J!
IT
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem".
	— I i/haja 10 m 95. vsakega meseca	-=—=——	 Za posamezne člane v „Deželm zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 4’—, za člane onih zadrug, ki so v ,Zvezi" in ako so uvedle obvezno naročbo lista za vse člane, pa celoletno K 2'—. Sicer stane list celoletno K 5'—, polletno K 2 60, ===== četrtletno K P30 in posamezna številka 25 vinarjev. 		 ===== Cena inseratom: 1 /48 strani K 1’50. pri večkratnih objavah popust.		Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16. 1 Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20. ; ===== vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi.		
Štev. 8.	V Ljubljani, 26. avgusta 1915.		Leto II.
Cikanje vina.
V	vročem poletju se zlasti pri starejših močnejših vinih pogost orna zgodi, da se scikajo.
Cikasto vino ima duli po ocetni kislini (oziroma, kisu, jesihu) ali pa po ocetnem etru. Pivcu povzroča v grlu pekoč okus in zgago.
Zato je tudi prepovedano cikasta vina prodajati' in sicer je po določilih zakona o živilih smatrati ona vina za pokvarjena, ki vsebujejo poleg razločnega okusa po ciku več kot naslednje množine ocetne kisline v litru: belo vino 13 g, rdeče vino 14 g in črnina T6 g. Pri šibkejših in kis-lejših vinih se cik prej spozna kot pri močnih, trpkih ali sladkih vinih.
Vino se scika vsled tega, ker se v njem razvijajo bakterije ocetne kisline, ki razkrajajo njegov alkohol (cvet, špirit) in tvorijo1 iz njega ocetno kislino, ogljikovo kislino in vodo.
Na cikastem vinu v sodu ali steklenici najdeino> skoraj vedno tenko, fini pajčevini ali maščobi podobno kožico, ki obstoji iz samih drobčkanih bakterij ocetne kisline. Te so tako1 majhne, da jih gre po 1000 na dolžino enega milimetra, tedaj na
1	mnr en milijon.
Kakor vsaka glivica ali bakterija, se tudi bakterija ocetne kisline razvija pod gotovimi pogoji najbolje in ti pogoji so:
1. visoka toplota: pri 4 do 5" C se bakterija prične -razvijati, pri 34" C se razvija najbolje in pri 42" C se neha razvijati in pri 60° C pogine. Zato vidimo, da se ravno v poletnem času, ko je v kleteh gorko, vino najraje scika;;
2. Zadostna! množina kisika. Brez kisika se ocetna bakterija ne more razvijati, zato se pa tam dobro razvija, kjer je dosti zraka.
V	polnih in dobro zamašenih sodili ali steklenicah se tedaj vino zlahka ne scika, pač pa se to rado zgodi v sodih, ki niso polni in se v njih nahaja nad vinom zrak;
3.	P rime r n a m n o ž i n a alko-h o 1 a (vinskega cveta; ali špirita). Bakteriji ocetne kisline prija; sicer bolj, če ima vino manj alkohola: in je tedaj šibkejše. Ampak na površju šibkih vin raste glivica kana zelo mečno in ta zlahka ne pusti, da bi se razvijala na njem bakterija ocetne kisline. Kakor hitro pa' doseže vino 11 volumnih (prostornih) odstotkov alkohola, ne postane več kanasto; in ocetna; bakterija ima potem lažje stališče, da se lahko razvije. Zato vidimo, da postanejo mlada, šibka in kisla vina v nepolnih sodih raje k a n a s t a, starejša, močnejša, milejša vina pa posebno1 rada cikasta. Ako vsebuje vino 15 do 16 vol. odstotkov alkohola (to so močna, desertna ali likerna vina), ne postane tudi več cikasto.
Razvoju bakterije ocetne kisline ne-prikladna so kisla in zelo trpka vina. Uničimo bakterijo lahko z močnim žveplja-njem (8 do 10 g žvepla na 1 lil vina) ali pa še bolj z gorkoto, toi je s segrevanjem na 60" C ali s pasteriziranjem.
Kakor vsaka vinska bolezen, se da tudi cik lažje preprečiti nego odstraniti.
S pravilnim ravnanjem z vinom, to je z ravnanjem po načelih umnega kletarstva, se cikanju vina lahko izognemo.
Najraje se zaredi cik pri močnih, južnih, zlasti črnih vinih (istrijancu, dal-matincu itd.) ali pa pri belih vinih, ki so pripravljena s pomočjo kipenja na tropu.
Taka vina kipe navadno v odprtih kadeh, trop stopi na vrh, se tam močno segreje in cikanje vina se prične. To poznamo dobro na neštevilnih ocetnih mušicah, ki se nahajajo1 vedno v prostorih, kjer mošt na tropu v odprti kadi' kipi in ki so redne spremljevalke in raznašalke cika.
Med kipenjem se cik pri vinu še malo pozna, ampak ko' vino pokipi in se sčisti, pride cikast okus in duh na dan.
