Izdanje soboto 96. febravavja 1898 25. številka. <▼ thh, t »bet* *itraj ta. MnTirji ism> Tečaj XXIII hh«)t po Mknt n M« daa jih ob tovklh, 6«ti la aobotah. Zjntranjo ladanje U- kaja ob S. uri sjntraj, rečeno p« ob 7. ■d vriar. — Oboj bo ladanja itu«: •i lidHMto . t. 1.-, Iitm AvrtrlJ« f. 1.50 aa trt maao... 3.— . £ . 4.M m pol lato . . . 6,— . i i ».- ■ miita ... 18.— . • < . »a— Marala laa le platevatt aaprej brez prllezaao »ra^alM ao aprava ozira. Feaaatfao itarilke ao dobivajo v dajtlnloab tobaka v lrntu po M iavan Trata do 4 jt ur EDINOST Oflaal m raAaao po tarifa v potit«, u aaaloTO a doboltaal irkaai ao plaii^ ?roator, kolikor obaofo navadnih vra i oalana, oaairtaioe in javno aahvalo. aaail oglaai itd. ao računajo po po**t? o Tal dopiai naj ao potiljajo uradni*tv . alioa Caaornaa M. 13. Vaako piaaaa ni a biti frank orano, kar aofrankovana ao sprejemajo. Rokopiai a« no vrata)«. NaOeinino, reklaaaaetje in oglaae apro joaaa uprtivtkiHvo alioa Molino pifl> oolo hit. 3, II. nadat. Naročnino in oglasa jo platovatl taco Trat. Odprto reklaaaa eijo ao proata poitaiia. • r i«mim Koncentracija. Hrvataki in slovenski narod je razkoaaa na xuč delov, ki uživajo dobrote različnih vlad ii različnih soiedov: v Primorju, na Koroške*, na Štajerskem je slabo, da ne more biti alabše; na Kranjskem in v Dalmaciji životarimo, ali ne moremo živeti; t Hrvatski in v Slavoniji, v Bosni in Hercegovini je upliv tujinstva Teči, nego*li domači ponosi Za ljudi, ki mislijo svojo glave, a imajo tndi sdrav razam in pošteno srce, zaključek ni težak. Imajo ga izrečenega v priljubljeni pesmi Hnga Badaliča: Jedinstvo, rad, sloboda Nek vodi brade naa, Razkrivat lance roda, U tlozi tratit »pat! Ali Bogn bodi potoieno: minoli so oni časi, ko io vsa srca naroda bila za iati cilj, ko ae ni tratil Čaa za prana besedičenja, ko je v vseh vladal zanos in je plamtela ljubav aa dobro vse-ukuptega naroda. Kje so danes oni ljndje, ki so bili vsi sbrani okoli ognjišča narodne uvesti, kje le izbuditelji „ilirske" ideje, te lepe strani v sgodovini preporoda Sloveneev in Hrvatov ? Dočim so bili meseca marea leta 1800. na Dnnajn zbrani prvi tedanji narodni možje,'kakor Ivan Kuknljevid, Vik Štefan Karadžid, Vinko Pacat, Fran Miklošič Štefan Pejaković itd. v ta namei, da določijo gla^nb *}&«!!• Lujl££?ncga jezika za Hrvati, Slovence in Srbe — „vedoči, da jeden narod mora imeti jedno književnost" — se pa dandanes, ne le ne išče zbližanja v književnosti, marveč iščemo dlake v jajco, kar se dostaje ne le književnosti, ampak tndi pobtike in narodne ekonomije. Resnica je, da razne pokrajine imajo različnih ju trnkov, ali istotako gotove je, da t vsakem narodn je toček, ki apajajo, ki so nam nknpne vsem in okolo katerih bi ae morale zbirati glavie PODLISTEK. Predla straža. 48 ROMAM. Poljski spisal Boleslav Praa. Poaloranil Podravski. .Nič čndnega, ker eelt pri kravah nimam toliko dobička, kolikor vi pri kokoših". „Za to pa slažite novce pri ljudeh". .Prav imate t" je pritrdil Polži Višajevski ter ga jel takoj proeiti, naj mu posodi do novega leta eto goldinarjev. Ko mn je pa Polž odbil to prošajo. »kril se je med gospodarje, zbrane pred .cerkvijo, ter se je pritoževal radi Polževe ošsbnosti. .Kako gojpodski je postal; čez male časa ne bode hotel več govoriti s kmeti!..." .K žetvi b* dvor ga ni bilo, dasi so ga vabili', je omenil kmečki vojd. .Njegova žena je sela v prvo klop pred oltarjem*, je dodal Vejtašek. .Denar vedno prevrača ljndem možgane", je svrši 1 O robovski. Na to so ili v eerkev. Tndi Ovčarja ni denar prinesel sreče, ki mi ga je dal gospodar sa škornje. Ke jo, pokoren ka-ker smirena, stal v veži pred cerkvijo, da ne bi gvetil v oči Boga s svojo obnošene tekajo, so ga berači gr«*no kričaje jeli eitevati, češ, da nikdar M podpira revelev. Stopil je torej v krčme, da naenja tam tri rablje, a ta ga je jel obdelovati krtear.c J sile naroda. Kraajska bi morala biti kakor Ižsrkesolnceza vse Slovence. Iz nje i bi morali erpiti moči vsi mi, ki smo na narodni ; periferiji. Ali kaj vidimo ? Dve stranki, bolj vsled | prepira, nego vsega dragega. Ti stranki sti se bili zarili v straaten boj, take, da se še danes tratijo narodne sile v tej brezsmiaelni borbi, med tem pa tretja stranka v deželi — dragorodna ' stranka, strastni Nemei in oboževatelji Sohou6rer-( jevi, ustvarjajoči jeden stebrov nemškega mosta i de Adrije — stiskajo sa vrat sedaj jedno, sedaj I drago domačih strank, ali prav za prav: vso { stvar domovinske. Drugače bi izgledale stvari v j Štajerski, Koroški in Primorski, ako bi Slovenci v i Kranjski postopali s Nemei ii s semškim jezikom | istotako, kakor postopajo Nemci z našim življem j na Štajerskem in aa Kereikem. Naj reče kdo, kar f hoče, mi pravimo kar naravnost, da bi bile danes j — po vsem tem, ksr se je godilo leto sem kri-I žem Avstrije is v nsjnoveji Čas tndi v Ljubljani — vsako keketovanje z Nemei in nomškutarji prave narodno pohujšanje, najpegubnejesredstvo v naše propast. V Dalmaeiji ne vemo, koma na 1 jubo puščajo Hrvatje v veljavi volilni zakon, ki dovaja v de želni abor šestorico ljutih italijanašev, istotako, kakor v Kranjski nekoliko Nemcev: sami si torej potiskajo zagozdo v meso in bo jim na ta način paralizijejo sile. Med seboj se koljejo, da se ne morejo bolj; ds bi ps vsaj ta pa tam vrgli pogled ovoj na mukotrpne brate v litri, o tem ni niti govora. Mnoge njih v Dalmaciji poznajo ie danes Istro le po tem, ker je v njej mesto Koperskese svojimi zapori, aicer pa jim je bliže tsdi — Kitsj I In tske vidimo, da se je iirom nalaga naroda udomačilo načele: tu atraakarsko, tam osebno, drugod zopet lokalno, drugod doželsko, pevaodi pa načelo