je bila kalkulacija zadruge oblastveno kontrolirana in odobrena. Zamolčala pa je tudi, da ima Delavska pekama, ki proizvaja trikrat več peciva kot kaka druga, trikrat večji dbibiček in je ravno tako kapitalistično podjetje in da to podjetje kljub velikemu dobičku tudi šč ni znižalo cen pecivu. Izvedelo se je pa tudi to, da je to podjetje sokrivo izbruha stavke, hoteč S stav; ko uničiti druge pekarne ter pridobiti njihove odjemalce. Da sc javnost prepriča koliko bi pomočniki zaslužili na teden s privoljenim 15 odstotnim poviškom, navedemo tu konkretne podatke: Tedenska plača prve kategorije 1402 K: pol kilograma kruha na dan, 515 K, 90 K; prosto pecivo v pekami, it 15 K. 90 K: skupno torej 1672 K, ali okroHo 7000 K mešečno. S tako plačo bi ne bil zadovoljen le vsak delavce, ampak tudi marsikateri nastavljcnec in uradnik — samo pomočniki niso bili, zato pa ne dobe sedaj ničesar. Zadruga pekov za Maribor in okolico v Mariboru. m Nesreča. Včeraj popoldan je vozil tridesetletni železniški čuvaj Ludvik Ješovnik, stanujoč na Teznu št. 59,.seno ter pri tem tako nesreč«.) padel z visoko naloženega voza, da si je zlomil desno nogo. Pozvan je bil rešilni oddelek, ki ga je prepeljal v bolnico. m Drobne policijske vesti. Včeraj je imela policija zopet enkrat. takozvani /ženski dan«. V Bistrici rojena Vavpotič je bila aretirana, ker se je ponoči vsilje vala moškim. Po kratkem »počitku« v policijskih zaporih so jo izgnali iz Maribora. — Neka druga »dama« podobne vrste je bila aretirana zaradi prepovedanega povratka v Maribor. Tudi neki dočvi iz ljubljanske okolice je policija iz istega vzroka preskrbela kotiček v hotelu Graf — Antonija Rebcrnat iz Konjic ima poleg svojih drugih ljubezni tudi gorečo ljubezen do alkohola. V pijančevanju si je pridobila že toliko prakse, da bi -o tudi kak moški težko kosal ž njo. Alkohol ji ni dal miru in je začela razsajati po ulici. To je privabilo stražnika, ki jo jo hotel aretirati. Pogumna Antonija se mu jc s tako silo zoperstavila, da je moral odnehati in pozvati svoje tovariše. Prihiteli so trije drugi in šele štirje so ukrotili ko njiško aniuzonko, jo zvezali iu naložili v ročni voz ter prepeljali v hotel Graf. V slovo jih je pozdravila z močnim vzklikom »Evviva Savoia!« Takšne blažene idile — debeluška v ročnem vozu, okoli nje pa redarje — ni videl Maribor še dolgo časa! — Včeraj se jo na cesti zgrudil 471etni mož. Ker je pogledal pregloboko v kozarec, so mu noge odpovedale službo. Tud! tega so spravili v sloviti hotel Graf. — Nocojšnjo noč je bilo aretiranih več pijancev. Policijski »ceh« je nekoliko drag: prva globa znaša fiOO K in 10 dinarski kolek. — Včeraj pred Jadransko banko ukradeno kolo je policija izsledila. Narodno gledališč. neti?™' Pa u>Tirje. A)i ^as t0 ne 1>rese" stvarmi ne vidim prav n°bene *veze.« gtj 0pa2ili kaJ P°sebneea Dri h’ *pDbita je bila k tlom- Ali ste že *aaj Culi, da bi bila postelja tako priučena?« ^ »Ne, tega bi ne mogel trditi.« , »Oospodiona ni mogla odmakniti svo-»* Postelje, morala je ostati v istem pologu. pod vetrilom iu pod trakom; saj n teko imenujemo, ko pa je jas- da ni bil nikoli namenjen za zvonilo.