PoŠtnina plačana v gotovln! Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Dln, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za inozemstvo 20 Dln Ra?un pri poštnem čekovnem zavodu Št. 10.666. y[ova &oba Gena 1 Dln Redakcija in uprava: Ceslje, Strossmayerjeva ullca 5t. 1, pritličje, de.sno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi^sprejemajo ob ponedcljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. - Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Stev. 36. Celje, torek 2. maja 1933. Leto XV. Celjski občinski svet Vprašanje premestitve Mestnega kina v Mestno gledališče — Podpora Dijaškemu domu v Celju Celjski občinski svct je imel v pe- tek 28. aprila otl 18.20 do 20. redno sejo pod predsedstvom župana dr. Goričana. Personalni odsek (referent obč\ odb. direktor M r a v 1 j a k). V tajni seji je bila dvema odpuščenima sta- rlma cestnima pqmetacema dovolje« na stalna milostna podpora. — Me- sto inkasanta pri mestnem knjigo- vodstvu je bilo poverjeno Josipn Poz- riiču, slugi mestne narodne Sole. — Nekaterim policijskim stražuikom pripravnikom so bili prejemki povi- Šani. Pravni odsek (referent obč. odb. dr. K a I a n). V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Ferdinand Herman, Alojz Vrčkovnik, Urban Krivec, Marija Tr- manova, Bernard Globočnik, Josip Deläkorda in Marija Kolarjeva. — Funkcijska doba upravnega odbora mestnega avtobusnega podjetja je po- tekla. Izvoljen je bil zopet dosedanji odbor. Finančni odsek (referent obč. odb. dr. Vrečko). V zvezi z načrtom, da bi občina premcstila sedaj zaprti Mestni kino v Mestno gledališče, bo tehnični oddelek napravil prora- čun za preureditev gledališCa in pre- skrbel ponudbe za zvočno aparaturo, da bo mogoče ugotoviti rentabilnost tega načrta. — Občina. smatra, da so sedanji prostori celjske ckspoziture javne borze dela v poslopju DeJa.vske zbornice predrngi. Občina je v pro- računu znižala mesečni prispevek za ekspozituro borze dela od 1.000 na 500 Din, sedaj ga je pa zviSala na ßOO Din. Ekspozitura borze dela naj bi se prcselila v cenejSe prostoro v liiSi ge. Potznerjeve v Aškereevi uli- ci. Če bi ekspozitura s tem ne bila zadovoljna, bo občina plačevala me- sečno 600 Din za borzo dela in bo smatrala zadcvo s tem za likvidira- no. — Izvažanje fokal ij jo bilo odda- no najcenejšima ponudnikoma Tere- ziji §ribarjevi in Francu Zupancu. — Savinjska podružnioa SPD v Ce- lju jo poundila mestni občini pose- stvo na Vipoti v izmeri 24 oralov V nakup. — Mestna občina je po pre- vratu prodala bivSi nemSki Dijaški dorn rtržavi za 450.000 Din. Ta denar jo bil dolocon za poznejši novi Di- jaški dorn. V Celju se jo pred leti ustanovilo druStvo Dijaški dom, ki je nedavno kupilo poslopjo Zvezne tiskarne, kjer namerava otvoriti Di- jaški doin. Mestna obCina bo izpla- čala društvu 410.000 Din in bo zato najela hipotečno posojilo pri Pokoj- ninskem zavodu v Ljubljani. 01)- onoin bo prevzela jamstvo za dolg v znesku 220.000 Din, ki bo so ostal na liiäi, pod pogojem, da bo društvo plačevalo anuiteto iz svojih naložb in iz najemnino od poslopja Zvezne tiskarne. — V obcinski proračun za 1. 1934. bo vneSena podpora Sokol- skemu društvu v Celju v znesku 4.500 Din. — Udcjstvitev načrta, da bi obCina na zemljišču pri »Savinj- skem dvorcu« zgradila zasilno novo kopaliäße ob Savin ji, ki m" stal° T7.200 Din, je bila odložena. — ProS- nja okoliške obcine, da bi ji mestna obeina dovolila izvažanjo fckalij iz Sole Solskih sester v Celju, je bila odklonjona. — Mestna plinarna v Celju mora dobaviti mestni občini prvovrsten koks po dnevni ceni. - Odklonjenih jo bilo vee prošenj za odpis trosarine, za povraCilo veseliß- nega davka in za znižanje vodarine. — Vodarina za javno bolnico v Celju se zniža od 1 na 0.75 Din, za hiralni- co v Vojniku pa na 1 Din za mn od 1- aprila dalje. Rudarski soli pa se zniža vodarina od 1. julija 1932, da- lje na 1 Din. Pripravlja se predlog o znižanju vodarine za porabo vode v obrtne svrlie. Na predlog personalnega referenta obč. odb. direktorja Mravljaka se po- j visa stalež cestnih pometačev od 7 { na 8 in so njih delokrog na novo raz- deli. Gospodarski odsek (referent obč. odb. direktor M ravlja k). Naj em - ninska pogodba z drž. dvorazredno trgovsko solo se podaljsa za 1 leto. Najemnino, od katere je treba sedaj odbiti prispevek za kurjavo, bo dolo- čilo mestno načelstvo sporazumno s finanenha referentom. — Zavaro- valnina za mestno klavnico so zviša od 1,341.500 na 2 milijona dinarjov. — Skladišče pri bivšem otroskem vrtcu poleg vojaSnice kralja Aleksan- dra se da v najem g. Ivanu Zupancu za 1 loto. — Izvede se kanalizacija pri tovarnah g. J. Kirbischa in tv Borgmann & drug pri Sp. Lanovžu! Stroške bosta krila oba lastnika to- varn, to vsoto pa bo obeina potem odpisovala od kanalske pristojbino. — Prodaja dela hiäe v Razlagovi uli- ci, kjer je delavnica ge. Wusserjeve, g. Stösslu je bila odklonjena. Obrtni odsek (referent obc. odb. Dobo^iCni k). Ge. Ani Re.gulovi je bila dovoljena od 1. maja dalje stalna mesečna podpora iz meščan- skega oskrbovalnega sklada v znes- ku «500 Din. Odsek za prosveto, zdravstvo in tujski promet (referent obC. odbornik V o g 1 a r). ProSnja akadomskoga društva »Jugoslavijc« v Brnu za podporo je bila odklonjena. — Isto- tako jo bila odklonjena prošnja SK Jugoslavije, da bi ji obeina dovolila uporabo Glazijc za vežbe. V pripravljalni odbor za potujočo kmetijsko razstavo, ki bo prispela v Celje v juniju, so bili izvoljeni: pod- župan I. Ratvnikar kot naCelnik, obC. odb. Voglar