začasnega interesa ob popolni mlečnosti tam, kjer bi moralo biti največe moči. Med tem, ko na periferiji preti pognba, se pa v središčih ali spi .Kake bede, gospod Matija, s mejim deaar-jem?" .S katerim denarjem?" .Ali ste že pozabili ?... Saj ste mi vendar od Božiča dolžni sede« goldinarjev1. .Ali ste čuli I..." se je razjaril Ovčar. Ljndje iz vse vasi naj povejo, da mi nikdar ne date kaj na račun in kadar pijem, moram tudi gotovo plačati". .To je resaica", je odvrnil krčmar. Toda na Božič, ko se je gospod Matijček napil, me je take objemal, tako pe]jaboval, da sem mu moral iati na npanje žganjieo, piva in araka ia še prest povrh". .Kje imaš priče?" je zakričal strogo Matija. .Jaz ti pravim, staroveree, da me hočeš goljufati". Krčmar je sekoliko pomislil. .Priče", je rekel, „tek jas nimsm in rsdi tega vas doalej nisem opominjal za doiar. Toda, ako mi prisežete ti v oči, pri ljudeh, da me niste poljubovali, niste prosili kredita, pa vam darujem teh sedem goldinarjev. Sramota", je dodal žid ter pljuni!, „da bi hlapec take vrlega gospodarja poškodoval revnega žida !... Jaz vam, Ovčar, dara-jem to, toda, da mi ne natopite odslej v mejo krčmo, ker se vas moram sramovati". Hlapee se je zgrotil. Morda pa mu je zarea dolžen teh aedem goldinarjev?... „Na", je rekel, „ker tako govorite, pa jih vam oddam. Toda bojte ao, da vas Bog ne bi ka-ssovsl aa to krivico". ali pa strasksri; med tem, ko aaš narod v Pri. morja, v Koroški ia Štajerski težko mako odbija udaree, ki mu jih zadajeje neusmiljeni tniinai«-— se Kranjska in Dalmacija ne brigflHCSSf^ar-več nas prepuščati usodi, a ne pomisliti nesrečnici, da padati tsdi eni sami, ko pademo mil Narodno življenje nam je zastrupljeno: mi se zgubljamo v borbi za liberalizem in klerikali* iem, za radikalizam in oportanizem, sa pravaštvo in narodnjaštvo, prod vratmi nam je socijalni de* mokratizem; puščamo pa iz vida: potrebno jače* nje narodne savesti, povsdigo materijalne neodvisnosti, trajni blagor vseukspnega naroda. Deleči se in ne zbirajoči se zagrsšamo — aamoubojatvo. V vsakem narodu je bilo in bode rasnih straj in strsnk v vsski stroki javnega življenja; ravno ta raznolikost v mišljenju, in do gotove mere tadi v delovanja, donsša dobrega sada in povspešnje dosezanje istega eilja, toda le tedaj, ako to mišljenje v vseh členih stremi proti eilja ukupiosti in se drži v pravileem razmtrju! Koncentracije nam treba ia ne kosanja: oživljajoče lj abavi ia zloge in ne s trap s, ki moril Deželni zbor istrski. IX. »eja dne 10. /ebrutmrjm 1898. (Dalje.) In sedaj je prišel na vrsto tiati glasoviti predlog rosi. Bartolia ša proglašenje italijaničin* jedinim raspravnim jezikom tega dešelntga zbora. Posl. Bsrtoli je uatal kakor da pričakuje nečesa. Dr. Bubba je hitro pogodil njegovo misel ter je predlagal, naj ss galerija odpre občinstvu, čemur je seveda ugodil predseduik nemudoma. Posl. Bartoli je rekel, da ni nujno potrebno, da se uvede določilo o jedino italijanskem razprav* nem jezika v tem zboru, ker je bil to navadni jezik do leta 188S. To se umeva samo ob sebi in V duši pa je vendar dvomil, dali bi Bog radi take velikega reveža, kakor je oa, hotel kaznovati tako veliko osebe, kskoršna je krčmar. Že je hotel oditi razžaljen, kar je atopile v krčmo nekolike gališkib dninarjev. Seli ae k misi ter se začeli pomenkovati o tem, koliko so da ss-slsžiti ns novi železnici. Mstija se je primaknil bliže in vid6, da so eni istotako oguljeni, kakor on, je vprašal: „Ali je to roa, da se aa svetu želeiae easte ? Saj bi sa take, ako bi jih hoteli napraviti, kmalo smsnjkalo želess. Geld država bi ga bržkone ne imela dovolj ... Dninarji so se ma nasmehnili. ToJa aajveči ismed njih, ki se je odlikoval s vojaško čapke in s močno napstim sapnikom, je rekel: „Kaj se bedete smejali, da ta prostak ne ve, kej je železnica t Sodi brate semkaj k meni ia jas ti vse te povem, kakor je treba, toda postavi aem ateklenico žgaajice". Prodne ae je Matija odločil, bila je žganjica že na mizi. Prinesel jo je krčmsr, rekii: „Čeme ne bi on postsvil žganjice ? On jo je že postavil I... Te je dober človek..." Kaj se je godile posneje, toga Ovčar nI pomnil več. (Piide ie). tako bo si tolmačili tudi naši predniki, ki niso smatrali za potrebno, da bi v pravilniku, potrjenem leta 1861. 1863., uveli tako določilo. Ako Udaj tudi |m polnimo tj. 13. pravilnika, nočem« reči a tem, dn koma kratimo pravico govoriti v avojem jeziku, mi hočemo Cf]6 potrpeti še nekolike časa, da se tu kroka v tujem jeziku, ali ta stvar se mora nebati. It*lijan-ki je jezik pokrajine, katera mora obraniti svoj ital jnnski značaj, odsevajoči iz njenih spomen k v, ki s« je pokazal o vsaki avećanostni priliki. (Burno odobravanje se j« ponavljalo aa galerijah in nn klopeh večine.) 1 ladni zastopnik je izjavil na to, da se s tem določilom žali pravo manjšine ter da protestuje proti vsprejcmu te d nik je zaukazal, naj te izprazni ger-nj& gule' , s katere d«li je občinstvo celih 15 ■inut Mprfl * poslance manjšine z vsemi mogočimi za ':-.ru>, r jf-t, «li po 8 mesecih za tem je bil po cesarski resoluciji od 14. septembra 1895. ožigosan kakor n ustaven. Naš deželni odbsr, ki je bil dal že natiMiiu ta sklep pod §. 