« ul .»^rces,« sem kriknil, »zdi sc mi, da 8‘utim, kam pes taco moli. Prišla sva le . Pravem času. da preprečiva prekanjen m grozen zločm.« ^ ko prekanjen in tudi dovolj grozen bi bil. Ce zdravnik zaide s prave-,,a Ppte, postane narhujši zločinec: utrje-p ., yce ima in rtmo^o znanja. Pahner in ka t ar$ b^8 izredno dobra lečni-Wa+ človek ju šc prekaša, toda leite, n_v son, upam, da ga uženeva. Preden Zd*iterce, bodeva doživela rrmogo grozot-R\JvLpa- v "b®®111 imenu prijgtva vsak ^b,o pipico in se za nekoliko ur stvarem.« Okoli devete ute je luč med drevjem ugasnila in'vse je bilo temno okoli dvorca. Dve uri sta počasi minuli in baš ko je ura odbila enajst, se ie zasvetila uprav nasproti nama jarka luč. »To je naš znak,« je vzkliknil Holmes in skočil pokonci, »iz srednjega o-kna prihaja.« Preden sva stopila iz hiše. je prijatelj izpregovoril s krčmarjem nekaj besedi in mu pojasnil, da greva še tako pozno pošetit starega znanca, in da prav lahko tamkaj prenočiva. Trenutek pozneje sva bila zunaj na temni cesti. Hladen veter nama je bril v lice. Iz teme nam je sveti la rumena luč in nas vodila po nevarnem potu. Brez vseli težav sva splezala na vrt ker v starem vrtnem obzidju so zijale široke vrzeli- Prerila sva se skozi grmovje in prispela na trato, pohitela sva k dvojcu, in baš sva sc mislila povzpeti na okno, ko jc jz gostega lovoričia planilo nekaj pošastiega. krevliastemu otroku podobnega; zleknilo se je po tleh. vilo svoje ude, nato pa šinilo čez drn in izginilo v temi. »Moj Bog!« sem šepetal, »ali ste videli?« (Konec prihodnjič.) Repertolre: Četrtek, 7. junija Zvesti tovariš A'. Petek, 8. junija ob 15. Hasanagimca, izv. Dijaška predstava. Sobota, 9. junija Cavalleria rustlcana, izv. Premijera. Gostovanje g. Zd. Knit-tla, člana zagrebške opere. —o— Dijaška predstava. V petek, 8. junija ob 15. uri se vrši zadnja dijaška predstava v tej sezoni, LprizOrl se kra»na Ogrizovičova drama »Hasanaginica«. Pričakovati moramo, da bo to ena najlepsik predstav za dijake v tej sezoni. Cene so znatno znižane. Cavalleria rustlcana. V soboto 9. ju nija se vprizori zadnje glasbeno delo v tej sezoni. Vprizori se krasna, izvanredno popularna Mascagnijeva opera »Caval leria rusticana«. To glasbeno delo je eno najmočnejših reportoirnih glasbenih (Jel Partijo Santu/^ pe i ga. Mitrovičeva, partijo Turridu g. Kg, M, član zagrebške opere, Lucijo bo pela gdč. Petkova, partiji Alfija bo prvič naštopil baritonist g. Vladimirovič. Lolo bo pela gdč, Kogejeva. Za sceno pojo »Rezina eoeli« vsi solisti, ki rtiso na odru zaposleni. Orgije in petje vodi g. Rasbergcr. Režiser in dirigent ravnatelj opere g Mitrovič, Ker ima opera samo eno dejanje, ;č po operi še koncert sledeči h gg. članov, r.du, Gajeve (Dvorak: arija iz opere »Rusnlkni in Škerjanc: »Večerna impresija«, dalje gdč. Šuštarjeva (Puccini: arija iz opere »Tosca«) in kot zadnja točka duet, pojfta gdč. Šuštarjeva in g. Janko (Leoneuvalln: duet iz opere »Bajazzo« in Kilohen: Pridi k meni). Ker bo zanimanje za to pred* stavo gotovo veliko, opozarjamo cenj. občinstvo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice. Dramski