S pravilnim ravnanjem v kipenju se da to preprečiti. Tam, kjer mora mošt kipeti na tropinah, to je tedaj zlasti; pri črnih vinih, se poslužujemo zaprtih, francoskih kipelnih kadi, pri kterih stoji trop vedno pod površino mošta in se ne more ugreti.
Kdor nima zaprtih kadi in se mora posluževati odprtih, ta pa mora zlasti z vednim. tlačenjem tropa pod površino mošta, oziroma s skrbnim mešanjem tropa z moštom in pokrivanjem kadi obvarovati trop pred segretjem in pred škodljivim učinkom zunanjega zraka.
Ker ima vsako vino več ali manj ocetnih baterij v sebi, je zelo odvisno od nadaJnjega ravnanja z vinom, ali se cika-nje prepreči ali pospeši.
Najbolj nevarno je, da se število ocetnih bakterij v vinu še pomnoži, oziroma vino ž njimi okuži. To se lahko zgodi po cikastem orodju, zlasti'-po cikasti posodi.
Med gostilničarji, pa tudi med vinogradniki, se dobe posamezniki, ki nimajo v celi; kleti ne enega zdravega soda. Vsak sod je več ali1 manj cikast. Ce v tak sod pride še tako dobro in zdravo vino, se mora prej ali slej scikati.
Zato je vsak sumljiv sod pred vpora-bo z močnim sodovim lugom (2 do 5 kg sode na 100 1 vode) enkrat ali večkrat izpariti in še le ko se je sod tako temeljito razkužil in na to še pomil, z vinom napolniti.
Drugo, kar ovira razvoj cika, je mrzla klet. Zato se ozirajmo pri napravi novih kleti ne-le na mnenje zidarja,ampak tudi na nasvete dobrega strokovnjaka v kletarstvu. Pa tudi sicer se da slaba klet dostikrat z malimi stroški s prizidki in izolacijami zidov in vhodov temeljito zboljšati.
Vsaka klet rabi tudi oskrbovanje, ki obstoji zlasti v snaženju in zračenju. Zračiti je poletii ob mrzlih nočeh, zapirati in okna obsenčiti je ob vročini.
Tretji pripomoček, ki nam je na razpolago, da obvarujemo vino pred cika-njem, je ta, da hranimo vino vedno v polnili in dobro zamašenih sodih. To velja seveda za vino, ki leži v kleti in zori. Sode je poleti vsak teden, po zimi vsakih 14 dni do vrha zaliti, vehe obrisati in dobro zamašiti. Čim bolj močno in fino je
vino, tem bclj skrbno je treba to . izvršiti.
Vino, ki ga rabimo ža zalivanje, hranimo v manjših sodčkih in ga od časa do časa od vrha nekoliko zažveplamo, da ga obvarujemo pred cikanjem.
Drugače je seveda pri gostilničarju, ki ima več sodov vina na pipi. Tako vino od vrha žveplati se nikakor ne priporoča, ker bi dišalo preveč po žveplovi sokislini in bi povzročalo pivcu glavobol.
V velikih mestah si pomagajo gostilničarji in vinotržci na ta način, da navajajo v sode pod nizkim pritiskom ogljikovo kislino, podobno kakor pri pivu.
Prodno se ga nastavi, se zveže sod z aparatom za ogljikovo kislino. Ko se sod nastavi in vino odtaka, teče zgoraj mesto zraka v sod plin ogljikove kisline, ki pa ne pusti, da bi se na površju vina razvijal cik ali kan.
Mali gostilničar si mora pomagati s tem, da ne toči vina iz velikega soda temveč da vino iz velikega soda raztoči v več manjših in te potem drugega za drugim nastavlja, med tem ko druge z zalivanjem polne drži.
Pravilno ne bi smel biti niti1 en sod vina dlje na pipi kot en mesec, zlasti ne v gorki kleti v poletnem času.
Ko se tak sod izprazni, ga je treba temeljito pomiti in poleg tega tekom leta večkrat s sodovim lugom zakuhati.
Kako se ozdravi vino, ki že cika? Cik je ena najhujših bolezni in se, če se enkrat začne razvijati, ne da več popolnoma ozdraviti. Cik se da tedaj k večjemu ustaviti, ne pa odpraviti.
Če opazimo pri vinu, da cika, moramo tedaj gledati, da delovanje ocetnih bakterij ustavimo. To se zgodi z močnim žveplanjem ali pa, kar je boljše in bolj zanesljivo, s pasteriziranjem.
V prvem slučaju pretočimo vino v močno in večkrat zažveplan sod. Najprej zažgemo le en del zato namenjenega žvepla v sodu, sod napolnimo do ene tretjine in ga tako dolgo kotama, da vso žveplovo sokislino posrka.
Na to zopet sod podkadimo, napolni-
lo	vina do druge tretjine in kotanje ponovimo. Končno zažveplamo še v tretjič, sod napolnimo do vrha in ga zabijemo.
Tako močno žveplano vino mora seveda več tednov ležati, da se puh po
LISTEK.
Raki na kranjski način.
Po lastnem doživljaju spisal R. Doldnc.