13. deielnozbor-skega pra"iln.ka, je bil v«led tega prisiljen, da s prilepljeno krpico pokrije oao sramoto svojo (vrišč na galerijah). Ko se je ta reselnelja priobčila zboru v d«ji dne 8. januvarja 1891., izročila jo je večina deželnega zbora politično-ekonomičnemu odboru v pretresanje in poročilo. No, ta odbor ni niti takrat, niti kedaj poznejs predložil kakoršnega ti b'id- : čil j * t»j r»wlieljl (vriič na galerijah). Seveda, ct^aiake resolucije bo kisla jabolka in telko je ugrizati vanjo I Ker odsek ni imel poguma, da oi prišel oa dan z čem, prišli ste zopet na svetlo s tem predlogom. Zdi se, da je predsednika političnega društva istrskega usojena ta čast, da predlaga take predloge. Pred ga je predložil dr. Venier, sedaj pa spoštovani dr. Bartoli. Te časti mu ne zavidam ; ne zavidam mu je tem manje, da j« nstai ou, človek, ki se diči nekakim liberalizmom, da vzlic svojim liberalnim načelom odkrije ono sramoto, ki se »kriva pod krpiuo §. 13. kakor pod smokvine m listom. Jaz ne smatram tega predloga nimalo res-nim. Od doktorja prava, ed odvetniks, od poslanca v deželnem in državnem zboru pri čakije m tolikega poznanja Um-ljnjih zakonov državnih ter odnoia-jev v natJi pokrajini, da more uvideti, kako se ta ■jegov predlog krita s temeljnjimi zakoni države, s običaji, vladajočimi v raznih deželnih zborih te polovice mnnarh'je in rszmerami v nali pokrajini. Državni temeijm zakon, katerega ie je spominjaj Luui kn «uiafc»t«ij *ai*, katerega pa mislim, nole razumeti, postavlja v svojem §. 19. temeljno načelo, da so v deželah, zastopanih v državnem zboru, v*i narodi jednakopravni in da je vsem zajamčeno nedotakljivo pravo, da varijejo in gejć ■vojo narodnost in svoj jezik. Nadalje določa načelo, da so vsi deželni jeziki jednakopravni v šolah, v uradih in v javnem življenji. Nai dež. sbor ni niti urad niti šola, ali snbsanirati ga je pod poj m .javno življenje". Temo ne more oporekati pameten človek, da sta hrvatski in slovenski jezik deželna jezika, in temu ni oporekal tndi g. predlagatelj, dasi moram priznati, da ni priznal tega izrecno. Kaj da se nameruje z njegovim predlogom, to je povedal en čisto in bistro: prisiliti bi hoteli nas, da govorimo italijanski, ali pa zavirati nas, da ne bi govorili hrvatski ali sloven- ski, a to snači najhuje kršenje načela, uzakonjenega v omenjenem g. 19. » (Pride ie.) Polltlike vesti. V TRSTU, đne 25. februvarja 1898. O seji deželnega zbora istrskega dne 23. t. m. nam pišejo iz Pulja: V to sejo so prišli zopet brvatsko-sloveaski poslanci. Med naznanili je prečital predsednik note. s katero mu je bil pri-občen najviii odlok, s katerim je Njeg. Veličanstvo izreklo svoje sodbo, da sklep večine glede italijanskega jezika ni veljaven Na klopeh večine je bilo čuti besedo : m a 1 e (slo I) PreČitala se je interpelacija dr. L a g i n j e is tovarišev radi neusmiljenega izterjevanja pristojbin od strani davkarije vodnjanske pri doma-čib ljudeh, dotim ae ne iztrjaje od italijanskih podanikov. Na strani večine so vsklikali: denuncijacije I Vladni zastopnik je odgovoril na tri interpelacije pesi. Kompareta in tovarišev. Na interpelacijo radi šole v Škofiji, oziroma v Plavjah je odgovoril tako, da so odobravali nsjzsgriieneji italijanski poslanci: „Bennone! Allelnial" — Na interpelacijo gledč občevanja okrajnega glavarstva koperskega ae slovenskimi občinami je odgovoril, da te občine niso zahtevale slovenskega dopisovanja in da okrajno glavarstvo nima oaobja za slovensko dopisovanje. Na interpelacijo glede kraja za novačenje mladeničev is slovenskih občin je odgovoril, da ni potrebno, da bi se določal kateri kraj znuaj Kopra. Na to je zbornica prešla na poročilo finančnega odseka glede Železnice Trst-Poreč Kanfanar. V zaključka tege poročila predlaga rečeni odsek resolucije, katerimi se odobrava vse, ksr je storil v tem obziru deželni odbor od febrnvarja leta 1894. sem, in se podeljuje deželnemu odboru pooblastilo, da steri, kar je potrebno, tudi v naprej. Na to je manjšina stavila protipredlog, naj se preko poročila preide na dnevni red, ter naj se izvoli odbor sedmorice, sestoječi is treh poslancev itaiijanak;h, treh hrvatsko slovenskih ter jed-nega moža imenovanega od vlade. Ta odbor naj preišče dosedanje delovanje v tej stvari, ter naj je vodi dalje. Ta predlog je stavil dr. Lsglnja ter se je priglasil za besedo. Čim je izrekel: „Visoki sabore I Na 16. febrara 1894...« nastal je na gornji galeriji velik krik, združen s psovkami. Predsednik je sicer opominjal galerijo, ali ob jednem je apeioval na nm in srce dra. Laginje, naj govori italijanski 1 Ta mu je odgovoril po italijanski, da naj bi raje gledal na to, da bi ie proti ljudem na galeriji postopalo na temelju kazenskega zakon*, nego da njemn daje instrukcije. Potem je dr. La-ginja začel zopet hrvatski: .Od 16. febrara...." Dalje ni mogel. Oalerija gornja je začela kričati, psovati, žvižgati, prepevati. Predsednik je zanka-zal, naj se izprazai galerija in je odiel iz dvorane. Občinstvo se ni hotelo oddaljiti, marveč je psovalo na vse mogoče načine dra. Laginje in tovariše njegove. Za nekoliko minut je prišel predsednik na vrata dvorane ia je zsklical galeriji: .hitro la Dobil je odgovor: .naj grede oni ven, hrvatsko-slo> venski poslanci!" Odiel je, a oni so ostali. Vrnil ae je zopet na vrata ter je zopet dejal proti galeriji: .prosim, poj te ven, ne posedajte la A oni so odgovorili: „Radi par nevrednežev moramo ven, a oni naj bi sedeli na naših klopeh t' Na te je odšel predsednik sam med občinstvo na galeriji in je je prosil, naj se odstrani. Ta komedija je trajala polnih 15 minnt. Ko-sečne se je vendar odprla zopet seja in dr. Lagi-nja je mogel govoriti nekaj časa, ne da bi ga vznemirjali. Kasneje, za njegovega govora, slišati je bilo pred dvorano opetovano, veliko rabuko, a občinstvo je zopet, brez dovoljenja, prišlo na gornjo galerijo. Predsednik je zopet pretrgsl sejo, katerim povodom je bilo Čnti: Fera Laginja I To v odgovor predsedniki, ki je pozival občinstva, naj se razids. Vrnivši se in otvorivši zopet seje, je pozval predsednik dro. Lsginjo, naj bode kratek, dasi poslednji ni govoril