premijeri v mariborskem gledališču. V prihodnjem tednu se vprizo-rita dve dramski premijeri in sicer Brac* cova »Prava ljubezen« v režiji g. ravnatelja Valo Bratine iu kot poslednja dramska predstava v tej sezoni Moliero-va komedija »George Dandin ali prevar-jeni- soprog« v režiji g. Joško Koviča. torej na tem slavlju ne mafijka nihče, ki mu je na srcu ljubezen do naše mladine, o I. župni zlet naraščaja MSŽ. Pola* gajoč veliko važnost v vzgojo naraščaja, jo sklenil župni prednjaški zbor, da se vrši letos ob priliki 10-letnice obstoja žu* pe prvi naraščajev župni zlet in sicer dne ‘24. junija t. 1. v Ptuj. Ta župni zlet. spojen z lahkoatletičnimi tekmami v skoku v daljino in višino, teku, prostimt vajami in idejno tekmo (peteroboj), naj pokaže javnosti del sokolske vzgoje v te* lovudnicah, naraščaju samemu pa nudi zlet priliko medsebojnega plememtegrf tekmovanja. Poživljamo vsa društva na neumorno pripravo ter na polnoštevilno udeležbo. Zdravo TOMSŽ. o Naš boj za lastno državo. Sokolska župa v Mariboru je izdala brošurieo »Naš boj za lastno državo«, ki jo je spi sal br. dr. Makso Kovačič. V uvodu psa. vi Starešinstvo MSZ: »Brošura ,Naš boj za la.stno državo’ je nastala na temelju predavanja in je tudi zamišljena tako-da bi naj služila kot podlaga predavanju, zgrajenemu na podatkih in smernicah vt njej. Če pa v kakem društvu ni najti za snov predavatelja, se more mesto predavanja brošura tudi prečitati takšna, kakršna je, ker tvori v sebi zaključeno celoto. Temu namenu bo spis dr. Kovačiča ustrezal popolnoma. Dobfo 'bo rabil tudi drugim društvom in posamezniku, ki so hoče na hitro roko orientirati. Pi-i&favljar mo, da je spis izhajal v našem listu kot podlistek. Brošuro toplo priporočamo. ■ ■ -• ■ i Sokolstvo. Gospodarstvo. Trgovsko bolniško In podporno društvo? To društvo, ki ima sedež v Ljubljani, obstoji že od leta 1835- Po prevratu je raztegnilo svoj delokrog tudi na naše kraje in je v njem včlanjeno okoli 500' trgovskega osobja iz Maribora In okolice. V smislu zakona o zavarovanju delavcev; bi moralo tudi Trgovsko bolniško In. podporno društvo v Ljubljani opustiti svoje delovanje in izročiti člane v zavarovanje Okrožni bolniški blagajni. Občni zbor ya je likvidacijo odločno odklonil in nar(očil odboru, da skuša obranHt Samostojnost društva. V tem smislu So Se vršila pogajanja z ministrom za socialno politiko, ki je vztrajalo na prvotnem odloku, pigar načelnik dr. Kuželj pa je kljub temu skušal najti zadovoljiv Izhofl. Dne 28. maia je imelo Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani občni zbor, na katerem jc bila ugotovljena sedanja situacija. V informacijo naŠitn čitateijem trgovskega stanu posnamemo na kratko sledeče sklope: 1. Trgovsko bolniško in podnomo društvo bo fuzioniralo z bolniško blagajno »Merkur« v Zagrebu, kateri je vlada dovolila samostojno poslovanje na ozemlju Hrvatske in Slavonije, ki pa mora imo-vino oddajati Središnjemu uredu za osi-guranje radnika v Zagrebji. Sedaj gre za to, da se »Merkurju« dovoli delovati tudi v Sloveniji. Ministrstvo le temu predlogu načelno že ugodilo. S tem je rešena vsaj samouprava trgovskih nastavljen-cev v okvirju splošnega zakona o zavarovanju delavcev- Vendar jta mora članstvo odločiti ali želi pristopiti k »Merkurju« ali pa Jc za pristop k Okrožni bolniški blagajni V Ljubljani. 