kot namestnik načelni- ka, obč. odb. Bizjak in Robcuschegg kot člana in obC. odb. direktor Bri- nar in dr. Skoberne kot namestnika. ObCina bo čimprej izvršila potreb- na popravila v mestnih kopališčih ob Savinji in poskrbela za redno Skropljenje trgov, cest in ulic. TUGOMER PREKORŠEK: Vendar! BEOGRAD, 1. maja. Moji stiki s kinom so rahli, ogle- dara si le večje filme. Mnogokrat sem že v Celju obžaloval, da fiujemo v naših kinodvoranaJi sarao nemško besedo. Vsakdo, ki pozna nadutost »Herrenvolka« ter vso našo skrom- nost in poniznost (Cankar je imeno- val to naSo lastnost hlapčevstvo), je videl nevarnost, ki nam grozi vsled tega dejstva. Kdor pa je lo namignil na to senCno stran nove pridobitve, je bil v nevarnosti, da ga proglase za nazadnjaka, Sovinista. Sedaj lah- ko v Bcogradu gledamo ruske, polj- ske, ceske, francoske, angleSke in amerikanske fiime poleg nemskih. Zakaj ni mogel nemäki, posebno pa še Ufin film zavladati v Beogradu, kljub trenutno ugodnejšim denar- nim pogojem? Program kinopodjetij se ravna po zahtevi obcinstva, ki plačuje. Srbi imajo jasno närodno zavest in na- rodni ponos, zato nikjer ne trpijo, da bi jim kdorkoli vsiljeval svoje ju- naštvo i n svoj kič. Imajo dovolj ob- čecloveške kulture in tudi dovolj sa- mozavesti, da odklonijo šovinizem in nestrpnost v katerikoli obliki, četu- di se skušata vtihotapiti pod ki-inko nemške kulture. To je skala, ki je nemški film tako dolgo, dokler se ne bo izpremenil, ne bo mogel po~ polnoma obiti. Poglejmo pa, kako je pri nas. Pred- vajali so se, se predvajajo in se bodo predvajali nemški filmi, v kater.ih par Nemcev vodi za nos zdaj Polja- ke, zdaj Fran coze, zdaj Angleže. Ves svet, vsi narodi so y takih prizorih le čreda bedakov ali lopovov, pame- ten ali pošten je samo Nemec. V no- benem nemškem vojnem filmu iz svetovne vojne šo niso bili Nemci poraženi, ampak so i§e iz vseh izšli kot zmagovalci. Kako daleč v kul- turi zaostajajo v tem pogledu za Francozi, ki niso v svojem vojnem filmu »Leseni kr.iži« (»Les crois de bois«) niti nakazali svojo zmage! Vse to pa naše občinstvo z navdušenjem sprejema, srka vase dub o nemški nadrejenosti. Film ima silno suge- stivno maC, večjo na množico nego gledališčc, ker razpolaga z večjimi efekti. Zdi se, da so tem efektom podlegli tudi naši kritiki. Časopisi do danes razen plačanih slavospevov niso prinesli še nikake kritike, kaj Sole odklonilne. In naše časoplsje greši! S svojim molkom zavaja pre- prostoga Cloveka v zablodo, da je to, kar vidi v filmu, res in prav. Poglejmo še nekaj. Ako so ne mo- tim, je naša narodna Ljubljana ime- la closlej v vseh dolgih lotih le en film v francoskem jeziku. Drugi kra- ji niso pricapljali niti tako daleC. Zadnjič je prvič stekel Ceški film pri nas. Čez nekaj dni so ga odstavili j s programa v Ljubljani, poslali za j kok dan na Jesenice in kolikor je meni znano, se je njegova žalostna pot po Sloveniji s tem konCala. Kak nemški »binglbongl« pa ostane ted- no na programu. Mi smo vedno Slo- vani, kjer nam kaj nese. S svojim postopanjem pa smo si precej od- vzeli pravico, obsojati drugc Slova- ne v njih postopkih. Iz vsega sledi: Niti naj man j so no zavedamo, v kaki odvisnosti od Nem- cov .se nahajamo. Ta odvisnost je tembolj škodljiva, ker ubija našo kuituro, naso sa.moza.vest, na§ na- rodni cut. Gotov del uporablja pri nas iz politiCnih nagibov ogromno moCi, da bi odstranil vsak najmanj- Si vpliv z juga. AH se ti gospodje ne zavedajo, da bi pri delu za naSe du- ševno osvobojenje izpod nemškega pritiska naložili svoj trud mnogo bolj plodovito? Vsi klici na pomoC, ki so naslavljajo na Beograd, so v bistvu priznanje poraza. Vedimo pa tudi to, da je bil pred letom uveden prisilno pri vseh prodstavah naš kul- tui'ni film. In ba.š kinopublika v Slo- veniji jc bila skrajno ogorčena, ker bo morala gledati domač film. Dežo- valo je protestov v Beograd, časopisi so bili point skepse in nevolje. Zave- dati se moramo, da moremo svojo narodno zavest braniti le s svojo močjo, da je treba to škodljivo racn- taliteto v naSih ljucleh ubiti! Še nekaj. Bog ve, Ce se zaveda vsak naš človek, ko odšteva dinarje za film, da bi lahko zahteval tudi drug film in da mu morajo biti Nem- ci zato hvaležni, da kupuje filmo pri njih. Pri trgovcu, ki niti najmanj ne skuša ugoditi našim željam, ne kupujemo. Nikdar pa ne kupujemo pri takem, ki bi nas sramotil, ali pa bi sramotil naše prijatelje. Zakaj bi bila baš pri filmu izjema? Gramofoni radioaparati in raznovrstsia popravila ANTON LECNIK, Celje, Glavni trg 4 Shod narodnega poslanca Ivana Prekorška v St. Rupertu nad Laškim Št. Rupert nad Laškim, 1. maja. Nedelja 30. aprila je bila za našo, od prometa in življenja oddaljeno občino izreden dogodek. Obiskal nas je naš sreski poslanec, da nam po- roča o gospodarskih in političnih prilikah v državi in da čuje želje in potrebe naroda v našem okolišu. Zborovanjo je otvoril in vodil sol- ski upravi.telj g. Povh kmalu po ra- ni maši. Vsi pros-tori gostilne Selšek so bili nabito polni. Narodni posla- nec g. Ivan Prekoršek jc v poljudnih, mirnih in stvarnih izvajanjih podal sliko dela Narodno skupščine, ki je prevzela v težkih časih veliko odgo- vorno delo. Zadolžitev kmetije, viso- ka obrestna mera, nezaupanje v dc- nar in denarne zavode, prizadevanjc za pomoč kmetu zaradi nesorazmerno nizkih cen poljskih pridelkov, iz- terjavanje davkov ter skrb za zmanj- šanje brezposelnosti — to so bila v j glavnem vprašanja gospodarskega I značaja, o katerih je govoril g. posla- ' nee. Mnogo zanimanja