ie niti pol are. Malo kasneje je rekel govorniku: Z d i s e, da se oddaljujete od predmeta. (Ia to je rekel isti predsednik, ki pravi ssm.ds je nekoliko glnh in da ne raznme hrvatski). Med.tem je .odlično občinstvo" na dolnji galeriji začelo posilno kašljati, ,nf--ati, ropotati in vsklikati: »al dosta 1" Ko je dovršil Laginja, mu je dejal predsed nik: Nikdo Vas ni razumel! Po dra. Laginji se je oglasil za besedo dr. Ri zi, ter je zagovarjal predloge finančnegi odseke. K temu je udrihal po vladinih organih, čel, da le oni sami povsod uvajajo politiko, in da bi se morali sramovati. Dr. Laginja je odgovarjal v italijanskem jeziku. Na gornji galeriji, da-si izpražnjeni ponovno^ je bilo vse polno občinatva. Predsednik je odredil zopet, naj se izprazni, ali tedaj so vriščali še knjo. Na dolnji galeriji vrišč in prigovarjanje. Dr. Dinko Trinajstid je zaklical: Kaj ima govoriti galerija ? I Ta je kričala potem na njega; Trinajatld je zaklical predsedniku, naj napravi mir; predsednik j« zvonil in je odšel, pretrgavši sejo. In to se je zgodilo med italijaaskim govorom hrvatskega poslanca I Z gornja galerije je bilo čuti klicev proti Italijan« skem poslsncem: .Gospoda, spomnite se nas 1" Občinstvo je bilo še vedno gori in je psovalo so« sebno proti drn. Laginji. Tudi za tem se ni oddaljilo, ampak le poskrilo se je nekoliko potem, ko sta došla dr. Rizzi in predsednik Campitelli premi je, naj se odstrani. Tako-le se je izpolnila izjava predsednikova, ki jo je podal svečano, javno, v seji dne lfe. febrnvarja. Izjavil je bil, da je storiti vse potrebno za vzdržanje miru in reda, ravno tedaj, ko so izišli hrvatsko-slovenaki poslanci; in priatavil je, da bi bil red in mir, ko bi bili oni v seji. 9ed|J so piiili, pa kakov red in mir?I Ali še nočeto Videti, vi predstavitelji c. kr. vlade?! Ali še nočete poznati predsednika in njegovih ? I Od ko|« je odvisno to, kdo da dobiva vstopnice na galo« rije ?! Ključ vsem neredom je v tem 1 Neolikanih ljudij, s klobuki na glavi, mladih dečakov, v družbah občine se nahajajočih ljudij, vseh teh jo vsakokrat na gonji galeriji. Ustopnice se dele po 9, 3 jednomu, a Isti jih daje, komnr hoče. Tuli brez ustopnio prihsjajo na galerije. Večino je jako neugodno iznenadil preti predlo g manjšine, in razume se, da je ta glasovala proti vsem točkam predloga večine. Deželni zbor kranjski. Tudi v tem deželnem zboru postaja živahno. Včeraj so imeli celo vihar, ki ga je provzrečila četa nemškntarskih veleposestnikov s tem, da je nekoliko psovk iz slo* varja Wolfove obstrukcije v državnem zboru prfe nesla tudi v ta sicer mirni deželni zbor. Prišel ja bil namreč v razgovor nastop deželnega predsednika v prešnji leji in njega beseda skrajno žaljive za poslanca Kalana. Iz stenogr«fičnega zapisnika o piejšjji seji je bilo razvidno, da so med govorom Heinovim, naperjenem proti pesi. Kalanu, vsklikali nemški poslanci: Ev liigtl Er hat wieder gelogen! Er ist der Lttge ja gewohnt! Lttgt wie gedruckt | Auigezeichnet 1 Wieder einmahl abgeftthrt worden, der S c h n f 11 Klasična in za posurovljenje nemških običajev značilna je bila včerajšnja izjava posl. grofa Bar-bota, ki je bil obdolžen, da je rabil one woliovsko izraze. Mož ni obžaleval — kakor bi bilo lojalno — da se je spozabil tako daleč, ampak obialoval je le, da jih je isnstil tako glssno, da bo prišle v stenografi 3ki zapisnik. Kako naj označimo tako postopanje in tako mišljenje, kako naj označimo moža, ki ne obžaluje grdega čina zato, ker je grd, ampak le zato, ker je izvedela o njem širša javnost ? 1 Ker pa je grof Barbo dodal ie nekoliko izrekov skrajno žaljivih za posl. Kalana, je vsklikoil le ta deželnemu glavarju po vsej pravici: Na vse straii jemljete ozire, samo na čast slovenskega poslanca ne/ Iz daljnjega poročila posnemamo, da se jo sklenilo poravnati utvar izv*npar|a!«entarno. — Naše meneoje pa je nastopno: Kar se je zgodilo od -trani nemških poslancev, je nečuveno, je ikaodal. Kar se je zgodilo se ni zgodilo somišljeniku klerikalne stranke, so ni zgodilo oaabi Kalanovi, ampak zgodilo se jo zastopniku naroda slovenskega. Tu ni bila žaljena oseba in ne stranka, tu je bilo žaljeno dostojanstvo slovenskih poslancev sploh na način, ki moro biti v memento vsem slovenskim poslsncem bres razlike stranke I Io čim je tako, je mo*no zadoščenje le po jedni sami poti: prestriiena bodi ii-finitivno vsaka dotika z skupino, ki je padla na akl JVolfovsJce zdivjanosti 11 Zgražali smo se nsd WoIfom na Dunsju, in naj bi se ne zgražali nad Wolfi t Ljubljani!! Ako bi se ne, postavili bi se sami na isti nivOIl Slovenski ponos, kje si? 1 « V deželnem zboru Štajerskem so m ponovili včei aj viharji rued večino in poal. Kaltenag-gerjem. Ko ae j« poslednji ofUeU zs besedo za neki osebni popravek, aprizoriii se liberalni in na-cijonalci Skandal po načina, običajnem v def. zbora is trake m : psovali so, potezali ma v besedo, nabijali na pisalne mizo govornikovo tako, da je predaednik »oral pretrgati sejo. Ko ao je zopet etTorila seja iQ je Kaltenegger jel favoriti, so o-stali v dvorani le konservativci in Slovenci. Delegacije. Delegacije se snidejo proti koncn aprila ali pa začetkom maja. Minister za vnanje stvari, grof Guluhovski, se jo podal danes v Budimpešto, da določi potrebno s vlado ogersko sa sklicanje delegacij. Iz istega razloga pričakujejo v Budimpešti tudi ministerakega predsednika barona Gauttcha. K položaju na Čečkem. Vprašanje radi razprave o adresi ua krono seje zasukalo drugače, nego je kazalo te dai. Mej tem, ko je te dni prevladalo meneujr, da privole Čehi, da se razprava o adresi odloži do po razpravi o deželnem proračunu, da se ua ta način odtegne Nemcem