2. Ker mora tudi bolniška blagajna »Merkur« v Zagrebu poslovati natančno po zakonu o zavarovanju delavcev, ne smo nuditi članoih večjih dalatev. Da bodo člani vendarle imeli dosedanie U-godnosti (drugi ra z te d javne bolnice, zdravnike sipecijaliste in orošto ifcblfo zdravil), morajo prispevati posebni znesek. ki znaša sedaj 10 Din. za Člana rtli-sečno. Na izrednem občnem zboru v IJubfJa-ni je bilo soglasno sklenjeno, da Trgovsko bolniško in podporno društvo - pristopi k »Merkurju«. o Opozarjamo članstvo na predavanje br. Džamonlje o LuŽlfikih Srbih, ki se vrši v petek dne 8. junija zvečer oh 20, uri v mali dvorani kazine. Članstvo, ki ni zadržano vslcd telovadbe, se poziva da poseti to predavanje, ker je slehernega Sokola dolžnost se zanimati za zatirane nesvobodne slovansko brate. — Odbor. o Akademija naraščaja Sokolskega društva v Mariboru se vrši v soboto dne 9. junija ob 20. (8.) uri v Narodnem do-ma z izbranimi telovadnimi nastopi. Naša dolžnost je, da pokažemo našemu naraščaju, ki se že mesec« z ™so vnemo pri pravlja za ta nastop, svoje danim3tlje in mu damo s tem, da ga poselimo v čim največjem številu priznanje za dosedanje ja vzpodbudo za nadaljuje delo. Naj za g Oddaja zgradb. Komanda Vrbaske divizijske oblasti v GospIČu niznahjfc, da se vrši v pisarni gr&djevineke seketje v Gospiču dne 14. junija tl. pbndvna efer-talna licitacija glede oddaje vojuo-dp-žavnih zgradb v Gospiču. Predmatnl o-glas je v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Velika krl*a v ruski trgovini. Pe« trograjski obrtni urad se je obrnil na komisarja za finance s prošnjo, da se čim. najbolj znižajo davki na trgovoka pod-jotja, ker je vsled previsokih davkov moralo likvidirati že 4800 zasebnih trgovskih podjetij, 87 kooperativnih, 42 državnih in 10 komunalnih trg. podjetij. Dne 1. dec. 1922 je bilo v Petrogradu nad 15.000 zasebnih, 3ol državnih, 620 Jtoopo« jrativmiJi in 39 TcoffiunalfiiK trg. podjeSi, dne 15.'maja tl. pa le še 10.200 zasebnih, 533 kooperativnih, 269 državnih in 29 komunalnih trg. podjetij. s III. mednarodni velešemeiVj v lira* flUart se vrši od 23, avsruSfri do 2. septembra pod protektoratom čsl. ministra trgovine Lai. Novaka. £>š ko slovaške državne železnici so dovolile pa-setnikom ‘ 33% popast, rurrranske državno železnice' 50% in italijanske 20% pupust. Velese-: jrieiij bode kakor lansko leta osredotočeni V-bratislavskem1 pristanišča, iaf obseda IS, skrapfts -vseh panog industrijskih isdel-l kov. Deseta skupina je rezervirana zal slovaško domačo industrijo in ,ie radij Svode bogate oprave in’ originalnih izdelkov slovaške narodne umetnosti po-J feebno zanimiva. Tudi skupina lesne in-; rknrtrije bode topot izvanredno bogato re-prezentirana. Na velesemnju fnngira ve-lesemenjaka borza in razn-3 vrsta zabavnih podjetij. Dosedanj‘9 pripravljalno delo se, ne glede na splošno težko situacije, zelo ugodno razvija in’ znatno napreduje, tako, da se tanko z najlepšimi