in pritrjeva- nja je žel g. poslanec tudi za poroči- 10 o novem občinskem zakonu, ki predvideva velike občine tarn, kjer krajevne razmere to dopušCajo. Ob burncm pritrjovanju zborovalcov je izrekel poslanec ostro obsodbo nad onimi, ki so poskušali rušiti tomelje skupne domovine, ki tega pocetja ni smela so dalje mirno trpeti. Svojo sodbo si je pisal in zapisal vsak sam po svojem zasluženju. Po obširni debati, v kateri je go- vorilo več domačinov in domači žu- pan g. Pušnik, je bilo lepo uspelo zborovanje zakljußeno z zaupnico in zaJivalo g. posla.ncu. Prodaja Obrtnega doma v Celju S podpisom »Obrtnik« je bil ob- javljen v »Novi Dobi« z due 28. apri- la dopis pod gornjim naslovom. V dopisu pravi pisec, da ga je prisilila polemika med obrtništvom, da da pojasnilo o fondu, ki jo »takorekoc pravi temelj sedaj obstoječega, od obrtništva toliko željenega in danes spornoga Obrtnega doma v Celju.« Iz izvajanj dopisnika je razvidno. da temu dejatiski podatki niso do- volj znani. V naslednjem hoCemo na kratko zadevo pojasniti, kolikor se tiCo Slovenskega obrtnega druätva v Celju, in izjavljamo, da je to naS zadnji odgovor, ker smatramo, da jo vsaka nadaljna debata odvišna. Obrtni dom v Celju ni prav nič spo- ren, ker je last Slovenskega obrtne- ga društva v Celju. Fond, o katerega višini dopisnik ni informiran, je na- klonilo ministrstvo za socialno poli- tiko v Beogradu z izrecnim pristav- kom, da razpolaga z njim Občeslo- vensko obrtno društvo v Celju, ka- torega naslednik je danaanjo Sloven- sko obrtno društvo v Celju. Ta fond je upravljal konzorcij in res se je šele leta 1928. prenesla uprava fonda na celotni odbor Slovenskega obrt- nega društva v Celju. Slovensko obrtno druStvo v Celju jo provzelo znesek 255.300 Din, ki ga jo porabilo za adaptacijsko stroške Obrtnega doma. Slovensko obrtno društvo v Celju nosi popolno odgo- vornost za upravljanje fonda od dne- va, ko ga je prevzelo, in lahko pra- vilno uporabo vsakokrat točno doka- že. Uporaba zneskov, ki so se dviga- 11 pred izvršenim prevzemom fonda, torej pred letom 1928., Slovenskemu obrtnemu društvu v Celju ni znana in tudi no nosi za njo odgovornasti. Stran 2. »Nova Doba« 2. V. 1933. Štev. 36. Fakt pa je, da se je ves odbor Slo- venskega obrtnega društva v Celju ob prevzemu izjavil, da je prevzeti znesek pravilen. Komu je bil fond namenjen in za kakšne naniene, se lahko ugotovi iz dopisov, ki jih hrani podpisani od- bor. ObrtniSki« naraščaj ima v Obrt- nem domu tedcnsko dvakrat pevske vaje, bila so v Obrtnem domu vaje- niška predavanja in to dokazuje, da je namenu rainistrstva za social no politiko ustreženo. Ako ne bi bilo teh nesrečnih sporov, ki izčrpavajo ustvarjajočo silo na obeli straneh, bi se še mnogo več storilo. Pri sklepanju za postavitev Obrt- nega do ma v Celju, je ves tedanji odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju glasoval za to, da nakupi zgradbo Slovensko obrtno društvo v Celju in da se lastnina vknjiži na ime tega društva. Za ta sklep so gla- sovali tudi oni tedanji odborniki, ki so danes v vrstah Druätva jugoslov. obrtnikov v Ljubljana, podružnice Celje. Ti gospodje tedaj pač niso slu- tili, da se bo v Celju ali kjerkoli usta- novilo tako društvo. Da se je fond rešil, je resnica. Re- gil se je s tem, da se je preprečilo, da bi se fond razdelil med vse obrtniške organizacije in bi se tako razblinil v nič, ne da bi se postavila z njegovo pomočjo trajna vrednost. Ponudena sprava je men da precej problematične vrednosti, ako naj bo ta sprava taka, da bi zagospodovala skupina, ki se do pred kratkim za obrtniške zadeve sploh ni brigala. Sporazum je mogoč le v nenapada- nju, saj se vendar ne more pričako- vati, da sp bo podružnica Društva jugosl. obrtnikov v Celju prostovolj- no razšla. Ker je to društvo nosilec specijalne ideje ločenih zbornic, ne more združevati V; svojih vrstab vseh obrtnikov, zlasti pa onih ne, ki so pripadniki ideje skupnih zbornic. Slovensko obrtno društvo v Celju je stalo vedno na stališču, da se naj obrtna društva kot prostovoljne or- ganizacije ne vmešavajo v spore za skupno in ločene zbornice, ker more ta spor obrtništvo samo razdvajati. Za odločevanje o tem so bile pokli- cane obrtniške zadruge, katerim kot prisilnim organizacijam tak idejni boj, ako se vodi dobrohotno in usmcrjeno, ne more škodovati. OnL bivši člani Slovenskega obrt- nega društva v Celju, ki so pristopi- li k novemu obrtnemu društvu, mo- rajo sami uvideti, da so s tem pri- javili svoj izstop iz Slovenskega obrV nega društva. Vsakomur je dana pri- lika, da ponovno priglasi svoje član- stvo Slovenskemu obrtnemu društvu in bo gotovo sprejet, ako ni član dru- gega obrtnega društva in ako odbor ugotovi, da nima namena rovarenja. Kar se tiče Obrtnega doma same- ga, se mora ugotoviti, da bo odbor Slovenskega obrtnega društva varo- val koristi društva in obrtništva. Da- nes se Se ne da govoriti o nobeni pro- daji. Odbor je moral načeti to vpra- ganje, ker jo bil pritisk od gotove strani prehud. To je gospodarsko vpraäanje, ki se bo rešilo na en ali drug način, rešilo se pa bo, in ta re- šitev prav gotovo ne bo v škodo obrt- ništva. Odbor Slovenskega obrtnega društva v Celju. Še en odgovor Gosp. Ivan Rebek, bivši dolgoletni predsednik Slov. obrtnega društva v Colju, nam je poslal na članek z dno 28. aprila v »Novi Dobi.« naslednje v objavo: »Dopisniku je prav gotovo znano, da sem bil podpisani predsednik do- tiCnega kuratorija, ki je fond oskr- boval. Ce je anonimnemu dopisniku kaj na tem ležeče, da so stvar po- jasni, naj pride k meni in boJzvedel vse, morda še več, nego si domišlja, cla ve. — Ivan Rebek.