vsaka pretveza za zapuičenje deželnega zbora, pa javljajo dane« iz Prage, da bode tako, kakor so zahtevali Čehi od prvega aačetka: razprava o adreai ae p..ićae pred ono o proračunu, in aicer ie jutri. Kur pa ae Nemcj ne udeleže razprave, je možno, da se razprava dovrii v jednem samem dnevu. V tem slučaju hi pričela razprava o proračuna že v ponedeljek Toda ni gotovo, da bode Ime! deželni zoor dovolj ča?a za to razpravo, kajti leko poročilo trdi, da se tudi ta deželni zbor saključi že v sredo. Vlada pa ae drži na atrani; najbrže zato, ker ne ve, kaj bi storila. Tudi rok za otvorjenje državnega zbora pestavlja in prestavlja. Danea čujemo, da hoče še enkrat poskusiti s težkim delom posredovanja wed Čehi in Nemci. Vspeha se nunda lama ne nadeja nikakega. Iu ko se slednjič vendar snide državni zbor na razvalinah iz dobe obatrukcije, poreče si morda tudi baron Gaotsch, da vaa ta doba ol o lst:>pa Badenijevega sem nima ničesar Gautschevega na sebi, nikakega znaka njegova politiške individualnosti, ničesar druzega, nego — ime. Obsodba Zole je provsročila dvojni efekt žirom vse Francoske; veliko veselje v patrijotišklh krogih in netiva za protisemitsko gibanje. Ozirom ia dejstvo, da ra»no na Francoskem so Židje živeli do sedaj ugodneje in srobodneje nege kje drugje, in da se pred kratkim niti niso slutili tam o kakem protj*, mitskem šibanju, mora si reči Zola, da se svojim nastopom za Žida Dreyfusa ni le raz-ialil fraucozke vojske in poročil tudi vso svojo popularnost, ampak je škodoval tudi Žiiom samim. Tudi v poslanski komori je prišla včeraj v razgovor obsodba Zale. Na interpelacijo o postopanja generalov v tej pravdi je odgovoril ministerski predsednik Meline v daljšem govoru. Povdarjalje, koliko zlo je zadal Zola svoji domovini. Ptojstvo proslavlja one, ko govore slabo o Franciji. Izjava zbornice pokaže — tako je vskliknil miniaterski predsednik —, da v nji ni strank, ko gre za pa-trijotizem. In tako se je zgodilo tudi: zbornica je vzela na znanje izjavo vlade s ogromno večino 416 glasov pr ti 41. _ Različne veati* Odbor pol. društva , Edinost1 poživlja člene tega društva, da čim prej plačajo členarino za leto 1898. in priporoča onim rodoljubom, ki še niso členi tega društva, da se upišejo. Odbor priporoča istodobno društvenim poverjenikom p« tr-žaški okolici in po Istri, naj začnejo nabirati čle-narinu iu da isto dopoAljejo čim prej drastvenemu blagajniku, g. Anti Bogdanovidu v Trstu (Via Ghega št. 8). Dosedaj so nabrali in prijavili odboru sledeči poverjeniki: Fran Šaman v Škednju je nabral 90 členov, Radosla? Srebotnjak na Prosekn je nabral 6 členov in Martin G r g i č v Padriču je nabral 4 člene. O ibor izreka imenovanim trem svojo iskreno zahvalo ter priporoča iste v izgled tudi drugim poverjenikom. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu bode imela svoj redni letni zbor v nedeljo, dne 22. maroa. O tem pozneje več. Doneski za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trsta. Družabniki sv. Mehora proseškega okraja so darovali 6 kron 50 st. Go-spiea Valikonja je nabrala na pisanem venčku plesnega odseka .Del. podp. društva- 2 kroni 22 •tot., gospica Ivanka Gombačeva ja dodala 1 Kr. Členi bralnega društva .Straža' v Plavijah so nabrali t in poslali po volei. s. Ant. Notar 2 Kr. 80 st. Na .Sokolovi" maškarsdi sti aabrali geapici Milka Furlanova ia Iv. Bossa, prodajajoči cvetlice 34 kroa. Na plesni vaji .Del. podp. drnštva" je nabrala gospica Ljubica Mrevlje 2 kroni. I. N. je nabral v krčmi V. S. Laeia pri Dediču svoto 190 stot. I. Macaral ia vrli češki narodnjak is Prage g. Ivan sta dodala vsak po 1 krono. Na maake-radi ed 22. t. m. je nabrala gospica Ivanka Gombačeva, prodajajoča narodne .kartoline" 10 kron 60 stet. O priliki poroke gosp. Ivana Miklarea is Sv. M. M. Spodnje, nabraaih v voaoli družbi 6 kron. Živeli nabiratelji ia darovatelji l Za žensko podružnico sv. Cirila in Msteda jo nabrala ga. Metlikovič na Sokolovi maskaradi 18 kron 5 st., ga. Maurin darovala 1 krono, in 1 krono neka gospodičina na veselici podpornega društva. No, .Sera", kako mislil sedaj ? Ko je po.«]. Barfoli jel pripravljati najnovejo blamažo italijanski večini deželnega zbora istrskega, ko je vrgel v zbornico svoj nečuveni predlog za proglašenje italijanščine jedinim razpravnim jezikom tega deželnega zbora, ko so torej pripravljali aov atentat na avstrijsko ustavo in avstrijske zakone — tedaj je bila ravno .Sera", ki je pripovedovala, vsa srečna, svojim lahkovernim čitateljem : kako jasno, kako prepričevalno, kako nepobitno, — na podlagi zgodovine, avtonomije dežele, pravice, faktičnih od-nošajev iu vsakdanje potrebe — so dokazali go* vorniki opravičenost omenjenega predloga Bar-tolijevega. Kdor je čital takrat v .Seri" dopise is Pu'ja, ta je moral misliti da pravica je le jedna na svetu, ons, ki je je povil posl. Bsrtoli v svoj predlog. In pozneje je prišel tisti cesarski reskript, ki je povedal suho in brez vaega besednega le-potičja, da Bartolijev predlog, ki naj bi bil — po „Serinih" nazorih namreč — kvintesenca vse pravice in katerega opravičenost da je vaviiona nad vsaki dvom: da ta predlog ne more obveljati, kerje protiustaven in nezakonit!! A .Sera' molči sedaj ^zginila je njo gosto-besednost. To pa ni prav, da nas list, ki se rad baha svojim patrijotizmom in svojo lojalnostjo, in ki ima menda za seboj oseb, katerim je bila v nedavnih časih eel6 dolžnost negovati lojalnost in čuvati ustavne pravice, da na* tak list pušča v dvomu: da-li više coni Bartolijeve predloge, ali pa — cesarske reskripte ? In da-li ga o tehtanju cesarskih reskriptov z Bartolijevimi predlogi ne meti nekoliko okolnost, da se Slovenci