Že v dveh podlistkih »Mažarska čarda« in »Polži« sem omenil, da sva na kr. kmetijski akademiji v Ogrskem Starem gradu študirala dva Slovenca: Vo-renčkov Joža in jaz. Gospodar najinega stanovanja je nama prepustil majhen kos vrta, da sva na njeni sadila različno solato, radič, čebulo in česen.
Neko soboto proti večeru sem se šel v Litvo kopat. Reka je pri Starem gradu precej globoka. Nepričakovano sem opazil v bregu, takoj pod vodno gladino, luknjo, iz katere je gledal lep rak. Segel sem naglo z roko v luknjo in že je bil moj. Ne daleč odtod sem ugledal drugo luknjo, segel zopet z roko v njo in začutil, da me je močno uščipnilo v prst. Pa me ni dosti brigalo, kajti še lepši rak od prvega, ki sem ga izvlekel, me je dovolj odškodoval
žveplu iz njega zopet izkadi. Nato ga pomešamo s kakim močnim, ne kislim vinom in ga hitro porabimo. Se bolj zanesljivo je pasteriziranje, ki obstoji v tem, da vinc) v zaprtih cinastih ceveh ali v posebnih aparatih segrejemo na 60" C in ohladimo zopet na prejšnjo toplino (15" do 20" C).
Pri tem se v vinu uničijo vse bakterije in glivice in se vino razkuži.
Pasteriziranje, (imenovano po francoskem učenjaku Pasteurju, ki ga je prvi priporočal) je tedaj najboljše sredstvo proti' vsem vinskim boleznim, poleg cika zlasti proti zavretju.
Gotovo bi se priporočalo, da se dobi v vsakem okraju vsaj en pasterizaeijski, prevozni' aparat. Koliko vina bi se na ta način rešilo pred pokvarjenjem.
Ker se obenem z bakterijami pri toploti 60" C strdijo v vinu tudi beljakovine, postane vino po pasteriziranju bolj motno in dobi tudi nekoliko bolj prazen okus.
Zato ga je treba potem še čistiti ali filtrirati in v svrho zboljšanja okusa še pomešati z drugim, dobrim in zdravim vinom. Zelo priporočljivo je tudi, dati vino prekipeti.
Drugih sredstev za odpravo cika iz vina in okusa po njem ni in so vsa v to svrho priporočana tajna sredstva goljufiva.
Če vino močneje cika, se ne da sploh več zlahka zboljšati in je najbolje, da se iz njega napravi dober kis (jesih).
Sod se postavi na gorak kraj in se večkrat prezrači, da se kisanje pospeši.
Tudi za žganjekuho se eikasto vino lahko porabi. Treba mu pa je poprej odvzeti vso kislino s pomočjo cgljikovo-kislega apna (plavljene krede), ker bi sicer duh po ciku prešel pri kuhanju v žganje. Plavljene krede se dodene vinu toliko, da v njega pomočen moder lakmov papir več ne pordeči.
C. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky.
Kako se napravi izborni jabolčnik.
Letos je v dostih krajih jako dobra letina za jabolka, med tem ko se naši vinogradniki skoro vobče pritožujejo, da bo
za bolečine. Poiskal sem naio žepni ro^ bec,zavozlam konce in spravim vanj raka. Nato grem zopet z robcem v vodo. Oba bregova sta bila polna lukenj in skoro iz vsake sem izvlekel raka. V kratkem času je bil sveženj poln. Šel sem na breg in obesil robec z raki na vrbo. Nato sem rokav od suknje na spodnjem koncu z bilkami prevezal in šel s suknjo v vodo. Tekom pol ure sem tudi rokav imel poln lepih velikih rakov.
Prišedši domov sem našel Jožo, ko je znažil solato, ki naj bi bila najina večerja.
»Joža,« s e m zaklical, »kar vrzi zelenko proč, glej, kaj bova večerjala!«
Položil sem sveženj in suknjo na mizo in ko' sem oboje odvezal, so začeli raki na vse strani po mizi lezti. Začudenemu Joži sem povedal svoj lov na rake in ko sva si bila izposodila lonec, sva skuhala rake ter jih pripravila na kranjski način s kisom, oljem, soljo, dobro rezanim česnom in peteršiljem. Ko sva rake pojedla in dobro z vinom zalila, sva bila oba naj-
marsikje letošnja vinska letina le pičla. Kako izborna, pravemu grozdnemu vinu . j)odobna pijača, torej jabolčni mošt ali jabolčnik se da iz jabolk napraviti, dokaže naj sledeči dogodek. Ko sem bil še vodja kmetijske šole na Grmu, in so nekega leta jabolka prav dobro obrodila, sem sklenil nekoliko jabolčnika tako napraviti, da bi bil po okusu bolj ko le mogoče pravemu grozdnemu vinu sličen. Da sc mi je to popolnoma posrečilo, dokazuje tale faktum. Prihodnje leto je obiskal inšpekcijskim potom zavod gospod Ed-mund Mach, dvorni svetnik v c. kr. poljedelskem ministrstvu na Dunaju. Mož je bil odličen vinski veščak, kajti dovršil je slovečo vinarsko' šolo v Klosterneuburgu in na to je postal ravnatelj deželne vinarske in sadjarske šole v Št. Miehelu na južnem Tirolskem.