uadarni pričakuje popolejS uspeh bratislavskega veleaemn ja. Šport. : POLNP. Danes ob 21. nri v restavraciji Grajsika klet izredna odborova seja. Te seje naj se po možnosti n deleži j o svi oni gg., ki so se prijavili za sodniški topit, m isralec SK Svobode g. Wagner, »-»•Tajnik. . i;. ,.,iS Objave. izplačevanje uradniških" mezd. Inžeier te tvrdke Verner Fuegg mu ;ie v svrho izplačila mezd izročil 20.000 K, od katerih je porabil za izplačilo samo 11.830 kron. Ostanek po 8170 K pa si je pridržal in 17. avgusta 1. 1. izostal iz službe. Poneveril je tudi znesek po 6500 K, ki mu ga je dno 16. avgusta 1. 1. izročil inžener Edvard Buser. S teni zneskom- bi naj Škrober kupil kolo, katero bi rabil v službi, kolo pa bi ostalo last tvrdke. Dognalo se je, da je Škrober dne 16. in 17. avgusta 1. L popival s poneverjenim1 denarjem' po različnih mariborskih gostilnah in kavarnah. Plačeval je tudi za druge goste in se vozil z izvošekom po mestu. Ko je ves denar zapravil, je zbežal v Avstrijo in od tam v Dalmacijo. Škrober taji, da bi od svoje delodajalke zaupano mu gotovino v znesku po 14.670 K poneveril in trdi, da je popival za lasten denar. On pravi, da je ta denar izgubil, ali pa mu je bil ukraden. Pred okrožnim sodiščem jo bil obsojen radi hudodelstva poneverbe na 3 mesece težke ječe. .•;jc j jima plača liter vina. Ker se je Hrastnik teinu protivil, sta nasilneža z gorjačami tolkla po tleh in mahala proti njemu, da bi ga prestrašila. Iz strahu pred razgrajačema se je ogroženi odstranil v neko | stransko sobo in si to noč niti ni upal do-, mov, ker se je bal, da bi mu fanta, ki ju pozna kot nasilna, kaj storila. Bepo lusk in Peeenik, ki svoje dejanje prizna- | ta, sta bila obsojena radi hudodelstva.H** j varnega pretenja in sicer prvi na^ 3 ©e* I sece, drugi pa na J mesec težke jece. _ i□□□□□□□□□□□O a a’ K $ JAD Triglav v Zagreba uprizori, d€e 17. junija tl. ob 4. uri popoldne v Žužemberku v Sokolski dvorani K s. Me-1 akovo dramo »Mati«. Po predstavi nastopi društveni pevski zbor s koncertom jugoslov. narodnih pesmi. Vse prijatelje društva opozarjamo na prireditev, ter prosimo za čim) večjo udeležbo! — Odbor. izpred sodišča. Pefieverba pri Splošni stavben! družbi. 321etnl v Maribor pristojni Rudolf Škrober je bil od L avgusta I. 1. nastavljen pri Splošni stavbeni družbi v Ma-•iriboru kot uradnik za izračunavanje in Mihel Zevaoo: Markiza Pompadour. h Zgodovinski roman. — Poslovenila Roe&ndr*. (Dalje.) (112) , Ali — govoriti na lahko, — v prenesenem besedilu:* preživeti galantne dogodke, plesti ljubezenske spletke a-la-roko-ko. — to je ugajalo njegovemu plitvemu smačaju, ki je bil pravi odsev tedanjega Časa, ki se je odlikoval po lahkotnem za-mmevanju le prijetnih strani življenja, brez .visokih nalog, brez vzvišenih idealov. — Vse je bilo le prazna pena, o kameri jet pesnik brskal na svojo liro. — »Letite, obletujtc, mqoči — — nikjer «e ne »vstavljajte, — nikjer ne obstojte!« i tepe. prelepe J>esede, a kaj, ko se je & njih porodila nova fraza preobjedeni: »Apres nous le deluge!« — (Za na-©li.potop.) — .