« Op. uretl.: Objavljamo tudi ta dva dopisa s pristavkom, da ne zavzema- mamo s tem' nikakega stališča v za- devi. Z objavo tega dopisa pa sma- tramo poJemiko o celjskem Obrtnem domu v našem listu za zaključeno. DOMACE VESTI d Obsodba dr. Mačka. V procesu proti dr. Vladimiru Mačku glede za- grebških punktacij je bila v soboto 29. aprila dopoldne pred sodiščem r/.a zaščito države prečitana naslednja obsodba: Dr. Vladimir Maček je kriv, ker je od 5. do vključno 7. novembra 1932. v Zagrebu sodeloval pri pisme- ni sestavi in izdaji resolucije, kate- ro je tudi podpisal in je soglašal, da se sporoči tudi nekaterim osebam ir/.- ven kroga udeležencev tega sestan- ka, a v četrti točki resolucije se pra- vi: »Na temelju te težke preizkuSnje pribajamo do neizbežnega zaključka, da je, vračajoč se na leto 1918. kot izhodno točko, enotna potreba izve- sti odločno in čim bolj organizirano borbo proti tej hegeinoniji s ciljem, da se odstrani iz vseh naših krajev vsaka oblast in vpliv te hegemonije.« S tem je obtoženec hotel vplivati in ustvarjati razpoloženje pri drugih za to, da se del kraljevine Jugoslavije loöi od celote kot samostojna di'zava, s Cemer je izvršil zločin po čl. 3. za- kona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, za kar se na podlagi zakon- skih predpisov v zvezi s §§ 70 in 71, točka 4 kazenskega zakonika obsoja na 3 leta strogega zapora, v katero kazen se mu po § 78 kazenskega za- konika vračuna pritvor in preisko- valni zapor od 11. marca 1933 do da- nes. Na podlagi § 281., odstavek 3, za- kona o sodnem kazenskem postopku se mu priznavajo olajševalne okol- nosti, ki jih določa poglavje IV. za- kona o izvršitvi kazni pri osebah, ki jim je odvzeta svoboda. Na podlagi §§ 309. in 310. zakona o kazenskem sodnem postopku se dr. Maček obso- ja tudi na plačilo stroškov kazenske- ga postopanja, ki se proglašajo kot izterljivi. d Novinarsko zborovanje v Novem mestu. V ponedeljek 1. maja se je vr- šil v občinski posvetovalnici v No- vem mestu redni letni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja, ki so se ga udeležili Clani iz Ljubljane, Maribo- ra in Celja. Predsednik g. Stanko Vi- rant, direktor »Jutra«, je pozdravil navzoCega župana g. dr. Režka in di- rektorja kmetijske Sole na Gram g. inž. Zupani.ča, nato pa se je spomi- njal umrlega Clana g. Franca Schau- er j a, urednika »Deutsche Zeitung«. Občni zbor sta iskreno pozdravila župan g. dr. Režok v iraenu prebi- valstva Novega mesta, znani umet- nik gosp. Božidar Jakac pa v imenu druStva »Krke«. Po razveseljivih po- ročilih predsednika g. Viianta, taj- nika g. Ogrina in poslovodje g. Prun- ka, ki je poclal tudi blagajniško po- roöilo in poročilo o zadrugi »Novi- narski dom«, jo bil soglasno sprejet pravilnik tovariškega sklada za pod- piranje brezposelnih ali drugače v stiski se nahajajočih članov in za pr- vo pomoC svojcem umrlih Clanov. Novemu odboru zopet predseduje agilni in zaslužni predsednik gospod Virant. Po skupnem kosilu v hotelu »Metropol« so bili novinarji s sprem- stvom povabljeni na ogled Grma, kjer jih je kmetijska žola lepo pogo- stila. Zvečer so se predstavniki slo- venske žurnalistike vrnili v Ljublja- no; Maribor in Celje. d Kathreiner Kneipovo sladno ka- vo pijejo milijoni! Skodelica 2 deci- litrov Kathreiner Kneippove sladne kavo s pravim »Franckom« stane sa- mo 10 par, s sladkorjcm in mlekom 45 par! d Dunajska vremenska napoved za sredo 3. maja: Menjaje oblačno, nagnenje k nevihtam, v alpskem predzemlju 1 alien padec temperatu- re, drugod bo trajalo toplo yreme dalje. Kino EHtni kino Union. Torek 2., sreda 3.,četrtek 4. in petek 5. maja: »QUICK«. Sijajna zvočna opereta. V glavnih ulogah slovita umetniška dvojica Lilian Harvey in Hans Albers ter Pavel Hörbiger in Willy Stettner. Zvočne predigre. „Slagcr" izposojevalnica gramofonov od Din 10'- gramofonskih plošč n „ V- Istotam „Rekord" manufaktura na obroke. C e 1 j e, Dečkov trg 4 a. Celje in okolica c Shod JRKD v Šmartnem v Rožnl dollni. V nedeljo 7. t. m. bo priredil po rani maši narodni poslanec gosp. Ivan Prekoršek shod v gostilniških prostorih gosp. Stožirja (Poharc) v Šmartnem pri Celju. Somišljeniki vabljeni! c Proslava 50-letnice obrtne nada- ljevalne sole v Celju so bo vršila v nedeljo 7. t. m,. Od 8. do 17. bo v Obrtnem domu razstava šolskih iz- delkov, ob 15.30 pa bo v mestnem gledališču svečana proslava 50-letni- ca. Vstopnice se dobijo v knjigarni K. Goričarja vdove. Spored proslave bomo objavili v prihodnji številki. c »XYZ«, duhovita Klabundova ko- medija se pripravlja v Celju v reži- ji g. Milana Košiča, absolventa Pis- catorjeve režiserske in igralske sole v Berlinu. V Celju vlada za to pred- stavo precejšnjc zanimanjo, saj se bo g. Košič po 5-letni odsotnosti in bi- vanju v Berlinu prvič predstavil celj- ski publiki kot režiser. Drugo zanimi- vost bo tvorila tudi gdč. Renata Mil- heršičeva, absolventka konservatori- ja v Frankfurtu o. O., ki je že pri skušnjah pokazala izrazit odrski ta- lent. Ostala zasedba bo še objavlje- na. Predprodaja vstopnic se vrši v knjigarni K. Goričarja vdove, Kralja Petra cesta. Cene obiCajne. c Zanimivo gospodarsko predava- nje v Celju. Društvo absolventov tr- govskih šol v Celju bo priredilo v ponedeljek 8. t. m. ob 20. v predaval- nici drž. dvorazredne trgovske sole javno predavanje o teiTii: »Prodult- cijska, valutna, finančna s^ruktura in svetovna gospodarska kriza«. Pre- daval bo gosp. dr. .Tože