valja. Vsak. ki ^liiNtrala" all ca V mi ba hvale-k ttira. GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ CITATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second Class Matter September 21st, 1903 at the Post Office *t New York. N. Y., under Act of Congress of March 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 205. — Stev. 205. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 2, 1938—PETEK, 2. SEPTEMBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik Xl-VI. HENDERSON BO SKUSAL PREGOVORITI HITLERJA POLOŽAJ NA KITAJSKEM Japonci so bili pri Jujčan-gu tepeni. — Kitajske črte ne morejo prebiti.. GREEN PROTI DEL. STRANKI H ANKO V, Kitajska, 1. sep. — Kitajci so na fronti pri Juj-čangu, južno od Jangcea izvo-.jevali največjo zmago po veliki zmagi pri Tajerčvangu. Japonci so skušali prebiti kitajsko bojno črto na dveh krajih, na severozapadu v smeri proti Metovčenu in na jugoza-padu. Oba napada pa so Kitajci odbili in Japonci so imeli 30(H) mrtvih. Japonci so bili prisiljeni it makniti se od Jujčanga in morajo dobiti nova ojačenja, predno l>oilo mogli prebiti kitajsko i črto in zotj>et Ilanikbvu. Kitajci so pregnali Japonce ATLANTIC CITY, X. J., 1. sep. — Izvršilni svet Ameriške delavske federacije, ki tukaj zboruje, je sklenil na prihodnji konvenciji, katera bo = v Houstonu, Texas, nastopiti proti ustanovitvi delavske stranke. Po mnenju predsednika Wm. Green a ni še zrel ča- za tak poskus, kajti nove stranke ne kaže ustanavljati brez ekonomskega in industrijalnega pro-igrama za farmer je in delavce. ' Tega načela se drži Federaei- AMER. TOVARNE IZDELUJEJO LETALA ZA ANGLIJO IN FRANCIJO; ROOSEVELT PROUČUJE POLOŽAJ V slučaju vojne se bo Anglija pridružila Franciji. Henderson se bo danes sestal s Hitlerjem.—Nem-čija mora sodelovati z Anglijo in Francijo, če hoče, da bo od vrnjena nevarnost vojne. — Angleži so naročili v Ameriki štiristo jletal, Francozi pa sto. — Daladier je napovedal poraz Nemčije. LONDON, Anglija, 1. septembra. — Anglija je včeraj poslala svarilo kanclerju Hitlerju pred vpadom na Cehcslovaško in z zatrdilom, da bi bila Nemčija kriva "zločina", ako noče sodelovati z drugimi državami za poravnavo spora zaradi nemških manjšin na Cehoslovaškem. To svarilo je prinesel v Berlin angleški poslanik sir Neville Henderson, ki se je včeraj z aeroplanom pripeljal v Berlin iz Londona, kjer je z angleškim kabinetom tri dni razpravljal o položaju. Tozadevna navodila je Henderson prejel ustme-no z naročilom, da naj najprej "uljudno" skuša vplivati na Hitlerja, da olajša pritisk na Cehoslova-ško in da naj pokaže voljo za mir. Ako se Hendersonu to ne bo posrečilo, tedaj bo rabil zelo odločne in ostre besede, katere bodo Hit- iz Hung in Mo pogorij ter so • >trallke5 toda njihov pred lerju pregnale vsak dvom o trdnem sklepu Angli- zal»leniIi ™like vojnega loff -e Drep'adel. Istega leta j. je. da gre v vojno na strani Francije, ako bi nemška armada vpadla na Čehoslovaško. Uradno je bilo naznanjeno v Berlinu, da se bo sir Henderson sestal s Hitlerjem v petek, tri dni pred otvoritvijo nacijskega kongresa v Nuernber-gu. — Henderson s seboj ni prinesel nikakih listin, da jih vroči Hitlerja, temveč mu bo ustmeno pojasnil stališče angleške vlade ter bo od njega zahteval, da Nemčija sodeluje skupno z Anglijo in Francijo za pomirjenje Evrope, in sicer takoj, če hoče, da je odvrnjena vojna nevarnost. Angleška vlada želi, da bi Združene države odobrile njeno postopanje glede Cehoslovaške, vsled česar bi Anglija upala na pomoč Združenih držav v vojni. 900.000železničarjev namerava zastavkati REPUBLIKANCI NAPREDUJEJO V JUŽNI SMERI Navzlic močnemu fašističnemu odporu r e -publikanci napreduje« jo. — Mednarodni prostovoljci odhajajo. II EN D AYE, Francija, 1. septembra — Republikanci na fronti v Estramaduri stalno na predujejo ter so se navzlic močnemu fašističnemu odporu polastili več važnih višin pri ia že izza leta 189o. Pri vsakih . ... . ... ,. i . . , . v, I Ko so republikanci zasedli volitvah je pozivala svoje čla- ne, naj glasujejo za tistega kan-(Hdata, ki jim največ obeta. Xa konvenciji leta 1935 so se prodirati proti' ieiegati International Ladieš (Garment Workers unije zelo zavzemali za ustanovitev delav mate rja'a. ŠANOHAJ, Kitajska, 1. sep. — Nek japonski častnik je rekel, da ."-o japonski letalci iz veil 1 i največji zračni napad v ee-i log je prepadel. Istega leta je bil John !>. Lowk ustanovil Odbor za industrijalno organizacijo. — Neodvisna politična delavska stranka, — je rekel W. li vojni na Utajite utrdte oko"!'Sreen- T V.1 pome";la ii 100 milj jugovzhodno od ,nje- ~ 'lou,„n; "as b° "°*tTau~ ■ j , tr * -v 4. • i »karstvo oiaeilo v političnem o Hankova Kot pravi častnik, sor . J bomlbe deževale na pokrajino i21 \V" . . - . , j , r . * I Green ie priporočal članstvu, juzno od Jangcea in so priprav i . , 1 1 . - ,, 1 naj glasuje za senatorja Geor- a v Georgiji in za Smitha v South Carolini, ki je bil vče- vile pot za japonsko infanteri-j J jo. V tem predelu so bile raz-dejane akoro vse kitajske artilerijske postojanke. Japonska vojna mornarica poroča, da so japonski letalci izstrelili cel kitajski škadron 17 aeroplanov angleškega izdelka nad Namjungom. Zračni boj se je vnel, ko so japonski letalci