[ 'Ludivik XV. je zopet odložil plašč, — jgaihtVrgel na otomano, — se ivsedel udob-pb y naslonjač in postal inrpertinenten, boiem ko je bil sitrog, neizprosen. — >Toxej, — vi se niste mogli ustav-®ati oblastnemu bogu, ki vas je prijel in rpovjedel semkaj?« — »Oh — da — njegove puščice so našle (WWno pot do motfega srca.« — j »To pa to, — gospa. — ta avantura itttora biti zabavna. — Morali bi mi jo |0OiWiedafti celo.« — »Sire, — pred vsem, — eno samo be- teedo. — Ta avantura sedaj----------------- ivarn je žal zanjo? « T, »Ne,« — je odkritosrčno odgovoril ®uid!vikXV. — i In .tajen ogenj strasti se mu je vnemal M dnu blestečih se oči. — jOno popolno, lepo telo, katero je čutil iv divnem ognju ljubezni, katero je bi! ;«(bjemal. ki se mu je še ponujalo, — z bojaznijo in predrznostjo, — je sedaj ifvsabujalitivi njeni pes ljubezensko strast in Ipoželjenje. — , j Nfa 5s2ji 'Jnfijete pai je zablisnil žarek i— ponosne zavesti Sedaj je dr : r ■» m ^--------------- Z nožem v hrbet. V go%iilni Marije Pogačnik ua Bregu pri Ptuju, je bila dne 23. aprila godba. Poleg 20-lefcnega Franca Horvata in 19-letnega Franca Zumerja, oba iz Ha j do.?, In še več drugih fantov, se je je udeležil Rudolf Lazar s svojo ljubico Antonijo Čeh. Tesar Hinko Rakuša, ki je bil vinjen, je podstavil nogo Antoniji Čeh pri plesu. To je razburilo fante in' posebno Horvata in šumerja, ki sta se dogovorila, da ga nabijeta za njegovo nedostoj-nost. Da bi se Lazar in njegova ljubica ognila pretepu v gostilni, na katerega je že vse kazalo, ista odšla. Kmalu pa sta prišla za njim1 Horvat in Žumer in napadla Lazarja. Prvi ga je zabodel od za-dej z nožem! v hrbet, drugi pa ga je udaril z vrvjo. Napadalca, ki svoje dejanje priznata, sta bila pred senatom obsojena in’ sicer Horvat na 4, Žumer pa na 3 mesece težke ječe. ' Hotela sta piti na račun tretjega. 261etni) delavec Vincenc Repolusk v Slatinskem dolu in l&letni posestniški 'sin Ivan! Pečenik v Svečini, sta znana auro-veža in razgrajača. Dne 15. aprila proti večeru sta prišla oborožena z gorjačami v družbi Alojza Hrastnika v gostilno Feliksa Hauptmana na Plaču, okraj Maribor. Tam sta zahtevala od Hrastnika, da zala kralja v svoji oblasti. — Že je videla v duhu udejstvene svoje sanje mogočnosti in oblasti, — videla sc je na dvoru, vladajočo nad trumo ponižnih dvorjanov, katerih si pač ni nikdar predstavljala sebi podložne. — »Da, — sire,« — je povzela ginjena, — »ako vam ni žal^za avantut£>, — ako mi odpustite, tedaj Hočem povedati, da je tega, da sem imela skrajni pogum, da sem si smelo imala storiti kaj takega, prvo in glavno krivo ravno Vaše Veličanstvo.« — »In na kak način?« — »Ali se Vaše Veličanstvo še spominja na veselico v mestni hiši?« — Ali se še spominja onega za me nepozabnega trenutka, ko ste me milostivo povedli zopet na moj prostor. Ali morda mislite, da taki doživljali ne ostanejo neizbrisno vdolbeni v dušo. v srce čuteče ženske? — Že takrat sem vas ljubila, sire, — že takrat, — in še preje. — Ali jaz čutim, da se s tem prostim pripovedovanjem pogubljam, — da me Vaše Veličanstvo kmalu zavrže za vselej!