Mihelak iz Ljubljane. c Tri poroke. V torek 2. t. m. do- poldne sta se poroCila v Petrovßah pri Celju zdravnik g. dr. Vilko Hav- ranok iz Zagreba in gdC. Vera Ster- mecka, hčerka veletrgovca gosp. R. Stcrmeckega v Celju. V soboto 29. aprila dopoldne se je poročil v pravo- slavni cerkvi v Celju pehotni poroC- i nik g". Mladcn Ristič z gdC. Marico Grahovo, hCcrko davCnega upravite- Ija g. Graha v Celju. Istega dne se je poročil g. Franjo Pefnik, poslovodja tvrdke V. Hladin v Celju, z gdß. Elo Razboi*škovo, hčerko posestnika in gostilniCarja v Arji vasi. Novoporo- Cencem iskreno Cestitamo! c Tujski promet. V aprilu je obiska- lo Celje 700 tujcev (napram 716 v marcu) in sicer 5G5 Jugoslovenov, 134 Avstrijccv, 22 Čehoslovakov, 1G Italijanov, 14 Nemcev, 9 Madžarov, 4 Rusi in 2 Poljaka. c Celjski delovni trg. Pri ekspozi- turi javnc borze dela v Celju se je od 21. do 30. aprila na novo prijavilo 86 brezposelnih (69 moSkih in 17 žensk), posredovanj je bilo izvrSenih 70 (za 49 moških in 21 žonsk), odpa- ! dla sta 2 brezposelna. Dne 30. aprila je ostalo v evidenci 1075 brezposelnih (985 moških in 90 žensk) napram 1061 brezposelnim (966 moSkim in 95 ženskam) dne 20. aprila. Delo dobijo: 1 natakar za Dalmacijo, 1 mizar, 1 hlapec za vole, 2 kuharici, 2 kmečki dekli, 1 služkinja in 1 likarica. c Skaviski lutkovni oder bo upri- zoril v petek 5. t. ni. ob 16. v Zdrav- stvenem domu lutkovno veseloigro »Gašperček pri Repoštevu«. Pri pred- stavi bo poskrbljeno za zadostno število klopi in dobro ventilacijo. c Na ebenem zboru Društva hišnih posestnikov za Celje in okolico, o katercm smo poročali v zadnji šte- Vilki, je bil izvoljen v odbor tudi: g. Viljom Krischka. Na občnem zboru je bilo tudi sklenjeno, da bo diiištvo izplaCalo celjskemu gasilnemu dru- štvu podporo v znesku 1000 Din, ga- brskemu gasilnemu društvu pa 500 Din. c šahovski brzoturnlr Celjskega šahovskega kluba za prvenstvo Celja v aprilu se je vršil v sredo 26. in pe- tek 28. aprila zvečer v kavarni »Ev- ropi« z naslednjim izidom: I. Bran- ko Diehl (21 y, točke), II. Alojz Vol- kar (20 točk), III. dr. Cvetko Sribar (18 took), IV. inž. Iskren Pipuš (17 % točke). c »Hoch Deutschland!« je kričal v petek 28. t. m. okrog pol 20. v nekem javnem lokalu na Kralja Petra cesti delavec neke nemške tvrdke in pel stare k. u. k. avstrijske pesmi. Kaj hi bilo, Le bi naš človek v Italiji in na Koroškem zaklical »Živela Jugo- slavija«? Dotičnega možakarja bo treba poučiti, da živi: v nacionalni ju- goslovenski državi in ne med neiri- škimi križemkljukci. c Umrli so v aprilu. V prejšnjem mesecu je umrlo v Celju 22 oseb (t v mestu in 20 v jayni bolnici), voko- liški občini pa 9 oseb (7 moških in 2 ženski). c Društvo slovenskih komisijonar- jev v Celju bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 6. t. m. ob 10. dopoldne v klubovi sobi v Celjskem domu. c Nepoštena deck a. Dne 18. aprila zjutraj sta prišla neki 12 in 14-letni deCek v stanovanje posestnice gospe Terezije Žemljeve na DeČkovi cesti 16 v Gaberju beračit. V ugodnem tre- nutku sta izmaknila iz stanovanja par ženskih čevljev v vrednosti 150 Din in izginila. c Avtomobilska nesreda. V soboto 29. aprila se je vozil dunajski tovar- nar g. Künstler s svojim avtomobi- lom z Dunaja v Zagreb. V avtomobi- lu sta sedela tudi njegova žena Ma- rija in njegov sin, ki je šofiral. V Debru pri LaŠkem je avtomobil zdrknil Cez cestni rob in se prevrnil. Ga. Künstlerjeva se je pri padeu po- rezala po obrazu in si. zlomila eno rebro. Z reševalnim avtomobilom so jo prepeljali v celjsko bolnico, v ne- deljo popoldne pa se je peljala z via- kom v Zagreh. Avtomobil se ni moC- no poškodoval. c Nesreče In napadi. Dne 29. aprila je neki moški napadel posestnika Jo- žeta Lavriča iz Dramelj in ga udaril s tako silo z motiko po glavi, da je zdrobil Lavriču lobanjo. — o91etna občinska reva brez stalnega bivališča Antonija Jevšinkova si je 30. aprila pri padeu zlomila desno nogo v kolku. — 11 letna cerkovnikova hčerka Ivanka Tevževa z Brezja pri Mozirju je padla pri igri pred solo tako nesrečno, da si je zlomila desno ključnico. — 29 let- nega rudaria Franca Oblaka iz Zabu- kovce pri Žalcu je v nedeljo 30. aprila napadel neki moški s kolom in mu zlomil levo podlehtnico. — 53 letni posestnik Jurij Škrabl iz Rajnkovca pri Rogaški Slatini si je 29. aprila pri padeu zlomil levo nadlehtnico. — Vsi poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. c Umrla je 29. aprila v celjski bolnici 80 letna občinska reva Jera Marševa s Ponikvice pri Ponikvi. N. p. v m ! c Ustanovitev pododbora URO1R v Celju. Pred dnevi je bil ustanovljen v Celju pododbor udruženja rezervnih oficirjev in ratnikov. Za to pridobitev so se celjski rezervni oficirji dolgo po- tegovali. Največ zaslug ima nedvomno pri tem apelacijski svetnik g. dr. Leo- pold Vičar. Žal je do ustanovitve pod- odbora prišlo šele tik pred njegovim odhodom v Ljubljano. V tej važni vi- te2ki organizaciji so včlanjeni oni, ki bodo potrebni državi v najtežjih časih, ki bodo v slučaju potrebe vodili našo hrabro jugoslovensko armado do novih zmag in ki so pripravljeni dati Življenje za obrambo naše drage in lepe domo- vine. Namen organizacije pa je gojiti med rezervnimi oficirji predvsem to- variStvo in si pomagati moralno in materijelno. Delokrog celjskega podod- bora je območje celjskega vojaSkega okrožja. Želimo, da bi se prav vsi re- zervni oficirji v celjskem vojaškem okrožju včlanili v tej organizaeiji in da bi ne bilo nikogar, ki bi to odklo- nil. V {upravo celjskega pododbora so bili izvoljeni naslednji gg.: predsednik dr. Alojzij VorSič, podpredsednik ma- gistratni direktor Wo Šubic, blagajnik Adolf Sadar, tajnik Mirko Razlag, od-; bornik Bogomir Skaberne, namestniki ötev. 30. »Nova Doba« 2. V. 1933. Stran 3. dr. Albin Juhart, inž. Rudolf Dušan in inž. Anton Komel. Nadzorni odbor tvo- rijo gg.: mag. pharm. Andro Posavec kot predsednik ter člana dr- Rudolf Dobovlšek in ravn. Franjo TurnSek; namestnika sta inž. Vojo Knop in inž. Ivo Krulc. c Dražba občlnskega lova v Grajskl va8l. Sresko načelstvo v Celju raz- glaSa : Na podlagi § 13. zakona o lovu .2 dne 21. 