vesele cessrskega reskripta P Prav zares bi nas zanimalo vedeti, kako misli .Sera" sedaj o Bartolijevem predlogu. Trst Miramsr. Odslej se bodeta vrstila par* nika »Miratnar" in .Melanira" sa progo Trst* Miramar. Jedeu ali drugi teh dveh bode odhajal iz Trsta vsaki dan ob 2. in pol pop. Iz Miramara se bode vračal v Trst ob 5. pop. Odhod iz Trata na pomolu S". Karla iu iz Miramara na pomolu v Grijana, Z .Sokolove' maskarade Saj smo vedeli takoj, da jo naše poročilo jako pomanjkljivo. Še le sedaj nam prihaja na misel to in ono, česar nismo omenili, a bi bili morali. Nekoliko hočemo popraviti storjeno zamuđo. Najprvo moramo povdariti, da je poleg bratov d.ra Gregirina in Ivana Goriupa tudi brat Ante Bogdanovič opravljal „posel domačina" aa najvapešneji načia in da mu je društvo dolžno hvalo na njegovem trudu. — Izmed mask pa moramo izrecno omeniti še trpjjco, ki so bile med aaielegantnejimi. Nekateri udeieiniki maskarade so se nam kar čudili, kako smo mogli prezreti ouo krasno trojico 1 To se bili: š p a n j s k i J i te z, jako elegantna viaokostasna postava in pa V S pSžeta. uprav drižeatna in pa tsdi žagava ia mahova, kakor so bili sploh pažeti ua dvorih prejšajih časov. Poročevalcu .Edinosti" se samema čudno zdi, kako je mogel pozabiti na ravuo te tri, ki so bili med najlepšimi, ali saj je namignil že zadnjič: poročevalci o maskaradah naj bi bili le samci, ki se lahko brigajo sa masko in nimajo drugih dol-žaosti. Kdor prav ume — odpuščal r Psvsko družtvs .Skala' v sv. Križu jela* dne 30. t. m. svojo društveno veselico. Radoveden aom bii, koliko zmoro pevsko društvo .sisala" aa pevskem polja. Pripeljal sem se z vlakom|do Oer-Ijana in šel sem potem peš v Sv. Kriz. Dovevši .v Sv. Križ, zagledal sem veliko slo*euske vaške trobojuico, ki jo vihrala nad vasjo ter vabila slovenske rodoljabo na slovensko narodno veselico. Dospevši v prostore g. Frana Košute s<-m se zavzel vzrši zbrano toliko množico slovensaih rodoljubov. Program se je začel izvajati ob 6. uri zvečer. .Dijaška", možki zbor, se je izvel prav dobro. Jaz ne bi bil pričakoval take točnosti. Ta krasni možki zbor so morali ponoviti dvakrat. Hvala lepa g. Lariji Floranin (sopranu) in g. Iv. Fabriš (tenorjn I mu). Najlepši zbor pa je bil J. Zajčeva .Popotnica N. Jarišiča'. Moral te je tudi ponoviti dvakrat. Pevci so dobro pazili na vsa znamenja. Volaričevo .Plesu" ao tudi morali pa-noviti. Slednjič se je predstavljal šaljivi prizor s petjem „Ribničan". Gosp. Jožef Košuta je prav dobro isvršil svojo nalogo in tudi četverospev js pel točno in precizno. Vse pesmi so se morale ponavljati. Le vrlo naprej, pev. društvo .Skala' 1 Saj imate dobrih močij v sv. Križu. Naprej za narod I Srčna hvala g. Ivau-u Bole, da je tako lepo is-učil pevsko drnštvo .Skala" Tudi godbo treba pohvaliti, igrala je *amo slovanske komad«*. Žal, da so bili malo razglašeni posamični inštrumenti. Čul sem, da misli društvo prirejati izlete. Te bi bila pametna misel. Na izletih sa utrja ljubezen udov do društva in se vzbuja narodna zavest. Okoličanski opazovalec iz dolnje okolice. Nemlke demonstracije. Pišejo nam : Pred ve* likim umetniškim duhom mojstrs Smetane se klanja dandanes ves omikani svet. Kdor je nepokvarjenega srca, ta ae naslaja ob uživanja blaženstva, ki je je islil ta veliki glasbenik in amatn k v svoje nebeško lepe umotvore: tudi Neslovau so naslaja in ae ne meni sa to, da je Smetana Č*h U V onih višinah, v katerih kraljujejo taki geaiji ni čuti dis* akordov narodnega aovraStva, ker resn ena ■ motnost je preplemenita, da bi jo mogel dosegati ta grdi čat. Le naši patentovani pangermani so zabredli take aizke, da zanašajo aveje narodno besnenje tudi preko praga ametnosti in proga* mjo aveje jezo tudi spomin nepozabnega, nosmrtnega Sme* tane ter vlač'jo v blato aetelerancije tudi umetnost, ki je vaega človeštva, vg kolikor je iste dobrege in plemenitega arca. Proganjajo in vlačijo — sreča le, da taki ljudje ne morejo v resaici ponižati ni Smetane ni umetnosti. Sporoiiti Tam moram namreč, kako da je neke welfovsko omizje v restavraciji .Al giardinette" aikalo in sramotilo, kadar je vojaška godba svirala odlomke is bisera umetnosti velikega Smetane, ii .Prodane neveste". Laško občinstvo se ni uoboi-krat ponižalo tako, pač pa ti pangerm%ni in žniimi parkrat tudi neka poznana nenemška oseba, ki je svojedobno cel* v našem .Sokola" mn>ge rogovi-lila in niš delala. Mi privoščamo Wolfovcem te osebo is vsega srca. Nsj jo imajo, in prosimo jih, naj jo tsdi obdrži. Kje je dobiti tiskara ? V Trstu meuda ui vol nobeno, in če je katera, ni za nič, kajti, kakor nam je znano, naroča vodstvo Tramwayske dražbe svoje vozne listke v tiskarni aSpada" v M i i a u o. Morda pa izdeluje ta tiskarna liste zastonj Tram-wayski družbi, ali pa je določeno že, da mora biti tudi v tej družbi nečesa, ksr diši po Italiji Y I Ni čudo, saj vzdržujejo to Aružbo Italijaai in ne Avstrije! ! Kaj ne t! Kje je tiskarsko glaatlo ,U Blaveglio". Koliko valja vojaštvo vsako leto? Avstrija je potrošila od leta 1866. do danes za vojake 3900 milijonov gld Letos jo sa vojaštvo namenjenih 184 milijonov gld. Infanterist velja pri nas na leto 221 gld., lovec 226 gld., kavalerist 468 gld., topničar 348 gld., ženist 246 g!d„ voznik 500 gld; povprek velja jeden vojaic 325 gld. na leto brez orodja. [Orodje je veljalo pri nas od leta 1866 do 1888. leta 187 milijonov gld. — Vse, Evi opake države pa iz iaiaje za vojaštvo na leto nad 2500 milijonov gld.,!.Evropske vojne so .porabila poalednjih dO letih 28 milijard ia 196 Bilijonov, t j. oiemiudvajsettisoć dvsstopet ia dvajset Bilijonov gld. I Padlo pa jo v tok vojnah 9 milijona 680.000 fantov I S toni vojnami 00 aapravile evropako država 69 tiaoč [776 milijo« aov gld. državnega dolga. Oni nepoznaaec, ki aa jo utopil aa paatni tarok po noči na pomola Ginaeppiaa, jo bil tpo-sasn sa 471otaoga Ivana Godeka, čevljarja, bi-vajočega v ulici Boeeherie it. 3. Ni se dotnalo, ie li hotel sam vzeti si življenje, ali pa je ponesrečil. Surov soprog je seki Anton Pecher, bivajoči v ulici Solitario it. 19. Priiedii predainoči ob 11. ari vinjen domov, itekel je sa svojo ženo Ano z nožem v roki ter jej grozil smrtjo. Bil je sretirsn. Izpred sodišča. 