« »Ne, go-Ti —jaz cenim in spoštujem vsepovsod* kjer jo najdem, pravo odkritosrčnost, — posebno pa še če prihaja iz tako letpih, koraljih ustic, in je izrečena v tako lepih besedah in potrjena od bleska dvoje krasnih oči.« — Storjeno is bilo — Ludvik XV. je bil premagan, — igra dobljena- — »Sire. — je šepetala še Julijeta, — »ah, — da slišim te besede iz vaših ust. — to me bode od sreče usmrtilo, in pred kratkim sem se bala, da umrem strahu in bojazni.« — »Umreti, — zakaj pač vendar?« »Sire,« — je odvrnila Julijeta s pri-lično kretnjo, — »ako bi me bili zaničevali, — me uničili s svojim sovraštvom, jaz bi bila od obupa umrla. — Ko bi bili vi odšli, tedaj.. .* — »Kaj bi bili tedaj gospa?« — Julijeta je hipoma vstala, pohitela k mali mizici, iz predalčka katere ,ie vzela malo stekleničko. — »Z življenjem bi bila plačala to uro neizmerne sreče, katero sem vkradla svoj} usodi,« — je resnobno odgovorila. —- »Po vašem odhodu — sire— bi se bi- Darujte za,Sklad otroške 1 bo!nEce‘ v Mariboru. ■□□□ooaooooon □ □ Mala oznanila. Stenograf k a - strojepiska s ■večletno prak-;o, inteligentna, vseskozi zanesljiv«, želi primernega m«sta. Dopise pod „Pridna“ na uprav«. 1115 2 Dobro upel'ana tvr.ika išče kompanlona nlisoudele:-nlka 7. kapitalom 200.0..0 do 250.000,— Din Ponudbe na upravnifttvo ,Tabora" pod ,št. 1125“. 1125 5-1 Svlian pliš, uporaben kot pregrinjalo za otomano, ceno na prodai. Ivan Mandl, Slovenska »lica 8. 1127 Kuhinjska kredenca dobro ohranjena, po ceni na prodai Sodna ulioa J5, pritličje 2 vrata. , 3—1 Čepice po neverjetno nizkih cenah, perilo, kravate, nogavice in ostalo modno blago priporoča nova modna trge vina B. Veselinovič & Komp.. Maribor, Gosposka ulica 26 974 6—S Pr*da se dohro ohranjen Šival-' ni Stroj „Singei'“. Naslov i pove uprava. 1129] Zamenjam stanovanje s 5 sobami v okolici Ljudsker-i vrta s sličnim v okolici mestnega parka. Naslovi .naproSeni ped „K—1.* na upravo lista. 112S Išče se mostna tehtnica za ea. 2000 kg težin* 150 metrov šin za poljsko železnico in 2 kom. obračnic (Drehseheiben) k temu. CenJ. ponudbena „Moster‘‘, tvornlca laka, d. d. Zagreb, Mesnlčka ulica 13. 1142 drobnSna, trikotaž Samo na debelo! Gaspari & Fanin0eJ Maribor ^ Aleksandrova cesta 48. BAR j u Zagrebu, dobro iduči, **' re personal, prodaje se oi' mah. — Informacije d»j* »SEKO“, Zagreb, Bakaf«T* ulica br. 3. 1141 2"' B513EBH5BBIE Ant. Rud. Legat-ovo zasebno učilišče za strojepisje in stenografijo Maribor Prva in ?dina strokovni šola za strojepisje in stenografijo v Mariboru. Začetek tečajev dne 20. junija. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisalnimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100, od 8. do 12. in 1140 od 14. do 18. ure. la zastrupila. — To bi bil gotov pomo-ček proti zaničevanju in sovraštvu.« — Ludvik XV. je hitro in odločno zagrabil za malo stekleničico. — Julijeta pa je strahoma zavpila: »Ne odprite jo, — ne odmašite, — že sam vzdiuh iz one stekleničice je dovolj; da ubije.