9. 1906. dež. zak. št. 5 iz I. 1907 se razpisuje javna dražba zaradi oddaje v zakup loviSča občine Grajska vas za čas od dneva dražbe do 31. 3. 1935, in sicer za petek 19. maja ob II. dopoldne na sreskem načelstvu, soba St. 7. Lovišče obsega 339.1511 ha in je določena vzklicna cena 400 Din. Prav toliko znaša vadij. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami na sreskem načelstvu. Lovska družba kot izdražitelj loviSča je do- pustna do vključno treh članov. Zdra- žitelj lovišča bo oblastno odobren le, če se izkaže s potrdilom članstva Slo- venskega lovskega društva. c Akrobatske produkclje nad Sa- vinjo. Gosp. Vinko Bučar bo priredil v soboto 6. in nedeljo 7. t. m., obakrat ob V22O., zanimive akrobatske produk- cije na vrvi nad Savinjo med kapucin- skim mostom in brvjo pri parku. c Produkcije na Krekovem trgu. Akrobat Adolf Krajnc bo priredil v soboto 6. t. m. ob 20. in v nedeljo 7. t. m. ob 10. dopoldne na Krekovem trgu pred kolodvorom akrobatsko pro- dukcijo na tleh z enim samim kolesom. <:• Izguba in najdba. Dnc 28. aprila mod 17. in 19. je bila na poti od Celja do St. Vida pri Grobelnem izgublje- na rjava usnjata denarnica s sred- njo vsoto denarja, orožnim listom in prometno knjižico na ime Jurija Ro- žanca. V nedeljo zjutraj je bil najden pri cerkvi sv. Duha v Celju moški klobuk. Sport Prvenstvena fekma SK Atletik : SK Jugoslavia 3 : 0 (1 : 0) ! CELJE, 2. maja. Preteklo nedeljo se nam je nudil žal slab nogomet v tekmi med svoje- časnimi renomiranci celjskega okrož- ja in med najmlajšim celjskim klu- bom Jugoslavijo. PriCakovali smo lepe, fair in napete igre, toda bila je res samo fair, v ostalem pa smo bili moCno razočarani. Moštvi nista po- kazali ničesar novega, da, Še starega samo malo, in po poteku igre bi re- zultat ne smel biti tak, kakršen jc bi). Stari nogometaši in pa tudi mla- di nič manj, pravijo, da ni dobro da- ti se pred tekmo slikati, in ce hoče- mo verjeti tern, je bila morda kriv- da poraza Jugoslavije prav v tern. Z zamudo 10 minut priCne SK Ju- goslavija in ostane en sam trenulek na polju nasprotnika, kajti Atletiki so že od zacetka vedeli, kaj hočejo, in so krepko pritisnili na vrata. J., kar je imclo za posledico po Suholež- niku I hands, prost strel iz daljave 20 metrov in le sluCaj je hotel, da ni obtičala žoga že v 2. minuti v mreži J. To da povod za prav živahno od- prto igro, ki traja vseh prvih 20 mi- mit, ne da bi oden ali drugi dosegel kak uspeh kljub temu, da bi lahko •Bigurno sedela na obeh straneh po dva gola. Z i^redno smolo ali sreCo gre žoga vsakikrat tik ob prečki mi- mo v out. Toda videti je, da J. ni za- dosti trenirana za tak tempo, in mal- ce popusti. Temu prikroji tudi na- sprotnik igro, igra ležernejše, a ven- dar stalno lahno napada in šele v 35. minuti se iz 3. kota proti J. po- sreci KonCanu z glavo poslati žogo v mrežo Jugoslavije. Pri tern rezultatu ostane vse do polovice in Atletika, ki sicer proti koncu zopet malo pritis- ne, ne more zvišati skora. Atletika je igrala v obicajni .postavi, le mesto Knžanca, ki mu je zabranjeno igrati, je nastopil KonCan, ki pa ne nado- mešča polno svojega prednika. Na levem krilu je v zaCetku igrai Hönig- marin, ki pa je med igro zamenjal s Suholežnikom, ki je na tem mestu boljšL Pri stanju 1 : 0 golov in 1 ; 6 kotov zaključi Atletika prvo polovi- <-'o zase uspešno. SARGOV KALO D 0 NT Tudi drugo polovico igre otvori A. 7, živahnimi napadi, in J. le slabo vraCa s protinapadi. Jugoslavia je do poteka prvih 15 minut v absolutni obrambi, iz Cesar sledi v 11. minuti vsled napake TurnSka iz skrumaže prvi gol tega polCasa za Atletiko. PriCakovati je bilo ostrejše protiigre mladega moStva J., toda to priCako- vanje se 11L izpolnilo in Atletiki Se nadalje napada jo in zopet Suholež- nik prav po nepotrebnem foula na- sprotnika, vsled Cesar mora v 12. mi- nuti zapustiti igrišČG. Atletika igra brez svojega najboljSega moža in to se je hitro videlo v igri sami, kajti Jugoslavia se je malce znašla, ži- vahnejše reagirala na napade na- sprotnika in prenesla za nekaj Casa tudi vso igro jjred vrata Atletike, ni pa kljub mnogim prav zrelim šansam znala izkoristiti ugodne situacije v svoj pri.d. Tembolj je to skušala sto- riti Atletika in Sim se je otresla na- padov, je bila že zopet pred vratmi J. Vsled nove pogreške obrambe J. doseže Atletika v 37. minuti, iz lepe pozicije 2. gol tega polcasa. Atletika vodi s 3 : 0, in tudi zadnji poskus Jugoslavije, da bi. dosegla vsaj Cast- ni gol, se no posreCi. Atletika je bila v polju in v obram- bi vsekakor mnogo boljše moštvo tako tehnično, kombinatorno in tak- tiCno, vendar pa trenutno in brez Križanca ter Suholcžnika ne pred- stavlja resnega nasprotnika moCnej- šemu moštvu. Igrali so precej ležer- no in bi pri večji agilnosti dasegli lahko večji rezultat. Jugoslavija pa nas je tokrat, dasi moramo priznati. njeno voljo in ljubezen do kluba in do zmage, vendarle razoCarala. Ma- cuh