Pri tej priliki šli smo tudi v šolsko klet vina pokušat. Kakor je pri pokušnjah vin v kleteh že navada, dal sem gospodu najprej po mojem mnenju najslabše vino pokusiti, namreč — jabolčnik. To sem pa seveda storil, ne da bi mu naprej povedal, kako vino da pokuša. Ko mož vino (jabolčnik) kaj vestno pokusi, sc prijazno namuzne ter reče: »O to je pa nekaj finega, posebno' rini biike ima to Vino, ali ni zna-biti rizling? Bil sem pri tej priložnosti seveda v nemajhni zadregi, in v tej sem odgovoril, da bom šele potem povedal, kako vino' da je v dotičnem sodu, ko bomo še druga vina pokušali. No in tako se je tudi zgodilo*. Po pokušanju vseh ostalih vin, me je vprašal gospod dvorni svetnik, kako vino je bila prva pokušnja? Odgovoril sem mu smeje se: »Gospod dvorni svetnik, to je naš lanski jabolčnik.« Tega pa nikakor ni hotel verjeti, toda, ko je to tudi navzoči gospod drugi učitelj zavoda potrdil in v prinešenem kletarskem zapisniku tudil pokazal; se ni mogel načuditi dobroti jabolčnika, in vprašal me je, kako je bil jabolčnik napravljen. To sem mu povedal, in svetnik pa si je v kratkem v notes zabeležil napravo, češ: »To moram v St. Michele sporočiti, da bodo tudi tam istotako z napravo jabolčnika postopali.« No napravljen je bil pa dotični jabolčnik tako-le: Dobrih štirinajst dni pred pričetkom trgatve sem dal dotična jabolka obrati. To se je moralo pa tako vršiti, da
boljše volje. Šla sva v kavarno Giinther, kjer smo slovanski akademiki imeli vsako soboto komers. Povedala sva tovarišem o delikatni račji večerji in nemalo* so se začudili, da je v Litvi toliko rakov, zlasti pa, da sem jih znal na tako* priprost način loviti. Moral sem jim obljubiti, da pojdem takoj drugi dan (nedeljo) rake lovit, da bodo videli, kako to stvar napravim.
Drugi dan sva z Jožo šla k reki. Jaz sem lovil rake ter jih metal na travnik, kjer jih je Joža zbiral v prevleko od blazine. Tudi nekateri tovariši so me skušali posnemati, toda vsak trenotek sem slišal vsklike bolečine in marsikateri rak, ki je že bil izven vode, je padel nazaj v vodo. Z Jožo sva pa spet fino večerjala.
V	malo dneh se je po celem Starem gradu razširila novica, da je v Litvi veliko rakov in da sta dva slovenska akademika prava mojstra v lovu nanje. Nekaj dni potem je prišel kolega Roderik baron Villa-Secca k meni ter pravil, da bi soproga našega tovariša hospitanta grofa Hohenbcr-ga, princa Virtemberškega, ki je bila zelo
so bila jabolka manj ko le mogoče poškodovana, to je ranjena ali otolčena. Obrana jabolka so potem ležala, da so se, kakor pravimo »zrtiedila« (dozorila) v zračnem podstrešju, v 30 do 40 cm debetih plasteh. Ko smo s trgatvijo bili že skoro gotovi1, smo kar mogoče fina jabolka odbrali, namreč vsa gnilai zavrgli, nagnita pa skrbno obrezali, potem na posebnem sadnem mlinu zmleli, v stiskalnici pa kar le mogoče dobro stisnili ali' sprešali. Tako dobljeni mošt smo potem zlili takoj na vavno otisnene, še nič pokipele grozdne tropine na katerih je potem brez dotike zraka pod kipelno veho pokipel. Ko se je zgodilo, odtočili smo dokipeli mošt; tropine pa kar le mogoče otisnili to jie sprešali, ter vso prešenino moštu dolili.
Tu navedeno zaprto kipenje pod ki-pelno veho se izvrši na najprostejši način v z vratci1 opremljenem polovnjaku, ba-rigli, sodu tako-le: Na vratca se pribije čez čepovo luknjo ali primerno kositarsko cedilo, ali pa snožno, majhno, iz lubja oproščenih vejčic narejeno metlico. V posodo samo, spravi se skozi vratca grozdne tropine ter na to posodo zapre. Skozi veho se pa potem naliva sadni mošt tako dolgo v sod, da ga manjka v njem le še za dobro veliko ped, na kar se v veho samo, popolnoma trdno kipelno veho zatakne.
Na ta način moglo bi se v naših nevi-ncrodnih krajih, recimo na Gorenjskem ali pa na Pivki kaj fini jabolčnik, še celo liru-škovec ali — tepkovec — napravljati, ako bi se tja iz Dolenjskega ali pa Vipave grozdne tropine dobile. Te kaže pa takole prepeljavati. Vzame se sod od cementa, katerega se fino opere, potem pai kar le mogoče trdno s tropinami zatlači — to s pomočjo primernega kola — ter zabije. Tako odposlane tropine so lahko brez vse škode tudi 8 dni. na potu, ne da bi se kaj pokvarile.