« — In njena bledost, prepadlost je bila priča resničnosti njenih besed. Kralj pa je hitro odprl okno in pognal stekleničico venkaj, da se je razbila ob nasprotnem zidu. — Julijeta je vzkliknila v hipni jezi, da ni mogla do konca po svoji želji igrati namenjene si vloge. — Motijo se vsi oni. ki mislijo o Juli-jeti in njenih voditeljih, da je bilo v steklenki morda le voda ali nenevaren strup. — Ne, ne, — bil je res strup, močen. smrten strup- — V hišici se je nahaja! tnal psiček. — Namen Julijete je bil, da dokaže na nedolžni živalici, da je res močen strup, katerega si je ona odmenila za slučaj kraljeve nemilosti. — S tem je hotela dognati na višek vtis, katerega je hotela napraviti na kralja. — Ali, ker se je kralj že tako pustil prepričati in se je vse še bolie razvijalo, kot si je upala želeti, — ie bilo ubogemu,, psičku darovano življenje. — , »Vidite,« — je rekel kralj, ko se je povrnil na svoje mesto', — »jaz r^čem, da vi umrete.« — »Sire, — hotela sem prihraniti strup za oni dan, ko me bodfi moj kralj zapustil-« — Ta hin jo je njena nemilost in predrznost predaleč potisnila. — Gotovo je bilo takoj, da se kr?H noče obvezati za prjhodnjost in da se je želel vstaviti pri oni jednohoorii avanturi, —r kajti odgovora ni dal na te besede. — Julijeta pa je hitela, da popravi. — »Vprašali ste me, sire, da vam povem zgodovino moiega srca. — Ta je Pač priprosta. — Poročili so me proti moji volji z grofom du Barry, — človekom, ki ga ne ljubim in ki ne bodem nikoli ljubila.« — ..... . »Ubogi grof,« — je ironično-pripomnil Ludvik XV. — 10-1 »Ljubosumen, nasilen, neolikan, to i8 pravi grof du Barry^ — sire.« — j,. »Ta slika ni ravno prevabjjiva, — pripoznati ji moram vso resničnost a pristnost.« — r,! »Ah, sire ko bi vam moela poved# koliko sem pretrpela. — Zaprta v stare^ gradu na deželi, odkoder nisem mofflj v Pariz, ako ne strogo opazovana 1 spremljana.« — . »Ali mogoče?« — je odvrnil kralj 11 ta popis. — »Tedaj bode pa opazil - • , »Ne, sire, — za grofa se jaz nahaja® sedaj v Parizu v naši palači Saint-Lou1;: V Versailles imam za priti šele jutra a‘ pojutranjem.« — Kralj se je spomnil du Barryj^ besed pri večerji. — Kar je du Barry menil, je Julijeta potrdila. — »Nekoč_, ko sem prišla srečno za nek3; dni v Pariz, sem občutila nekaj, kar.),* ostalo odločilno za vse moje življenj*;. Videla sem gručo plemenitašev, ki so 5|, vračali iz lova. — Pred njim je stoPa/ vitez, ki je prekašal vse s svojo eleg co, ponosnim vedenjem, lepo postavo. Vprašala sem grofa po imenu onega P«! menitaša, — ni mi ga hbtel povedati- *£■ Ali od tis.tega trenutka sem vedela, da F moja duša poletela za odhajajočim solAJ cem. — Potem .sem ga videla še jedel1'1 Bil je v zjati'kočiji, obdan,. častnikov ljubezni krat. — svetlimi sabljami svojih ljudstvo je v svoji udani zdravljalo »Živijo kralj!«. Julijeta je prenehati a za hip, kot Prl' magana od sile občutkov. —i, Lahko si predstavljamo, kak utis f naredile one besede, v katerih se je r, niavalo občudovanie in vdanost z ljut%' nijo, — lahko si mislimo, kako so Lu$*J ku XV. segle do duše 'vse te visoko^®* i neče fraze.— > »Sire,« — je nadaljevala, šiloma mirivši se, — »nikoli ne bom moHa povedati., kaj mi je občutilo srce, to se prepričala, da je oni, kateremu dala svoje srce, — kralj naše lepe Fran* cije« — »Ali zakaj, gospa? — AH je Igrali na glasu, da je tako grozno strog?« *— , (Dalje prihT