bombardirali letališče pri Namjungu. so cesto, ki pelje iz Castuere v Almorchon, je bilo fašistično prodiranje ]>roti Almadenu vstavljeno. Pri Campanariju so fašisti pričeli s svežimi četami napadati, toda vsi napadi so bili odbiti. Ob Ebru je fronta primeroma mirna. Republikanski letalci so - strojnicami obstreljevali fašistična ojačenja, ki so prihajala na fronto. BARCELONA, Španska, 1. septembra. — Mednarodni prostovoljci. ki so na potu iz Španske, so pričeli hoditi skozi Barcelono, kar pomeni začetek konca slovite mednarodne brigade. Major Jose Antonio Valledos se je v svojem poslovilnem govoru na 15. brigado vsem onim. ŽELEZNIŠKE DRUŽBE PR AVLIO, DA JIM GROZI BANKEROT CHICAGO, 111., I. septembra. — Devetnajst bratovščin železniških uslužbencev je pozvalo danes 928,000 članov, naj glasujejo, če naj bo napovedana splošna stavka železničarjev ali ne. Železniške družbe jim namreč nameravajo znižati plače za petnajst odstotkov. raj ponovno nominiran. Nadalje je priporočil ponovno izvolitev dveh newy or škili repuib-j^ so ri avljeni na ^hod, za Irkanskili kongresnikov Bruce Bartona in Hamiltona Fisha- WASHINGTON, D. C , 1. septembra, —Vslecl __ . . . j. ii- A ,.. . .. | Kitajci pa poročajo, -da so sedanje evropske krize Anglija m Francija naga- |pri napadu ua Namjung iz.tre- njate ameriške izdelovalce aeroplanov, da jih čim- lili 8 japonski aeroplanov prej zgrade in pošljejo, da morejo povečati svojo zračno silo. ^^ Nekateri viri pa pravijo, da aereplani ne bodo MORILCA MATERE JE USMR- gotovi prej, kot v štirih ali petih mesecih. ' JJJ^ gJJ^J Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull zelo [ - BLOOMINGTON, Ind., 31. avgusta. — Osemletnega Clif-forda Caina, ki je pred tremi leti ustrelil svojo mater, 24 letno Myrtle Cain, je danes pri igri usmrtil njegov desetletni brat Robert. Meseca aprila leta 1935 jemati sedela na kuhinjskem pragu in lupila krompir. Petletni Clifford je nekje iztaknil oče tov revolver, ga nameril na mater in sprožil. Bila je na mestu mrtva. Tudi Robert je imel revolver, o katerem pravi, da ni vedel, da je nabit. hvalili za vse, kar so storili za republikansko Špansko. Dopust dobi vsak tuji prostovoljec, ako je služil v republikanski armadi 14 mesecev in DVE LETI SO IMELI ZAPRTEGA ... DEKALB, 111., 1. sep. — Da- Je bil na fronti saj 6 mesecev, nes se je povsem po naključju dognalo, da so imeli stariši 24- A.ko bodo odšli vsi prostovoljci, ki so zadostili tem pogojem. letnega Vincenta Redmonta dve I tedaj bodo v štirih ali petih leti zaprtega v kleti- Neki sod- tednih odšli iz Španske vsi pro nijski'uslužbenec je prinesel v stovoljci. Republikanska vlada hišo listino in slišal iz kleti ču- je že preti enim letom izdelala dne glasove. Redmont in nje- 'načrt za odslovitev prostovolj- natančno proučujeta nemško-češki položaj, kajti, ako vojna izbruhne, še predno so aeroplani odposlani, bo mogoče stopila v veljavo nevtralnost na postava, po kateri areoplanov lie bo več mogoče poslati. Anglija je naročila 400 poizvedovalnih in šolskih aeroplanov — 200 od Lockheed Co., 200 pa od North American Aviation Corporation. Francija je naročila 100 zasledovalnih aeroplanov pri Curtiss-Wright. LONDON, Anglija, 1. septembra. — Posebni vladni odbor je izdelal natančen načrt za odhod o-trok iz velikih mest, ako pride do vojne. Z v&emi' velikimi železniškimi družbami je bilo dogovorjeno za prevoz otrok in žena in starih ljudi, tako da bo moglo iz mest odpotovati po več tisoč ljudi na uro. Ti ljudje bodo nastanjeni po deželi na kmetijah in ne ve velikih skupinah. PARIZ, Francija, I . sep. — Ministrski predsednik EJouarj Daladier jc v poslanski zbornici poja- gova žena sta bila v veliki zadregi. Stvar je prišla oblastim na nos, in policisti so vdrli v klet, kjer so našli Vincenta, z verigo priklenjenega k zidu. cev, toda v januarju je prišla o-fenziva pri Teruelu in ji je kmalu zatem sledila ofenziva v Aragonu. Vsi prostovoljci, ki pridejo v Umobolnega reveža so poslali (Barcelono, dobe civilno obleko v bolnišnico, stariša se bosta pa na državne stroške, toda ne morala zagovarjati pred sodi- vedo, kdo jim bo plačal vožnjo ščeni. v njihovo domovino. LINDBERGH 0DLETEL V PRAGO CLUJ, Romunska, 1. sep. — Sem sta dospela z letalom iz Rusije ameriški letalec Lindbergh in njegova žena. Po kratkem počitku sta odletela proti Čelioslo vaški, kjer se bosta u-stavila v Pragi. PROTI KONTROLI NAD INDUSTRIJO snil vojaško pripravljenost Francije, kakor tudi njenih sosed. Pojasnil je ves političhi in vojaški po ložaj ter poslance prosil, da njegovo poročilo obdr-že tajno. Navzlic temu pa je prišlo na dan, da je Daladier zatrdil, da sta Anglija in Francija tako pripravljeni na vojno, da bosta izšli iz nje kort zrna-govalki, PARIZ, Francija, 1. sep. — Francoska generalna delavska konfederacija, ki ima nad pet milijonov članov, je posvarila danes ministrskega predsednika Daladiera, da se bo borila proti vsakemu poskusu, čigar namen bi bil podrediti industrijo vojaški -kontroli. STEKLARJI NAJ BODO VZOR _VSEMDRUG1M John L. Lewis svetuje u-niji a vinih delavcev naj napravijo v svoji organizaciji tak red kot so ga napravili jeklarji V svoji. ""WASHINGTON, septembra. — V namenu, da napravi red v United Automobile Workers uniji, je postavil