Glede naprave hruškovca — tepkov-ca — moram še omeniti, da se mora iz njih že takrat mošt napraviti, ko pričnejo nekatere z drevesa padaiti. Popolnoma dozorele, torej že mehke tepke, dajejo' veliko presladak tepkovec, ki se nikakor noče izčistiti, drži se pa tudi ne.
Ko bi1 se pri nas tako sadni mošt napravljal, točilo bi se ga brezdvomno tudi
vneta za lov in šport, jako rada gledala, kako lovim rake. Ni mi dal poprej miru, dokler nisem obljubil ustreči želji grofice ter mu naznanil kraj1 in dan, ko bom v njeni navzočnosti lovil rake.
Kraj lova sem moral skoro uro daleč od mesta določiti, ker smo z Jožo in z drugimi češkimi tovariši v bližini že skoro vse rake polovili. Dan je določila grofica.
Tisti dan sva z Jožo takoj po kosilu šla na določeni kraj ter se pripravila za lov. Joža je imel noyo blazinasto prevleko in pipo v ustili. Ko sta prišla grof in grofica s spremstvom, so me predstavili poslednji in takoj me je vprašala: »Pokažite vendar orodje, s katerim lovite rake.« Pokazal sem ji golo roko in cela družba se je smejala.
Voda je bila zelo kalna, ker je prejšnji dan močno deževalo, zato grofica ni mogla videti račjih lukenj, v katere sem vtikal roko, vlačil rake na dan in jih metal Joži na travnik. Vendar je hotela imeti veselje pri Joži in ž njim pobirati rake ter metati v vrečo. Toda že prvi rak jo je
po gostilnah, kakor je to na Avstrijskem, Štajerskem itd. običajno.
R. Dolenc.
Odredba za omejitev pijančevanja.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem
z dne 7. avgusta 1915, št. 20.375,
s katerim se izdajajo na povelje naiviš-jega poveljnika za južnozahodno fronto (ces. ukaz z dne 23. maja 1915, drž. zak. št. 133) z dne 30. junija 1915, op. št. 10.602,
odredbe za omejitev alkoholizma (pijančevanja).
Na podlagi § 13. (oddelek c) Naj višjih določil o območju politiških oblasti z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10, in na podlagi § 54., odst. 2, obrtnega reda, drž. zak. št. 199 iz leta 1907, se ukazuje do preklica:
§ 1.
Točenje in nadrobna prodaja žganih opojnih pijač kakor tudi trgovina z žganimi opojnimi pijačami na drobno v posodah, zaprtih po trgovskem običaju, je prepovedano ob nedeljah in praznikih in ob semanjih dneh skozi ves dan, sicer pa pred 7. uro zjutraj in od 4. popoldne naprej. Točarne za žganje morajo biti med tem časom zaprte.
Gostilničarskim in točilničarskiin obrtnikom (gostilnam in kavarnam, točilnicam kave i. dr.) kakor tudi trgovcem vsake vrste (trgovcem, prodajalcem delikates itd.) in drugim obrtnikom (slaščičarjem, destilaterjem i. dr.), ki imajo pravico za točenje ali za nadrobno prodajo žganih opojnih pijač na podlagi § 16., lit. d, obrtnega reda, ali' S 1. zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, ali ki imajo pravico za trgovino z žganimi opojnimi p!jaiami nadrobno v posodah, zaprtih po trgovskem običaju, je prepovedano ob nedeljah in praznikih in ob semanjih dneh skozi ves dan, sicer pa pred 7. uro zjutraj in od 4. ure popoldne naprej, točiti žgane
močno vščipnil v prst, da je glasno zakričala od bolečine ter naglo vrgla raka proč.
»Gospod kolega, ali ne bi mogli do prihodnjega četrtka kakili sto rakov vje-ti?« je vprašal grof Hohenberg Jožo. Ta me je pogledal in jaz sem prikimal z glavo. Nato so se grof in ostali nama zahvalili za veselje in obenem je grof povabil vse navzoče za prihodnji četrtek na rakovo pojedino v kavarni Urner. Nato je družba odjezdila.
Prihodnji četrtek sva že zgodaj šla z Jožo' na lov in vzela tudi gospodarjevega vajenca z veliko vrečo s seboj. Sreča je bila nama mila. Do opoldne sva že sto in dvajset najlepših rakov nalovila in vajenec jili je odnesel grofu Hohenbergu.
Zvečer so pravočasno prišli vsi akademiki v kavarno, kjer sta grof in grofica že čakala. Ko se je ukazalo pripraviti rake, sem prosil aranžerja tega večera barona Villa - Secca, da bi se name in Jožo odpadli raki pripravili na kranjski način, to je s kisom, oljem, drobno rezanim čes-
opojne pijače ali jih prodajati v zaprtih ali nezaprtih posodah.