95!etni Josip Feigel iz Trata obsojen je bil v četrtek od tukajinjega dež. sodišča na 18 mesecev ječe. Imel je ljubico Torezo Scamparle. Začetkom, ko je prihajal k njej, se je vedel precej lepo. Pozneje je začel pa izvajati vsakovrstne neamnosti ia hudobije. Scamparle ni hotela več vedeti zanj. On pa je vsejedno zahajal k njej in če je le mogel odnesel jej je vsakikrat, kar mu je prišlo pod roko. Tudi pretepati jo je začel. Dne 9 decembra jej je ukradel zlat prstan in jej žngal. Istetako je žugal očetu, rekši, da njemu ni mari tudi če je zaprt deiet let. Tndi na razpravi se je vedel prav grdo in surovo. Zmerjal je celo lastnega očeta z aMostre de sciavo". Sodniki so bili seveda prepričani o njegovi krivdi ter so ga obsodili. Vročs kri •• mu gotavo ohladi. Vojsk Matej Znpaniič jo došel z dvema prijateljema nevojaka v ljudsko kuhinjo Marije Mozetič v nlioi Sette Fontane št. 9. Vsi trije so bili vinjeni. Lsitniea kuhinje, v skrbeh, da bi sa mogol uneti prepir, naprosila je te tri, naj se odatrane. Ali Že se je bil spri Znpsnčič s drugimi tremi vojaki. Kar naenkrat se je Mozetič razljatil, ia srdit, da mn je rekla Mozetič prej naj se odatrani, je izdrl bodalo in je udaril žsjim gospodinjo po glavi. Tskoj so priskočili drugi trije vojski, ki so akušali rasorožit Zupančiča, kar se jim je pa posrečilo še-le pe dolgem borenju Prišli so takoj redarji, ki ao vročekrvnega vojaka odvoli na policijski komiaarijat. Obveščen o tem vojaški komaado, je ta poslal takoj tjekaj vojaški pikot, kateri je dovel Zupančiča v vojašnico. Pozor na vlak. V sredo okeli 7. ar* zvečer je hotel prestopiti želoznično progo delavee Peter Seheifu I« Rcjana (Via Montorsiao Št. 1). Isti kip in na istej progi jo prihajal vl*k. Sckeifor ni megel preskočiti proge tako naglo in že j* bil tikom* z mašino, katera g* je odpahnil* precej daleč *d sebe ia na arečo izven proge. Velik je bil atr*h navzočih in š* v*či nesreča*!* ia maiiaist*. Sch*ifor je krvsvel aa obrazn. Sproveli so ga na njega atasovanje, kamer je bil poklicen zdravnik, ki m* je povezni rane. Predrzno sleporitve. Včeraj so sretevali kovača Ivana Peneziča iz Zadra. Odnesel j* Ani Zanehi štiri goldinarje, rekši jej, da ga je poslal ponje njen soprog; potem je šel k A polonij i Gr-iina s petakom v roki, prost jo, naj mu g* zm*nj*. Ko mu je Gržina odštela denar, zbežal je, ne da bi jej bil izročil petak. Penezič je izgnan iz Trsta. Iskalo ga pa je tudi sodiiče Zadarsko, ker mara prebiti naloženo mu enoletno kazen, radi tatvine. Čini neljubazni. Jakob V. is Izole je pretepal in grdo ravnal včeraj s svojo ljubico Marijo K. V plačilo s* sedaj je bil odveden v z*por. V sredo zvečer se je z*t*kl* 191etaa sobarica Marija Gliver na zdravniške postajo radi ran na obrazu in telesu, katere jej je blagohotno poklonil, kakor je rekla, njen ljnbček. Mož s srebrnim goldinarjem v islodeu. V četrte1: popoladne je bil Fran Petrič v dražbi s drugimi v n*ki gostilni na Pro**ku. Čudna misel je prišla Petriiu v glavo. Začel je aamreč motati srebern goldinar v zrak, katerega je potem lovil 1 astil Goldinar se mu je o tem tako zasadil v grlo, da ga ni mogel več spraviti ven. Takoj se jO podal v bolnišnico ▼ Trst, ali tudi tukaj bu niso megli spraviti goldiaarja is grla in ni ostalo ftrugega, aege, da je moral goldinar v želodec. Petrič je moral ostati v boloiiniei. Tatvine. K*terini Zangrando so akradli v neki kavarni iz žepa moiojiček z 6 gld. gotovine. lato zgodilo se je Josipini B. V moinjička e imela 11 gld. j' Lastnik keasormj lista .1 _Med sprehajaajeB po kersa jo aaaajkala tiskarja Aagelja L. lepna ara vredaa li gld. t- Šestorica piiiet je ,bile ukradeaih gostilničarja Alojsijn Capparelli. Na ljudski maakaradi od petka je^bila ukradena Anten* P. suknja, vredn* 80 gld.__ ___Urbanu Gregerčiia zmanjkale je predvčeraj v kavarni ,Alla Costanza* 90 gld. Ker je^ bil vinjen, je mogoče tudi to, d* j* zgubil denar. Fran De Grassi j* zaspal v kavarni „Nosa". Med spanjem se mu jo približal prij*t*lj, ki mu js odnesel 7 srebrnih goldinarjev. Ani Cendak je bil ukraden as trgu ,d*ll* Lejna" mošnjiček s 7 gld. 60 nvč. gotovine. Zverina včloveikl podobi. V četrtek zvečer vstopil je v hišo kmeta Sadlerja iz SshSuaua (blizu Graslica na Češkem) neposnsn čnden mož. Doma so bili 84Ietna mati Sadlerjeva, Sadler sam, njegova aoproga, 3 hčerki in 6 mesečen otrok. Najprej je zahteval nepoznaaoc denarja. Tega seveda ni dobil. Na to je zgrabil ta sverina kol in je začel mahati z istim po navzočih grozao zdivja-nostjo in beinostje. Starke je loputnil tako grozno, da se je revica zgrudila nezavestna na tla. Ženo Stsdlerjevo in jedno hčerko je r*nil smrti* ter je le malo upanja, da estanoti živi. Niti 6 mesečnemu otroka ni prizanesol ter ga j* udaril grozno. Samo 14-letna hčerk* je z*mogl* zbežati in se skriti na svojo Še b*je nesrečo, kajti, ko je razbojnik opravil to grozno delo, se je podal v podstrešje, da najde denarja. In ker denarja ni bilo, zažgal j* hišo. Sesedj* ao le z n*jvečje težavo rešili ranjeac* iz ognja, a 14-letn* hčerka, ki *e je bila skril*, 'j* zgorel« v ogaju. V istej vasi so