in TurnSek, brez dvoma njih naj- bo]jža moža, sta pokazala v nedeljo le malo svojega znanja in sta bila nesigurna. Morda jima in ležalo že malo treme vsled odhod ': -/ojakom v udih in sta za svoj klul> igrala za daljši presledek svojo zadnjo tekmo. Moštvo pa v celoti potrebuje še mno- go treninga, se slabo placira in krije in ima razen dveh ali treh tudi slab stopi.ng, njih obramba je dobra, na- pad pa jc zelo slab. Tekma je bila v splošnem fair in brez incidentov, pu- blika (okrog 250) je bila mirna, nič razburjenja, kakor lani ali pred dve- ma letoma. Sodnik g. Ochs je bil ob- jektiven. __ c t Občni zbor SK Olimpa v Celju, ki se je vršil v nedeljo 30. aprila do- poldne v gostilni pri »Jugoslovanu« v Gaberju, je bil zelo dobro obiskan. Od drugih celjskih klubov se je ude- ležila občnega zbora samo SK Jugo- slavija z dvema delegatoma. Sprejet je bil predlog predsednika g. Svetka, da se skliCe za 26. t. m. izredni občni zbor, na katerem bodo podana poročila 0 delovanju SK Olimpa. Do izrednega občnega zbora so bili izvoljeni: za predsednika g. Svetek, za tajnika g. Haberl in za blagajnika g. Boben. Koncertna turneja grižkih šolarjev GRIŽE, 1. maja. Napredek v sodobnem mladinskem petju je pospešil ustanovitev mnogih mladinskih pevskih zborov, ki pod vodstvom svojih noumornih pevovo- dij dosezajo prav presenetljive uspe- he. Znana je vsem visoka vrednost »trboveljskih slavckov«, ki jim sedaj prav pridno sledijo zbori po vsej na- Si banovini. Prav lepe uspehe so do- segli žo mladinski zbori iz Krškega, Škofje Loke, Novega mesta, Šošta- nja, Griž itd., ki pričajo o velikem pomenu mladinskega petja pri nas. Duhovni oče vsega pokreta je naš noizčrpni skladatelj AdamiC, ki mu stojijo zvesto ob strani prireditelji Kumar, Kogoj, Pregelj, Mirk itd., ki so dali mladim grlom dovolj gradiva, da lahko izbirajo zase najboljša in najprimei'uojsa dela. Živimo v pre- pričanju, da bodo naši zbori sčaso- ma dosegli višino nemških »Sänger- knaben« in čeških mladinskih zbo- rov ter da bo s tem podan domačim zborom odraslih najboljši naraščaj. Mladinski pevski zbor v Grižah pri Žalcu je bil ustanovljen pred tre- mi let). Šteje 75 pevcev, vecinoma rudarskih otrok, in je po uspešnih domačih nastopih stopil tudi pred publiko drugih savinjskih krajev. Letos pojde na daljšo nedeljsko tur- nejo, ki jo bo zaključil s koncertom v ljubljanskem radiu. V nedeljo 7. maja se bo pokazal domačinom z iz- branim sporedom nasih mladinskih skladateljev, med katerimi bo zasto- pan s tremi pesmicami in spevoigro »KresniCek« tudi sam pevovodja uci- telj g. Radovan Gobec, Cigar ime nam jamči, da nam ho koncert nudil res prvovrsten užitek. Vabimo vsc Iju- hitelje mladinskega petja, da poseti- jo prireditev v Grižah in da se sami prepričajo 0 dobrih naslednikih na- sih trboveljskih reprezentantov. Sokolstvo x Društvene Izbirne tekme moškega naraščaja se bodo vrSile v sredo 3. maja ob 18. v mestni telovadnici, v nedeljo 7. maja pa izbirne tekme članov v gabrski telovadnici. Te tekme so nekakšen pregled 0 napredku tek- movalcev in se bodo sestavile tekmo- valne vrste za župne tekme 21. maia v Celju. Uspehe tekem bomo objavili. x Sokolski majniškl Izlet na Lisco se je vrSil v nedeljo ob lepem številu udeležencev, okrog 40. Po novo mar- kirani poti iz Rimskih toplic vodi krasna in ne težka pot na vrh Lisce v zmerni hoji treh ur. Na vrhu Lisce, je zelo lepa in udobna nova koča oskrba brezhibna, razgled na vse stra ni diven. V veselem razpoloženju so prebili udeleženci ta dan, ki ostane vsem v prijetnem spominu. Sicer šte- vilo udeležencev nikakor na odgovarja Stevilu članstva, pa smo žal opazili, da so se naši »stebri« odpravljali na razne druge ture, ker jim bolj prija tako. NaSa vzajemnost! Gasilski dan v Celju Prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Celju priredi tudi letos ka- kor že mnogo iet prvo nedeljo v ju- niju, torej na binkoštno nedeljo 4. junija, svoj gasilski dan, združen z veliko tombolo. Vodstvo si bo dovo- lilo po gospeh in članih izvesti na- biranje darov v ta nam en pri spošto- vanem in dobrohotnem prebivalstvu našega domaCega mesta Celja in okolice. IstoCasno pa naproša so- meSCane, da omogoCijo uspeh te na- hiralno akcije. Dohodck omenjene prireditve ho služil vzdrževanju ustanove, da bo mogla ustrezati vsem zahtevam. Te- koCa darila in podpore dohajajo že prav redko ter ne zadoščajo veC za kritje obratovalnih izdatkov. Delo- vanje prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva smatra splošna javnost za samopasebi umevno, ka- kor da bi bilo državna ali občinska javna ustanova, katere vzdržcvanje pripada neposredno ali posredno davkoplaCevalcem. Pri prostovoljnem gasilnem in reševalnem društvu pa vrši težko službo vrsta pogumnth mož prostovoljno in brezplaCno. Več pa ti možje ne morejo storiti, saj stavijo pomoCi potrebnim ne sa- mo svoj Cas in moCi, temveč mnogo- kdaj celo svoje življenje na razpola- go. Obrat te ustanove, ki dnevno po- novno nastopa v reševanju, zahteva tudi velike izdatke. Te pa naj no- sijo oni, ki utegnejo kdaj priti v po- ložaj, ko bodo potrebovali pomoC. Zato naj vsakdo pokloni svoj delež, vsakdo po svojih zmožnostih, toda prav vsakdo, Ceprav daruje lö par dinarjev ali malo darilce. Poveljstvo prosi torej še enkrat vso našo javnost za obilo razumevanja in naklonjenosti in že vnaprej izre- ka zahvalo vsem podpornikom za njihovo pomoC pri vzdrževanju te le- pe in prekoristne ustanove. Gospodarstvo Hmelj I. poročllo Hmeljctrskaga drufitra za Slovenljo ŽALEC, 