John L. Lewis, načelnik CIO, avtnim delavcem za vzgled u-nijo steklarjev. Pred letom dni je nastal v uniji steklarjev razkol. Lewis je imenoval za predsednika Paula W. Fullera, ki je včeraj resigniral. Lewis je včeraj objavil Full-erjevo pismo ter rekel: — V uniji vlada popoln sporazum. Organizacija je v vseh ozirih stoodstotna. Fuller je v -vojem pi^uiu tudi indirektno zavrnil vse očit-jke, da izvaja John L. Lewis nekakšno diktatorstvo. — Naša unija, — pravi Fuller, — ne ve nič o kakšnem dik-' tatorstvu. Dokler ni posegel Lewis vmes, so se steklarji prepirali, in je pretila resna nevarnost, da se bo unija razbila. Nato je pa zavladal mir. Ves kredit gre Lewisu in njegovem načinu za uravnavo delavskih sporov. STAUNMOBILIZIRA MOSKVA, Sovjetska unija, 1. sep. — Vodstvo sovjetske armade je vpoklicalo v dveletno službo rekrute letnikov 1917 in 1918. Armarino glasilo "Rdeča ZveKda" pravi, da jih. je med njimi 10,000, ki znajo voditi letalo in skakati s parašuti, česar so se naučili kot člani mladinskih organizacij. Tak štrajk bi ohromel 141 železnic. Stvar pa ne bo tako hitra, kajti predno bo prišlo do stavke, se bodo vršila dolgotrajna pogajanja, in bo najbrž tudi vlada posegla "vmes. Sklep je bil storjen včeraj na konferenci osemnajstih predsednikov, zastopajočih osemnajst bratovščin železničarjev ter'bratovščine "railway trainmen," ki je samostojna organizacija. Železniške družbe pravijo, da je skrčenje plač potrebno, ker bi v nasprotnem slučaju prišle v bankrot. Bratovščine nočejo o tem ničesar slišati. A. F. Whitney, predsednik trainmeuov, pravi, da bodo vsi njegovi ljudje, ki jih je 150,000, dobili glasovnice—v teku dveh dni. Glasovanje se bo začelo 24. soptembra, in bodo glasovali po pošti. Končano bo v teku treli tednov. Železniške družbe očitajo železničarjem, da se boje predložiti svojo zadevo nepristranskemu razsodišču in da se ho vsledtega kriza pojavila bas pred novemberskimi volitvami. VEČ DENARJA ZA AMERIŠKO MORNARICO WASHINGTON, D. C., 31. avgusta. — Načelnik mornariških operacij admiral William D. Leahy je po konferenci s predsednikom Rooseveltom naznanil, da bo treba mornariški proračun za letošnje poslovne* leto povišati za $200,000,000. Admiral Leahy je rekel, da mornarica neobhodno potrebuje najmanj 4 nove kri žarke, 6 do 8 rušileev in 6 do 8 submarinov. Poleg tega zahteva Leahy, da jc treba dodati Se dve veliki bojni ladji šestim ladjam, ki so sedaj v delu. naroČite se na -olas VARODA" NAJSTAREJŠI SH »OVBNSKI DNEVKI5 V BREZPOSELNI DOBIL ČEK ZA $500,000 CAULEY BRIDGE, W. Va., 1. sep. — S. C. Coda, ki je že več let brez dela, je dobil-danes po pošti ček za .petstotisoč dolarjev in dva centa. Spočetka je mislil, da se nekdo šali ž njim, toda čeku je bilo priloženo pismo Workingmen'i Savings Bank and Trust Company iz Pittsburgha. Banka mu na- ČISTKA V SOVJETSKI UNIJI LONDON, Anglija, 31. avg. — Tukajšnji časo^fe Times je danes objavil poročilo o ekse-kuciji nekaterih visokih uradnikov sovjetskega mornariškega komisarijata. Med njimi sta t«di admiral Vladimir Orlov,' bivši vrhovni poveljnik sovjetske mornarice, ter admiral Sivkov, bivši poveljnik baltiškega brodovja. znanja, da je bil denar naložen že enoindvajset let. Coda se spominja, da je imel nekoč v Pittsburgbn bogato telo/ 1 ■ ri tr» i t* » r» Y • "0LŠ0 KlBOD^-1 mm Friday, September 2, 1938 J _ \ THSTLAUGBBT BLOVfiJUJi DAILY W U. S. GLAS NARODA 99 ■d Published by MfMO mUHDNQ COMPANY (A €m—>i») ✓ of abore officer«: NSW YORK. N. 45th Year M8OTD BVBBY DAY KAUiyT SUNDAYS AND HOLIDAYS A4T1UM on eoutnt trn celo l*i ta Kan la pol M Za četrt le M® •••••• ••••aaaa tft-00 ta................$2.00 ta •••••• |1<30 Za Hew York m celo leto . . Za pol leta ............ .... Za lnoaematvo aa celo leto .. Za pol leta ............ .... $7 00 S3.ro f7.«Kl 9&60 Yearly "OU® NABOD1" IZHAJA VSAKI DAN IZTZEUSl NEDBU IN PRAZNIKOV "OLAB NABODA", Slf WEST 1Mb STREET, NEW YORK, N. Y. S—1*4* DOPI81 brea potfptea In oeefcooetl ae ne priebčujejo. Detmx m naročnino Mjw biafOTolt pottUatl po Money Order. Pri spremembi kraja narcxi-Vturr. prortmo. 4» m nam tndl prejiaje Mrsllšče oamaoi, da hitreje najde- ODMEV HULLOVEGA GOVORA V FRANCIJI V političnih krogih je govor zunanjega ministra Združenih držav Cordela Hulla naletel na ugoden sprejem. Njegove fceseu* so odjeknile toliko bolj, ker te v njih opažajo jasni po gledi na sedanji evropski položaj. Čeprav je tradicionalno politično načelo o ne vmešavanju Združenih držav v evropske zadeve tudi v tem govoru ponovno potrjeno, so dobili v Franciji utis, da predstavlja Huliov govor znaten napredek v primeri s prejšnjimi izjavami predsed nika Združenih drž«v Roosevelta in zunanjega ministra Hulla. Posebno pozornost je vzbudil oni del Hullovega govora, v katerem je izvajal, da ameriško javno mnenje skrbi vsak dan bolj za blagostanje in varnost. Poudarjajo tudi oni odstavek, v katerem je Hull n oglasil, da morajo posamezne države danes izbirati ali med zakonitim redom in spoštovanjem pogodb, ali pa proti zakonitim akcijam in nasiljem. Tej zadnji hsjavi pripisujejo v Franciji velik pomen tudi z: ito, ker smatrajo, da bo mir ohranjen samo tedaj, če bodo obstojala načela o v^c/kem pojmovanju vezi med posameznimi narodi. Zakon za soi ,ih izmenjala Wickham