V	teh prepovedanih časih je prepovedana vsaka oddaja žganih opojnih pijač neposrednemu uživalcu.
Trgovci na debelo ali izdelovalci sinejo izvrševati samo že prej došla naročila obrtnikov, opravičenih za prodajo na drobno, ali za točenje. Toda tudi to se sme goditi le v prostorih, ki kupcem niso dostopni.
§ 3.
Tudi izven v §§ 1. in 2. omenjenih prepovedanih časov je vsekako prepovedano oddajati (točiti ali prodajati) žgane opojne pijače pripadnikom oborožene sile, civilnim osebam, ki so poklicane v vojno službo pri armadi, uslužbencem podjetij, ki so postavljena pod zakon o vojnih dajatvah, osebam, ki se podvrgajo dolžnosti nabora ali prebiranja, in vojnim vjet-n i kom.
Pri vojnih železniških transportih nobene vrste se ne smejo oddajati niti žgane opojne pijače uiti druge alkoholne pijače (vino, pivo, mošt itd.). Izjeme morejo nastopiti le na posebno zdravniško odredbo ali z izrecnim dovoljenjem poveljnika transporta.
S 4.
Ravnotako je prepovedano oddajati žgane opojne pijače mladostnim pod 18 leti, pijancem iz navade, pijanim osebam, beračem, vlačugarjem, duševno manjvrednim ali nasilnim osebam. Tudi ni dovoljeno, da bi ostali pivci nepotrebno dolgo v žganjarnah.
§ 5.
Kolikor je oddajai ali prodaja opojnih pijač v obče dovoljena po teh določilih, sme se vršiti le za gotov denar. Prepovedana je torej oddaja takih pijač na vero (kredit) kot zamena za živila ali na račun mezde.
Vc
§ 6.
Kot žgane opojne pijače v zmislu tega ukaza je smatrati vse žgane opojne tekočine, namenjene človeku v zauživa-
11	je, ki so primerne za pijačo s primesjo ali brez; primesi (spiritus, žganje, rozolja, rum, liker itd.); pri tem je vseeno, ali so
nom in peteršiljem, dočim so se raki drugim gostom skuhali v slani vodi s kumi-nem in suhi servirali. Villa1 - Secca ni imel uič proti temu in ko so prišli raki na mizo, je prišel takoj k naši mizi, da bi pokusil te rake. Ko je vzdignil pokrov lonca, v katerem so bili za naju pripravljeni raki, je takoj rekel: »Saperlot, to pa dobro diši!« In ko je še pokusil raka, je glasno zaklical: »O, to je pa kaj drugega, to diši nad vse imenitno! Gospoda, počakajte, počakajte!« Vprašal me je, če bi se mogli navadno pripravljeni raki še na naš način pripraviti. Ko sem potrdil, so rake odnesli nazaj v kuhinjo, jih na kranjski način pripravili ter zopet servirali. »Oh, izvrstno, superbno!« se je glasila splošna sodba in raki so na mah izginili.
Baron Villa - Secca je pa dvignil kozarec ter nazdravil kranjskim kuharjem, katero zdravico so vsi gostje glasno odobravali.
napravljene s kuhanjem ali na kak drug način (z esencami ali drugimi surogati) in brez ozira na to, v kateri obliki se oddajajo.
§ 7.
Političnim oblastem I. instance je pridržana pravica, da izdajo po krajevnih razmerah morebitne dalekosežnejše predpise.
§ 8.
Ta ukaz ne velja za oddajo žganih opojnih pijač v zdravilne namene po zdravnikovem zapisu.
§ 9.
Ta ukaz je nabiti po vseh obrtnih obratovališčih, po katerih se točijo ali prodajajo žgane opojne pijače, tako, da ga gosti (pivci) nc morejo prezreti.
§ 10.
Vsako dejanje ali nehanje, ki ima namen izogniti se v prejšnjih paragrafih izrečeni prepovedi (n. pr. posebno kupovanje žganja vojakom po posredovanju civilnih oseb) je prepovedano in se bo kaznovalo posebno ostro.
§ 11.
Prestopki tega ukaza se bodo kaznovali po §§ 7. in 11. ces. ukaza z dne 20. aprila 1854, drž. zak. št. 96, z globo 2 do 200 kron ali s 6urnim dO' 14dnevtiim zaporom, ali se bo pa začasno zaprlo obrato-vališče ali' pa v zmislu § 133. b, odstavek a obrtnega reda, drž. zak. št. 199 iz leta 1907, za kazen odvzela obrtna pravica na določeni čas ali pa za vedno.
§ 12.
Ta ukaz obvelja z dnevom njegovega razglasa.
Obenem se razveljavlja ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem z dne 23. junija 1915, št. 14.888, dež. zak. št. 20, kakor tudi vse odredbe političnih oblasti I. instance v tem oziru, kolikor se ne ujemajo s predstoječim ukazom. ------------------------------
Mestni magistrat ljubljanski je gostilničarsko zadrugo posebno opozarjal na ta ukaz ter naroča, da je obvestiti vse njene člane, ki pridejo tu vpoštev.