30. aprila. Obrezovanje hmeljske korenike se je izvrševalo ob koncu meseca raar- ca in v začetku moseea aprila oh še ugodnem vromenu. ObCe se je opa- zovalo, da so bili hmeljski sadeži slabejši nego v drugih letih. To je povzročala lanska suSa. Po veliko- noCnih praznikih nastalo slabo vre- me (dež in sneg) je precej oviralo na- daljevanje spomladanskega obdelova- nja, ki je sedaj v polnem teku. Vsled skoro stanovitnih mrzlih vetrov in nizko nočne temperature (0ü) klijejo mladi poganjki le polagoma iz zem- lje in priCakujejo /.aželjeno toploto. V našem okolišu se je ploskev, za- sajena s hmeJjem, morda poveCala za kakih 10%. Nezna.tni ostanki lanskega pridel- ka so bili pred kratkim prodani po 56 Din kg. Tudi se povprašuje po ostankih letnika 1931. Prdprodanih je nekaj stotov hmelj a po 25 Biin kg. ____________ DruStveni odbor. Glasovi iz občinstva Nakupovanje vložnih knjizic V Vojniku je bila po eerkvenem opravilu na trgu poleg uradnih ob- jav razglažena ponudba, da n'ekdo kupi vložne knjižice denarnih zavo dov in plača vso vrednost. V javnem interesu je, da politiCna oblast zahteva od obCine pojasnilo in pokliCe na odgovor osebo, ki j(- dala to ponudbo javno razglasiti. Kolikoi- nam je znano, je banska uprava sama že izdala strogo prepo- ved gicde nakupovanja vložnih knji- zic denarnih zavodov, ker se gospo- darski položaj s takim nakupova- njem samo poosti'uje in nikakor ne olajšuje. Taka ponudba pa je tudi oCividno neresniCna in neresna, ker se par nikdo ne najde, ki bi hotel za vložm knjižico dati protivrcdnost v vigini vloge, da bi torej plaCal sam vso vlo- go, moral pa Cakati morda dolgo Ca- sa, predno bi mogel vlogo vnovCiti. Na ta naCin se obCinstvo, zlasti na vadno ljudstvo, samö zavaja v zmo- to. _ a. Franjo Dolžan C e I j e Za kresijo Telefon 245 kleparstvo, vodovoane mstaladje, strelovodne naprave Prevzema vsa v zgoraj navedene stroke spadajota dela in popravila -Cene zmerne — Postrežba tolna in solidna Stran 4. »Nova Doba« 2. V. 1933. Štev. 3G. 40 din Higijenični čevlji za otroke, crni ali rjavi» od St. 18 do 27 Din 40"—, iz laka Din 55'— 85 DIN Priljubljen dekliSki čevelj z črnega ali rjave- ga boksa v okusnih kombinacijah in iz laka do štev. 35. §5 DIN Sportni čevlji za dekhcc in dečkc z okra- šenim jezikom iz rjavega boksa, prvovrstni podplati. Od štcv. 26 do 27 Din 85-—, od 28 do 30 Din 95'—, od štev. 31 do 35 Din 125—, od stcv. 36 do 39 Din 155—. 105DIN Mlade gospodične nosijo samo ta elegantni čevelj iz črnega ali rjavega boksa v različnih kombinaciiah. V IIP© POMIAD z dobrimi čevlji in nizkimi cenami Prinašamo najlepše vzorce zadnje mode! CELJE: vogal Aleksandrove in Kocßnovc ulice LJUBLJANA: Hleksandrova c. 1 MÄRIB0R: Slovenska ul. 12 Miklošičeva c. 14 MURSKA SOBOTÄ in v vseh vcčjih krajih državc -195 JO PI Gin Ab p________ goo py E AP -^illl 165 «I« 125 Trpežen moški polčevel] iz črnega all rjavega usnja, prvovrstni usnjeni podplati, udobna oblika. Udoben moškl polčevelj iz črnega ali rjavega usnja. DIN 125 7 rjavi ali Crni barvi, z elegantno visoko in nizko peto. DIN165 Eleganten Cevelj na zaponko in v salonski obliki, z visoko ali nizko peto, iz laka ali rjavega boksa, v različnih kombinacijah. din i95 V najnovejših borvah in modelih ter naj- modernejšili kombinacijah, z visoko ali nizko peto, na zaponko ali v salonski obliki. din 195 Iz Crnega ali rjavega jelenjega usnja, krasne kombinacije z lakotn ali rjavim boksom. Na promenadi najelegantnejši čevelj. Okusna izbira vseh vrst nogavic, kopit in drngih potrebščin ter vsega potrebnega pribora; »Feko« kreme, politure ltd., ki vam le pod pristno znamko »Peko« zajamčijo trajnost oblike čevlja, lep si|aj in izgled čevlja Lepa hisa 2 orala zemlje, lep velik sadonosnik v bližini Celja, se proda za 15.000 Din. V hiši sta 2 prevžitkarja. Brez prev- žitkarjev se proda za 50 000 Din. Naslov v upravi lista. Kupim dobro ohranjeno mfilo omarico za led Naälov v upravi lista. Semena vseh vrst vrtna in poljska, sveža dobite pri tvrdki Karol LoEbner, Celje Prl „Zvonou" — Kralja Pefra o. 17. Papir vsake vrste in pisamiške potrebščine po nizkih cenah se dobijo na veliko in drobno v knjigarni Wane LeskovšeR Celje, Glavnl lrg 16 V0Z1ČKI in DECJE OPBEME KRAMMaMISLEJ CELJE Cast mi je naznaniti, da sem prevzel 3. majja 1933 mesai^ijo v Gosposki ulici At» 3 prej g. Liška. Vsak dan sveže volovsko, svinjsko in telečje meso. Volovsko Din 6"—, 8"—, 10"—. Se priporoča Josip Križanec mesar Proda se siavbna parcela ob cesti na Polulah. Poizve se: Kolenik, Cesta na grad št. 14. Amateraibumi ¦ Albumi za razglednice * Spominske knjige v veliki izbiri pri tv. K. Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7 «eletrgovlna s paplrjem In pis. potrebščlnaml Razni pisalni pribor LEO INKRET INSTAIACIISKO PODJETIE CELJE, DBČHOV TRG 2 Prevzcmavsa instalacijskadela, vodovode hišne instalacije, vsakovrstne črpalne na- prave, sanitarne napravc (umivalnice, kopalnice, klosetne naprave) itd., toplo- vodne naprave, etažne in centralne kurjave za hiše, vile, hotele, sole, bolnice i. t. d., kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila — Vestna izvršba — Tocna postrežba — Zmerne ccne — Zahtevajte ponudbe Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NAR0DNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Kupuje in pro« daja devize In valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjizice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Ljrtjjuje Rado Ptfolk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Četina. - Oba v Celju.