Steed, znani angleški publicist in lord Rothmere, časopisni magnat, ki je nasprotnik Čehoslovaške. Steed očita Rothermeru, da vodi njegova politika k povečanju splošne evropske napetosti in s tem k večanju možno »ti evropske vojne. Zelo zanimiva pa so v obeh pismih mnenja o verjetnem zadržanju dommionov za primer, da bi se Anglija zapletla v kako srednjeevropsko vojno. Lord Bother mere piše: — Dva ali znabiti trije domini oni bi v tem primeru proglasili svojo nevtralnost in s tem razbili naš imperij Steed pa odgovarja: Vaše informacije o stališču domi nionov so napačne, kakor sem se mogel o tem sam prepričati. Vsi dojninioni bi prar tako kakor jaz odobrili in podprli sleherni odpor Anglije proti napadu na katerokoli točko britanske ga obrambnega sistema. Kakor ja-z — in seveda drugače kakor vi — bi se prav nič ne strašili, boriti se, ako bi bilo potrebno, zrn načela, na katerih je grajen britanski imperij. Danes pa je položaj tak. da meje Velike Britanije niso več na Renu, kakor je dejal nekoč Baldwin, temveč na mejah Čescfcslovaške. Jutri utegnejo biti še kje drugje. Najbolj bomo preprečili aeyarnost, da bi jih morali braniti z orožjem, ako se odločno zavzamemo za mir in tvegamo o tem obvestiti tudi druge. POPRAVEK V javni zahvali, ki je bila priobfeaiA dne 18. avgusta, se je pojavilo par neljubih pomot. Rojak John Mravinac je daroval za pogorelce, ae pa za spomenik Gorniku, pač je pa daroval Frank Mravinc $1.50. — Ime T. Lavrinc se mora glasiti T. Lavfič, ime T. Klain pa T. Kalin. KJE SE NAHAJA FRANK Z URO, ki se je pred nekaj leti nahajal s svojo družino v Ohio. Zelo bi bila hvaležna, če mi kdo sporoči njegov naslov, ali naj *e pa sam oglasi. — Mrs. ROSE PETRICK, 851 Lake Street, Eimira, N. Y. (3x) GEORGE C* APOSTLE, Inc. UNDERTAKERS EDINI JUeOeUOYANSKI ffQKBNIK V NEW XOKKU IN OK0LACI ANTHONY SVET, (Uniioenaed) ■ 'r%. """ T iloCajn okrnite na nai pogrebni n * h« pum * Vam In Vam o sedaj več 'kot :S9,000,000 dol a vet-'v je zaprosilo za socijalno-varnotetni račun. Ustanovljene so 7K>kojiiiiio za delavca v poglavitnih Obrtnih in trgovinskih strokah. Nala-šsm so gotovi davki toliko na delavca kolikor na delojaajalca ila se vgradi (pokojninski sklad. Mesečne pokojnine osd ne manj kot $10 do ne več kot $85 se ijodo začenši od leta 1942 izplačevale onim, ki prestanejo delati, ko so dosegli »starost 65 let a'li kasneje. Enkratna odpravnina so izplačuje delavcem ki niso vpravičemi do mesečnih pokojnin, in sorodnikom oziroma zapuščini onih delavcev, ki umrejo, prodno bi dobili minimalni znesek, do katerega so v pravičen i. Zavarovanje proti nezaposlenosti. Social Security Act daje posameznim državam široko dis-krecijo gledo vrste nezaposle-nonstnega zavarovanja, ki *jo nočejo vpeljati, morajo }>a odgovarjati gotovim pogoj«An, ako ho-č.ojo Ibi'ti vipravičeni do sodelovanja s strani federalne vlade. Do meseca junija 1938 je vsaka država Unije, kakor tudi Distrio of Columlbia, A-laska in Hawai, Tzakonila postavo o nezaposlenosti nem zavarovanju, ki odgovoarjajo osnovnim zahtevam socijalno-v a mostnega zakona-. V 28 državah so se Odškodnine neza-poslencem dejamski izplačeva-j<\ V ostalih državah se bodo izplačevale prihodnje leto. Te odiškodnine približno odgovarjajo polovici plače do največ .$15 in se naA'adno izplačujejo za največ lf> t flnov na leto. Visled toga zavarovanja je bilo delovanje državnih posredovalnic dela znatno razširjeno. Pomoč potrebnim starcem in odvisnim otrokom, slepcem itd. Vse države sodelujejo. Skoraj 1,700,000 starih ljudi dobiva nnSočne fxwlpore. ki omo-.-očujojo, da ostanejo pri sebi doma. Federalna vlada plaču-jo vsaki državi eno troti no državnega izdatka. Več kot 39 tisoč slepcev dobiva mesečna Stlačila. Federalna vlada prispeva polovico. niii|U,iia>]iiiU|.,|iiii'i(i»|U«iiiiiiii!i|lUiiiiiiiii illllf"Hiy|H|ii>5*t||l||||||s.ii|t«ltrRHf'Hilltm|tt 'GLAS NARODA" \ S pošiljamo v staro do- K ^ movino. Kdor ga ho- \ ^ Če naročiti za svoje j k sorodnike ali prijate- jj Sije, to lahko stori. — \ ^ Naročnina za stari p ^kraj stane $7. — V j fc Italijo lista ne poši- ^ ^Ijamo. |tllllllt||H,|lllini||||.,|lMllll!|,|i{f||fUI|||| ,,1111 iiiiaiii,I,':i>r.iiin!l|iiiriHtiI''iiiiiiiii!i*f,fiiiit Iz Slovenije. SMRTNA NESREČA POD VRHOM TRI-GLAVA Tik pod v rohni Triglava se V- 19. avgusta dopoldne primerila smrtna nesreča. Popoldne je s Triglava prihitel enki nem-j ški planinar, ki je bil priča do-I irodka a se jo moral popoldne I že vrniti z vlakom donim* v Nemčijo. Pripovedoval je, da je 'bil v družbi šestih turistov, deloma Nemcev, deloma Slo-Ivncev, ki so davi zarana na-j skoei'1 i Triglav. (Seznanili so se šele na poti. Sli so po Tomin- • • pošiljatve imwmrm*rTwirMiifi^!!!T'nTOmrmnTmciOTiiiiLiiuin.Jilui*iiiu wmmiHfflwim ■firm: i m i rrmi rmrmrniti i n 11 riti mh i iti miti m mth if mrmii um**f«[mH»niTHi?nTmiiiuwi amiiFMuiiE^rfiMiiJin^^irn^TMiTi^tiijMiiimituKsi^iininMiBiiitinTM^'itiiifiitiiiirtiji-ti-trimw i3i!!:;iiiiii;iiiuiH;niiiu>si:iiiiiiiiiiiui»iiinnii:wi!r.iUH!inn9n DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO Za $ 2.55............Din 100 $ 5.00............Din. 200 $ 7.20............Din. 800 $11.65............Din. 5oti se je peljal ii<»ki motociklist. * Na ovinku pri Drenovem griču kjer je *kri-žiišče, zapira raiagled liiša, zato vozač ni mogel videti vlaka, ki je praiv tedaj privozil do križišča ceste in proge. Na tem zloglasnem ovinku so se že večkrat dogajale nesreče, tu je tudi pred nekaj leti treščil vlak dva avtobusa. Vlakovodja, ki je videl, da bo moralo priti do usodne nesreče, je hotel zavreti vla'k, a je bilo že prepozno. Vlak je naletel na motocikli-.