Vsak obrtnik in trgovec, ki se peča s točenjem ali nadrobno^ prodajo žganih opojnih pijač, mora imeti ta ukaz v svojem obrtovališču na vidnem kraju nabit. Tiskan ukaz se dobi proti plačilu pri tvrdki Kleinniayr in Bamberg. Pomniti je posebno, da morajo tozadevni obrtniki in trgovci povodom zbiranja vojaških dolžnosti podvrženih oseb pri prebiranju, pri zaprisegi, pri nastopu službe, pri vojaških transportih in pril morebitnih nemirih, v bližini zbirališč, kolodvorov itd. vsa taka obrtovališča nemudoma zatvoriti in sicer brez posebnega uradnega ukaza, nakar se še posebno opozarja. Točno izpolnjevanje teh določil se bode nadzorovalo po magistratnih, csobito pa po poklicanih organih c. kr. policijskega ravnateljstva. Vsak najmanjši prestopek se bode kaznoval brez prizanašanja. Globa je prvič 50 kron, drugič 100 K, tretjič odvzetje obrtne pravice za vedno. Vrluitega ima še dotič-nik pričakovati, da se mu bode pri danih predpogojih že takoj pri ovadbi, pri na-
stopu ovaditelja obratovališče zatvorilo. Torej pozor!
Vsak gostilničar ali trgovec, ki ga ta ukaz zadene, naj si tako tiskovino takoj oskrbi in v lokalu nabije, ker se to v S 9. izrecno zahteva.
V	koliko so politična oblastva po deželi krajevnim razmeram primerno izdala spremenjene predpise nam še ni znano, ukaz tak kakor je velja pač za vso deželo, kedar ni krajevno še dalekosežnejših ukrepov. S tern ukazom je toraj prizadet tako trgovec kot gostilničar jednako.
Proti draženju živil.
Izšla je cesarska naredba glede preskrbe prebivalstva z nepogrešnimi potrebščinami. Stopila je na mesto cesarske naredbe z dne 1. avgusta 1914, ki je takoj o pričetku vojnih dogodkov spričo že takrat nastopajočega nagnenja do pretiravanja cen otvorila boj proti' umetnemu draženju nepogrešnih potrebščin. Z novo naredbo' so se obstoječe določbe času primerno na podlagi od takrat doživelih izkušenj preuredile. Spopdlnile so se dot-Iočbe o zapisovanju zalog, preskrbovanju nepogrešnih potrebščin, o zahtevni pravici in o pretiravanju cen.
Sedanji draginji živil so deloma vzrok tudi obstoječe naprave na trgih in pa okolnost, da cene na trgih in ne glede na tozadevne obrtnopravne odredbe tudi v trgovinah še vedno niso povsod razvidne in da morajo konzumenti vsled ne-dostajanja primerne orientacije večkrat blago preplačati.
V	tem oziru odrejuje nova cesarska naredba, da mora nele trgovec, ampak vsakdo, ki obrtoma ali na trgu živila prodaja. i m e t i n a razločno vidnem mestu in v dobro čitljivih č i k a h nabite cene za posamezna živila z ozirom na njih kakovost in množino.
Odredbe zoper navijanje ali pretiravanje cen so v naslednjih paragrafih:
§ 14. 1. Kdor v izkoriščanju vsled vojnega stanja povzročenih izrednih razmer za nepogrešne potrebščine zahteva očividno čezmerne cene, se kaznuje radi prestopka z zaporom od enega tedna do šestih mesecev. Poleg kazni na prostosti se lahko odmeri denarna kazen do dva tisoč kron.
2. Kdor se ponovno pregreši, se kaznuje radi pregreška s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg kazni na prostosti se lahko odmeri denarna kazen do 20.000 K.
S 15. 1. Trgovec, ki pri nakupu nepogrešnih potrebščin na trgih, na cesti ali od hiše do hiše višje kot od odprodajalca zahtevane cene, ali če se gotova cena ne zahteva, višje kakor do tedaj navadne cene ponuja, da si zagotovi-blago ali za prihodnje nakupe prednost pred drugimi kupovalci, se radi prestopka kaznuje z zaporom od enega tedna do šestih mesecev. Poleg kazni na prostosti se lahko odmeri denarna kazen do 2000 K.
2.	Kdor se ponovno pregreši, se kaznuje radi pregreška s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg kazni na prostosti se lahko odmeri denarna kazen do 20.000 K,
Istim kaznim so podvržene osebe, ki zakrivijo takšno dejanje pri nakupu za kakega trgovca.
S 16. Kdor se z drugim dogovori, za nepogrešne potrebščine v izkoriščanju vsled vojnega stanja povzročenih izrednih razmer, zahtevati' očividno čezmerne cene, se vsled pregreška kaznuje s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg kazni na prostosti se lahko odmeri denarna kazen do 20.000 K.