našli isti dan ie jednog* mož* in nj*g* ženo tndi grozno r**jen* in s* aodi, da ja je ranil isti razbojnik. Sleda ai ie nohtnega o tem razbojniku. Koliko |e vsega zlatu in srebru v denarju. Glavni blagajnik Zjedinjenih ameritkik držav pravi: zlata je 17 milijard in 913,026.000 frankov, srebra pa 30 miljard in 913 500.000 frankov. Od teh pripada samo Rnsiji 1 miljard* in 950 milijonov zl*t* ter 3000 milijonov srebra. Ogenj na otoku. N* otoku Taamani* pri Aastrsliji s* j* vne! gojsd. Ves otok je v ognjn že kakih petnajst dnij. Ogenj povspeiij* i* veter. Veliko je žrtev; število ijih bode n*d 60. Škode ni mogoče ce*iti niti približne. Najnovcjfte vesti. Trat 26. Dane* predpoludne se je dogodila [ tu, v hiši it. 21. na ulici Stadion, grozna žaloigra, katere žrtvi utegnete biti dve človeški življenji. V neki družini, bivajoči v II nadstropju te hiše, je služila 20-letna Frančiška Semolič iz Opatjega-aela. Tjakaj je priiel danes 26!etni Fran Pahor iz iste vasi. Pozvonil je. Čim mu ie odprla Semolič, ustrelil je nanjo samokresom in jo — zadel. Zgrudila se je. V isti hip je obruil samokres proti sebi, ustrelil in — ostal je mrtev na licu mesta. Tndi Semolič težko da ostane pri življenju; tako menijo zdravniki. Vzrok tej grozni Žaloigri je bila najbrže Ijnbosnmnost* Pariz 16. Zmerni listi menijo, da včerajšnja znamenita zmaga miniaterskeg* predsednik* priča, da zborniea ljubi energično politiko ter da stavlja Ijabozen do demovine in spoštovanj* do armade nad borbo med strankami Radikalni listi obžalujejo, daje republika sašla v jarm vojaškega is klerikalnega tiranstva. Oni list, ki se sa revizijo pravde Drey tss, izjavljaio vnovič, da bodo nadaljevali borbo. NAZNANILO. Spodaj podpisani raznašalec lista „Edinost" ki je zajed ao URAR, priporoča se toplo p. n. občinstvu za popravljanje vsakovrstnih ur. Udani F r i d er i k C o 1 j a, vratar hiš* št 8 via Solitario •G u Roj družbe tv. Cirili In Metoda. ¥ Trgovlnaka bvsojavk* in v-?•*!. a ud; m: ošr». PAenio* iajesen 9 2« 9.97 PAptho* ta ■pomlad IhPr 12.04 do 12.06 Ovea za spomlad 6..VJ—6.68 Kit* spomlad 8.66. * 68 Uoraaa ia maj-jnni 1897. 6 41 5.49 i'*«™ « nova od 78 kil. f. 13 15-13.25 »<1 7» Irilo 13 30 18 38 od 80 kil f. 13.40—13 45., od Si kH f. 18.80 18 36, od h'J kil. for. ——. ]..Ai»r,i> 6.50 9.60 ^ros« «15. 645 Pienicn: ponudbe in povpraševanja jako slaba. — Predaja 8000 m. st. Vreme : dež. Havre. K.*«a Santo« gouu ••■.a dee. 36.50 aa april 37.25 flarnbar«. Santo« good »ver*«« .-.» meiec maro 30.25 ■a maj 30.50 ia september 31.60 aa dceember 32 - . , Oana^jaka bovai Drfavnl dolg ▼ papirja , , t srebra Avstrijska renta v zlata * „ v kronah Kreditne akoije , . , London 10 Lit. . . . Napoleoni..... SO mark . . 100 »tali Ur 20fabruvarja »al dane« včeraj 102 60 102.40 1U2 »H 102 66 364 -12016 9.63 11.76 46.20 102.58 102.48 122 80 102.80 363.7o 120.18 9.62 11.75 46.20 8% S1/.* per Napoleoni 2 % a1/*, 3 . LA FILIAL.B deli* BANCA UNION TRIE8TE s1 occupa di tutte le operazioni di Banca e Cambio • Valute. a) Accetta versamenti in conto corrento ab-buonnndo l1 intereaao annuo per banconote 27/,°/o con preavvia^ 5 giorni 3'/.*/• . 12 „ a 4 meni fisso n 8 n « con prearviso di 20 giorni . 40 „ * , .8 meai n » « 8 n II nuovo tasso d1 interesso principierrt a de-correre snlle lettere di vemmento in circola-zione a datare del 3 Maržo rispettivamente dal 10 Maržo a secondo del relativo proavviso. b) In banco giro abbuonando il 2J/4°/0 interesse anuo sino n qualunque somraa; preleva-zioni sino a fior. 20.000 — a vista verso chfcquo; importi maggiori preavviao avanti ia Borsa. Con-ferma versamenti in apposito lihretto. c) Conteggia per tutti i versamenti fatti in qualsiasi ora d* uffloio lavaluta del tnedenimo giorno. Atmnme dei proprl correntisti l' incasso d i conti di piazza, di cambiali per Triente, Vieiina, Budapest ed altri principali citth; rilascia loro assegni per queate piane, ed accorda loro la facnltd di domiciliare effetti presso la ai*» catssa franco «T ogni Npesa per eeei. e) Rilascia Vaglia del Ranco dl Napoti, pngabiii ovunque presso gli stabillmenti del ttanoo e presso i suoi reprosentati o corispoi.denti facol-tati alla emissione degli insegni. d) S' incarica dali' acquisto e della vendita di effetti publici, valute e divise ttonchd drl ir.crt. so d'assegni, cambiali e coupotis, verso modica prov• vigione. Suile lettere di versamento attualmonte in circolazione il nuore tasso d'trteresse entrora in vigoro al 25 corr. e rispelti»nmento al 2 Maržo a. o. a Beconda del rispettive prearviso. Tiieste, 20. Febbraio 1896. 1 12 KAROL MARGONI Trst, Piazza delle Poste it. 1 ZASTOP IN VELIKA ZALOGA KOLES Met< A. Bambus pripadkor za kolesarje. )VANJE i----------- ior. in vBeh ZAMENA IN KUPOVANJE VSAKOVRSTNIH KOLES. Oddaja v najem in popravljanje. Zaloga suhe klobučevine „F 1 e s i b 1 o" za hitro čiščenje kovine, posebno r.ikiliranih delov kolesa. Zastop več tovarn za predmete iz kavčuka. Škropilnice za peronotpero „Vermorell" Vso po konkurenčnih cenah. nerazpočljivim kotlom bodisi katere« 50% prihrambe, Motori na par 2 od 1 do 50 konjskih moči, °,t,™t t proBti koncesije v veakateri delavnici. Flrnnnmipni mlini IDPAI " na roko in na Pai> 2 nepokvarljivim kamenom. LHUlIUmiUM llllllll „IULHL prepotrebeu za vsakega posestnika, 40% prihrambe moči, mele v vsaki meri od najfinije do debele moke za žgnnce, seme^je t 1 uri 450 do 470 kilogramov, ne da bi »e moka segrela. 2 Via Molin piccolo 2 GGSSi SL PaOlM - TrSt 2 Via Molin piccolo 2 Generalni aaatopniki c. kr. p-iv. tvornica strojev in motorjev na par a H. Iloffmritter — Dunaj. to e4«ev«r.» tr^u>< frtn badaik. — i^hkarna Doleae t Trstu.