-ta in ga prernzal. Baje ie pokojnik neki Ivan Kuclcr iz Ve-ii'ke tii go joe. Nesreča je globoko pretresla vse potnike, ki so se s tem vlakom vozili proti Lpibljani. Obenem je pa nnv opomin, da je treba usodno križišče zavarovati z zapornicami. NESREČA NA NEWYOR5K1 PODULICNI ŽELEZNICI Na newyorski pod ulični železnici sta kolidirala dva vlaka. I>ve osebi sta bili usmrceni, nad petdeset pa ranjenih. Nesrečo je povzročil napačni signal. oba pogleda enako resnična. Med državnikom in politikom je velika razlika. Državnik hoče nekaj storiti za svojo domovino, dočim hoče politik, da bi domovina kaj storila zanj. Nekateri očitajo žen.-kam, da rade govorijo, da hočejo imeti vselej zadnjo besedo, da je gorje možu, ki bi skušal ugovarjati. Pa ni res tako hudo. Moški imajo ponavadi vedno zadnjo besedo. Zakonca se prepirata, toda moški izgovori zadnje besede. Ali veste, kakšne so tiste besede? Takole se glase: — No, pa naj bo tako kot ti praviš, c^p Učitelj predava o elektriki, ki nastane s trenjem. — No, Mihec, zdaj nam pa povej, pravi, — kaj ti skoči v obraz, če pogladiš mačko proti dlaki? — Mačka, gospod učitelj. c^p Fant je vprašal dekleta: — Ali se hočeš poročiti z menoj? Dekle je odvrnilo: — Ne. In bila sta srečna vse življenje. Med "smešoicami", ki jih objavljajo starokrajski listi,"srečam včasi katero, ki se mi prav znana zdi. V takem slučaju začnem premišljevati, kje sem jo videl oziroma slišal- Od vseh strani jo pogledujem, tehtam besede, ki so v nji, brišem barvo, s katero je nade-belo našmirana, — slednjič jo pa spoznam: to je moje dete, ipočeto in rojeno v uri razposajenosti ali tegobe in spuščeno v svet brez varstva in opore. Kdo ve, kod je blodilo in s kakšnimi mojstri je imelo o-pravka? Ko po mesecih ali letih pri-roma k meni nazaj, je tako raz-cefrano, pokvarjeno in poon-gavljeno, da na prvi pogled sploh ne spoznam v njem svojega lastnega duševnega otroči-ča. Ib ko ga spoznam, se ga sramujem. Sram me je otroka in sram me je očetovstva, dasi me 'Smesnica" tiho in milo prosi: — Papa, oh, p&pa, kaj me res ne poznaš? Saj sem tvoja, samo tvoja. Ko si me poslal v svet, sem se potepla, zdaj se pa zopet vsa s pokorna in potepe-na vračam k tebi. Tako "siuešnieo" običajno za vržem in začnem drugo u-strarjati. Če se mi tvorba po sreči, jo pošljem eitateljem, ne da bi si jo natančno ogledal. Edinole poročila, kako je bila sprejeta, merqdajna same. Friday, September 2, 1938 BH LABGSST SLOVENE DAILY IN U. 9. J. R. HARRER: BISERI V MONTE CARLU Alfred Briveaux je zelo prijeten elove»k ima pa dve vt liki napaki: rad dvori damam in včasih (se udeleži majhnih sle-parstev. Zdaj poizlkusa svojo sreV'o v Monte Carlu. S smehljajem na ustih stopi v igralnico. Igra in sreča mu je naklonjena. V listnici ima šest-< lest t tisoč frankov. Xa tlra-gt-m koncu mi«ze sedi zelo grda dama najzrelejših let. Me-/.ikne lepemu Briveauxu, ki pa se okrenie v stran, ker ni niti trohico vabljiva. Zdaj opazi, da je stvlla kraj njega najljub-kejša blondinka; njen beli vrat krasi dragocena biserna ovratnica. Mlada dama i>ri«"en igrati. V krafckib minutah izgubi petsto frankov. Žalostna vstane in odhaja. Briveux tudi konča igro. Mlada dama mu ugaja. Xagovori jo. Dama se ustavi In so molčo o»zre v sinipatično-g«» moža. Ali jo sme tapremlja-ti! Nato gresta mimo grdo dame. ki se zopet nasmehne Alfredu Briveuxu. "'Kaj hoče ta stara?" "Stara!" meni mlada dama. "iSaj to je vendar kneginja Li-mokovska. ena hnncd najbogatejših žon. Ali nist»' opazili, kt'ko -se mi jc nasmehnila?" Brrvouax so silno za«'udi. "Mislil seru, da velja smehljaj meni. Že med igro je hotela z menoj koketirati." "Vi se motite, gospod. Ta smehljaj je veljal meni. ali bo-iie rečeno, moji biserni ovratnici.** Alfred Briveux se zagleda v njeno ogrlico. Ne ve mnogo o (bist rih, vidi pa, da so prekrasni. "'Kmeginja bi rada kupila t« ovratico. Že večkrat sem jo zavrnila, toda starka ve, da s>em brez denarja in da imam v zadnjem čahu še smolo v igri. Zdaj pa jo moram prodati, vendar sem pruponosna, da bi jo ::ema ptonudila.'* Alfred Briveux je nekaj trenutkov premišljal. "Dwna je morda v resnični sili?** "Aiko želite, milostna, prodam bisere za vas.** *\Res| To bi bilo pač pre-iju/be®nivo." Snela je bisere in jih dala Brrveauxu. Dolgo jih je ogledoval, ne-/ladno pa *se je zimračil: "Biseri so ponarejeni." Mlada dama skoro da ni omedlela. "Xi mogoče, ni mogoče! Dobila som jih v Pariau od svo-.joga zvestega častilca in ocenili so jih na dvesto tisoč f.ran-icov. Tudi stara kmeginia jih je imela v rokah ter je bila zaradi njih iz sebe." Briv* mix se je za.smejal. Dra-•4131 jar. ki vam je to rekel, je bi! m« iwla prijatelj vašega- častilca. Ocenil jih je visoko rz -ame ustrežljivosrti. pa je stara kneginja prepričana, da -o biseri pristni, potem je vse " i odii. Prod ni i jMi za pristne .n izkupiček dveh sto tisoč fran kov si razdeliva na pol.** "To je vendar sloparstvo." Biiveaux se za to opom'bo ni zmenil kn je le zamahnil z ro- " Uboga dama, da jih mora vendar prodati. Pa čemu potrebuje vas pri tem? Sicer pa je to postranska stvar. Koliko zahteva za ovratnico ?" "TVfeto tisoč frankov.** "To je mnogo denarja — nu, tu smo zdaj pri draguljarju.** "S čim vam morem postre-či, gospa kneginja ?' * "Oceniti mi, prijatelj, to biserno ovratnico. Rada bi jo kupila. Kaj je vredna?** Brrveaux je dejal vljudno: "Zahtevam tristo tisoč frankov.** Draguljar ogleduje bisere od vseh strani, pokimatva in reče naposled. "Ovratnica je ponarejena." "Ponarejena?" vziklikne stara daraia. "Ali ste me gospod nionda hoteli oelepaniti? Pokličite policijo.** Briveaux prebledi, "iPa to ni mos?ooe . . .** Draguljar: "Mktnda se ne s»poznate mnogo na bisere. Imitacija je imenitna, vendar ko. Mlada dama je zamrla oči;pa so ponarejeni, te se težko dihaje, opirala ob j iBriveaux w.ame ovratnico in dober. Briveaux je bil navdfu-1 hiti do hotela de Paris. Tam šen, segel jo v žep in ji dal pet- izve, da je lplada dama pred i«-si t tisoč frankov. "Jaz >ein i|>ošten sleipar. pol ure odpotovala. Tri dni kasnojt- se sestaneta Plačam, preden proilatu. Dni-I^tara kneginja in mlada dama ti,ih petdeset tisoč vam pri ne-j v Genov L sem za uro v vašo sobo. Ali fmein ? '"•Da.** je zf*'epotala dama :n zardela. "Soba št v. 37. Hotel do Paris." Briveaux se je vrnil v igralnico. Pristopil je k stari kne-ginji in dejal: "Kneginja, ali bi mogel govoriti z vami v neonedoljo'k pa sta se po-greišenca nenadno pojavila v Zermettu. Zavoljo trenutnega vremenskega preobrata nista mogla več z gore nazaj in sta morala skoraj pet dni in noči preJbi-ti na prostun. Kakor poročajo, ista to preizkušnjo pre-(bila še precej doft>ro. ............................................................................f!iiiii!iirtHiiiHgo-va najboljSa dela. ANDREJ HOFER ________________________________________________50« BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena............................... Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela cJ«vnega ruskega romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena —...........................-......... Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina že tiska, ki se je koncem prej-finjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELGRAJSKI BISER -------------------------------------35e BOJ IN ZMAGA --------------------------------------------------20e CVETINA BOROGRAJSKA ............................... CVETKE (pravljleo za stare In mlade)-------------S0e DEDEK JE PRAVIL (pravljtee) ------------------------40c DEKLE M.KA, spisal EdrnsnA de Coneoort. 112 strani. Cena ----------------------------------------------- M Concourtova dela bo polna flnes in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijlb nekateri so mojstrsko podaDl in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo eraj nJega in kramljajo C njim. DEVICA ORLEANSKA ------------------------------------«•« DVE SLIKI, spisal K saver Me&ko. 103 strani. Cena M Dve čtricl enega aaSlb najbolj Alta pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" .In "Starka*. Obe sta ronlatersko nvrgeni, kot jih more ■avrSltl edlnole na§ neino-čntečl Meftko. ELIZABETA, HCl SIBIRSKEGA JETNIKA--------Ue PSA DIAVOLO __________________________________________M* GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-činakl, viaelomodre humoreske, T2 strani J3 KNnCkl PUNT, spisal Sews —« Zgodovina naitega kmeta Je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — "Zadnji kmečki punt" Je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman Itn sleherni s užitkom prečita*. KRALJEVIČ IN BERAČ ..................................SOe KRVNA OSVETA (povest lz abruških gora> — SOe IJi BOHEME. Spisa: M. Mnrger. 400e str. Cena...90 Knjien opisuje življenje umetnikov v Parl-Knjlgn 1» svetovno znano deiu. LI8TKI. (K* MeSko*. 144 stran* ............ 70 MALI KLATEŽ /spisal Mark Twain) ----------HUMA LI LORD. spisala Frances Ilodgeson Burnett. 193 strani. Cena ----------------------------------- M (Hobobn MMiovflni o otroku. W «ane odijndnero ftidaka. Re*ek plod smerifike vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini Id reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim Cena M Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MALKNKOfOT. srfaal Im AftnM. lM Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TRI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opib mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne n trn j a kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fievee. TKI knjige po 150, 18« In 114 strani. Cena _______ .60 vsak svexek. Vsi trije....... Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje nsorlo In Sivi Jen je kmetakega fanta, ki so ga stari-fii poslali v Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter xdaj lažje, zdaj težje, lezel od ftole do Bole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjif« ■<» pisane ilvsbno. Oh Mtnohi se Im moral tell večkrat o*j area nasmejati KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal •tales Verne. 65 strani. Cena ........................ Mends ni hlln pisatelja nn svrtn. ki bi !um»1 tako živo domišljijo kot jo je imel Franco* Jnles Verne. In kar Je glsvno. skoro vse njegove napovedi so se vresnlAile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letala submarin, polet v stratosfero itd. (Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseli stanov — 292 strani.........50 NA DEŽNA NIKOLAJ A VN A Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cen«.......... .33 Junak' tega romana blodijo In tavajo skoal temo življenja. Vzpenjajo se kvi£kn, a sredi pota omagajo. NAŠA LETA, spisal MIlan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broft............. -5« Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NADEŽNA MKOLAJAYNA Spisal V. M. Garšin. stra."L Cena .... .55 Junaki tega romana blodijo in tavajo Kkozl temo življenja. Vzitenjajo se kvišku, a Bredi pota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ....................................5©t NA RAZLIČNIH POTIH ...................................... 40« NOVA EROTIKA, spisal Ivan hOZMaN. Trda vezana. 115 strani. Cena .................................... Knjiga vsebuje "misli, ki ao se rodUe v Človeku v prvih letih svetovne vojne". PESMI V PROZI, spisa« Cbas. Baudelaire. 1« strani. Cena ----------------------------------------------------- Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. P1NGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena .....................................................— To Je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je davni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PLAT Z! ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .4t Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga 8e dve. naoraC "Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR ...........................................1 POŽIGALEC ........................................................... POSLEDNJI MOHIKANEC -----------------------------*•» PATRI A (pe vest i« Irak« zgadovln*) --------------SOe POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Mefiko. — 19 strani. Cena ................................................ Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke tn mehke. Posebno ženake ao vnete za njegova dela. ^ PRAVLJICE. »pisal M. Majar. Izbrani ta prostega naroda. Cena ..................... PRAPRIfiČANOVE ZGODBE ..........................— Mo PK1GODBECEBEL1CK MAJE, trd. ves. .......... L— PRVlC MED INDIJANCI. Povest izza Časa odkritja Amerike. Cena ................... M REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM------SIK RDEČA IN BELA VRTNICA ............................»» 1'1'ICK tftlLlVKK, Kabindraut Tagare. Trda *«. 84 strani. Ceoa _______________________________________ Prgeovori, eseji in misli alavuegs tndijake-ga pisatelja. ŠTUDENT NAJ BO. — NAS VSAKDANJI KRUH. spisal F. K. Ffnigar. 80 StnitiL leM ^0 NuS mojsterski pripovednik nam vm bosumne 11a vazo s pisanim krilom. + Ravnokar sem skončaval te vrstice, pa zaslišim klic časni-Ških raznašalcev: —Extra, Extra! — Hitro stopim na ulico in vidim da je v časnikih natisnjena brzojavka 11a mestnega župana Scully-ja, v kateri sporoča D. Corrigan, drugi Lindbergh, da bo priletel k otvoritvi 1501etnega jubileja Alleghany County v svojem starem, 900 dolarjev vrednem zrakoplovu, v petek, dne 2. septembra ob 4. uri popoldne 11a Allegheny County Municipal Airport, nakar se bo takoj pričela po mestu pomikati takozvana "Cor-riganova parada", zvečer pa bo v njemu v počast prirejen slavnostni banket v prvovrstnem William Penn hotelu. Prva otvoritvena parala pa se bo vršila dopoldne ob 10. uri. Pozdrav! stavljene. Dagmar je bila še preveč otročja, da bi vedela, da je drži£, Elena, kajti stric Rudolf je od- Ponvico teh aflvari, ki jih je Dagmar prinesla a seboj. On ti jih je podaril, ne pa Dagmar. Klena slamo vzklikne ter se vrže na Dagmarine obleke. KaUnna jih 3teje. Bilo je qsem novih oblek. In ne da bi trenila % očmi, zapove signora Katarina: ^ 'J*-" « ¥ <*ve oMefcL Za Dagmar potem ostanejo še 81111 1,1 J* dovolj, ker je prinesla s seboj še tudi nekaj ponofiengi dbldk." ** ** Dagmar, mati in hči, katerima tudi Sr^J^.f?«^* izberete ofcleke. Seveda -ste si izbrali najlepše obleke za Eleno. (J*4ift aribodnji&) za gotovo obiskati na njegovem domu in to sem tudi storil. Razkazal mi je številne jako lično izdelane modele orodja in stroje v% ki so bili do najmanjših podrobnostih posneti po originalu, na to pa sva v njegovi bogati in vzorno urejeni knjižnici pregledovala najnovejše zgodo-vinsko-poljedelske knjige, do-čim nama je njegova prijazna ženica postregla z vročim, pa precej močnim čajem in doma narejenimi piškoti. prijateljem in znancem "Pod Lipo", dasiravno je še vroče. Upam, da to še ne znači opustitve dopisovanja, kajti tisoči bralcev ga bi pogrešali, saj on je med malim številom eden naj"zmožnejših slovenskih član-karjev v Ameriki. Smelo trdim, da ga ni, ki bi v kratki dobi dveh let priobčil toliko zanimivega in podučnega gradiva kot Mr. Kerže v svojih kolonah "Pod Lipo". Toraj le naprej, Mr. Kerže! RAVNATELJ SLO. VENSKE BANKE V PREISKAVI 1 = Važno za potovanje Mer Je — Hijen petevatt v atari Kraj »II MM kaga atf ta». J* Mtrefcm. Am Je urita v vseh stvareh. Valed maše Mge AUnJe Vas ■■■irci dati Mjtotjfta »ejaaalla I. te« vaa preakrbeti, 4* je palavMje mmtkm !■ hitre. ^ aa ta- deraljenja. Hate, vizeje la sploh tn, kar Je za ^eUvaaJe ^itritsi * ia kar Je clarM. ca Ne**arljanl naj as trenutka, ker deralisaje. RS-KNTKV PKRMJT. rw* lamJ tekaj n SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. ^ 1 - 1 " ' KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEWr? VSE PARNIKE m LINIJE ki so važne za Slovence za slepa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th &U New Vark. N. nii|lli«iiiimiil||jl,iiiiiiiii,|i,|iiiiiiiiih.|iiiiiiii ................................................. 20. septembra: Statendum v Boulogne '21. septembra: De Grasse v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 22. septembra: He de France y Havre 3. septembra : Conte dl Savoia v iienoa 4. septembra : Cliiimplain v Havre G. septembra : t He de France v Havre Xieuw Amesterdam v Boulogne 7. septembra: Queen Mary v Cherbourg Deutsehland v Hamburg Vuleania v Trst 9. septembra : Bremen v Bremen 10. septembra : Volendam v Boulogne Bex v (ienoa - i:5. septembra: Paris v Havre 14. septembra: Normandie v Havre "" Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg IG. septembra: Europa v Bremen 17. septembra : Saturnia v Trst Iz Ljubljane poročajo 20. avgrusta: Pred tremi dnevi je policija aretirala Mira Janko leta, ravnatelja Slovenske ban ke. Aretacija je bila izvršena na prijavo nekaterili prizade-1 ill strank in ko je nadzorno oblast v o ugotovilo nekatere nered n osti v banki. Danes je bil ravnatelj Jankole izročen sodišču. Krivdo odnosno podrobnosti te afere .bo dognala natančna sodna preiskava. Novica o arettaciji Mira Jan-koleta je abudila v Ljubljani razumljivo pozornost, še bolj pa bo menda odmevala med podeželskim prebivalstvom, ki je imelo z Jankoletom poslovne stike. Kakor zatrjujejo nekateri oškodovanci, je Miro Jankole prevzel vrsto vložnih knjižic raznih denarnih zavodov kot jamstvo in je na visoke vlo#e dajal ntoka posojila. Ko pa so zadnji čas nekatere stranke hotele 4«lbiti knjižice nazaj, to se pravi, ko so jih hotele orlkapiti z vrnitvijo posojila, ni HIo ne knjižice, ne denarja. Zadnje fini pred aretacijo so se prizadeti veflkrat TJbirali pred Slovensko banko na Krekovem tr^rn in bilo je več mračnih prizorov. Miro Jankole, ki je pričel svojo kariero ikot skromen menjalec denarja, dokler ni postal ravnatelj Slovenske bartke, je imel eš pred mesefei dva uradnika in dve Ženski po-. možni moči a zadnji čas je zašel v te-žkoče in je uradoval :kar sam. Oškodovanci zatrjujejo, da se'bo ta bržčas izcini-la nova večja afera 7. vložnimi knjižicami. 24. septembra : Conte di Savoia v Genoa 27. septembra : Bremen v Bremen Nieuw Amsterdam v Boulogne Champlain v Havre 28. septembra : Nonnandle v Havre Hansa v Hamburg 1. oktobra: Rex v (ienoa Veendam r Bolougne 4 oktobra: Paris v Havre Europa v Bremen G. oktobra : Queen Mary v Cherbourg 8. oktobra: lie de France v Havre Boma v Genoa Volendam v Boulogne 11. oktobra : Statendam v Boulogne 12. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 13. oktobra : Bremen v Bremen 15. oktobra: Vuleania v Trst 18. oktobra: Nieuw Amsterdam v Boulogne 10. oktobra: Queen Mary v Cherbourg 20. oktobra: Europa v Bremen 22. oktobra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Geuoa 26. oktobra : Aquitania v Cherbourg 28. oktobra : I le de Franee v Havre 20. oktobra : Bremen v Bremen Rex v Genosi Veendam v Boulogue VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prra številka pomeni mesee. druga dan in tretja 1« leto. Da nam Prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnoet nam ali Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vasem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tun; druge naselbine, kjer je kaj naSlh rojakov naa*-ljenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob l^uatfr COLORADO: Pueblo. Peier Culig, A. Saftlč Waisenburg, M. J. Bajub INDIANA: Indianapolis, Fr. gnp—ft* ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlo Cicero, J. Fabian (Chicago, Cxero In Illinois) Jollet, Jennie Bamblcb La Salle, J. Spelicb Mascoutah, Frank Angnatln North Chicago In Waokegan, M*»Jl War&ck Vodopivee VI ARI LAND: KlUmUler, Fr. MICHIGAN: Detroit, L MINNESOTA: Chiaholm, Frank Oouie, J. Lrxan'-Ji Ely, Joe. J. Pesbel Eveleth, Lonla GooSe ..Gilbert, Lonla Vessel Hibblng. John PovSe Virginia, Frank Hrratlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Waahoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Qowuda, lito« Falla, OHIO: Barberton, Frank Cleveland, Anton Bobek- Orna. Kar-linger, Jacob Resnlk, Joh- Supniu Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KlkeU OREGON: Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipavec Conemangh. J. Brezevee Coverdale In okolica. Mrs. Ivana Ropnik export, L*ai§ SuftMoHč Farrell. Jerry Okcrn Forest City, Math Kamia Fr. Blodnikar Gret'usburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Falaoia Krayn, Ant. Taulelj Lnzerue. Frank Balloch Midway. Juuu 2ust Pittsburgh in okcdlca, PUlip Pragar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schifrer West Newton, Joe^ph Jovan....... WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Sheboygan, Jsm WYOMING: Bock Springs, Laals DiamondvUle, Joe BoUufi trn, katera Je pnfet. wmyf