S 17. 1. Kdor nepogrešne potrebščine poškoduje, uniči ali ob vrednost spravi, da bi zmanjšal ponujanje takih predmetov;
2. kdor nepogrešne potrebščine nakupuje ali njih izdelavo ali trgovino omeji, da bi njih ceno navil na čezmerno višino;
3. kdor razširja neresnične vesti ali porabi kako drugo sredstvo v zapeljevanje, da doseže draginjo nepogrešnih potrebščin, se radi pregreška kaznuje od enega meseca do enega leta. Poleg kazni na prostosti se lahko odmeri denarna kazen do 20.000 K.
§ 18. V slučaju obsodbe po predstoje-čih paragrafih se lahko v razsodbi izreče, da zapadejo krivcu pripadajoče zaloge v prid državi, in na izgubo kake obrtne pravice za vedno ali za gotov čas,
§ 19. Ce je objava kake obsodbe radi navijanja cen v javnem interesu, označi sodišče v razsodbi eno ali več tiskovin, v katerih se po enkrat objavi razsodba na stroške krivca. Sodišče lahko poleg ali namesto objavljenja v tiskovinah odredi, da se razsodba v krajih, kjer krivec stanuje in kjer je zakrivil kaznivo' dejanje, javno nabije.
Ako so dani posebni vzroki za to, je tudi razloge razsodbe objaviti.
Ta naredba je stopila 11. avgusta t. I. v veljavo.
Nekdanja organizacija obrtnikov.
Kakor so trgovci ponavljali vedno in vedno svoje pritožbe, da se sejmi na kmetih množe, in da se ukvarjajo plemenitaši in duhovščina v vedno večji meri z meščanskimi posli ter kratijo že itak pičli zaslužek meščanom, tako da so se začeli med meščani oglašati s pritožbami obrtniki, osobito rokodelci, češ, da naročajo trgovci tako blago drugod, katero so lahko doma izdeluje, ter da s tem škodujejo domačim delavcem rokodelcem, ki nimajo ob čem živeti. In izprosili so si tudi ti privilegij, s katerim je cesar prepovedal trgovcem naročati iz tujih krajev tako blago, katero izdelujejo tudi domači obrtniki. Kajpada je imela ta prepoved ravno toliko uspeha kakor prepoved trgovanja na deželi.
Kako trdna je bila organizacija trgovskega stanu na Kranjskem in kako razsežen je bil njen vpliv, se razvidi že iz tega, da se je vršil že dne 9, avgusta leta 1602 shod trgovcev cele dežele v Ljubljani, katerega so sklicali ljubljanski trgovci, da se posvetujejo o sredstvih zoper trgovanje plemenitašev in duhovščine na kmetih. Pri tem posvetovanju so bila zastopana razen Ljubljane mesta: Metlika, Radovljica, Kostanjevica, Kamnik, Krško in Kranj.
Na tem shodu se je sestavila obsežna pritožba zoper plemstvo, češ, da pokupi vse domače pridelke in da je celo dovolilo tujini trgovcem z Laškega trgovati po Kranjskem.
Pritožba navaja, kako so vsled tega poskočile cene živini in žitu, in prerokuje lakoto v deželi, ker se vse žito izvozi na Reko in v Benetke.
Uspeh te pritožbe je bila nova prepoved, ki je velevala, da smejo kmetje in plemenitaši prodajati edinole domače pridelke ali pa tako blago, ki so je dobili za domače pridelke v zameno. Kupovati blago in je zopet prodajati jim pa ni bilo dovoljeno; zagrozilo se jim je celo, da bodo meščanski trgovci vse tako prepovedano blago kon-fiscirali, kar se je tudi faktično večkrat dogodilo.
Par let potem (1. 1609.) so dosegli ljubljanski trgovci tudi prepoved krošnjarenja po mestu, ki je bilo odsihdob dovoljeno le ob sejmskih dneh. Sploh je bilo tujim trgovcem dovoljeno le ob sejmskih dneh svoje blago prosto v Ljubljani prodajati; ako so se ob drugem času pripeljali, morali so je tekom treh dni ponujati samo ljubljanskim trgovcem in obrtnikom (meščanom), šele potem so je smeli prodajati tujcem in meščanom. V mestu so se smeli muditi pa sploh samo 8 dni; ako v tem času niso spečali blaga, morali so se zopet odpeljati.
Vsakdo bo razumel kak silen pritisek na cene blaga je pomenila uporaba te prepovedi.
Umevno je pa tudi, da so potem tuji trgovci, krošnjarji in kramarji, svoje blago kupovali rajši na kmetih, kjer so ga dobili ceneje. Prav tako je umevno, da so plemstvo in duhovščina, predvsem pa kmetje sami, kljub prepovedi svoje blago rajši prodajali tujim trgovcem, ki so je boljše plačevali.
Kako so ljubljanski trgovci razumeli svojo korist, se lahko spozna tudi iz naslednjega:
Sejmov je bilo v Ljubljani na leto pet. Do leta 1628. eden, od tega leta dva po 14 dni trajajoča; drugi so bili tridnevni.
Dokler je ob sejmskem času visela na mestni hiši zastavica, ni smel razun meščanov nihče kupiti niti zrna žita; šele ko je magistrat odstranil zastavico, torej ko so imeli meščani polne zaloge žita, so smeli kupovati tudi tujci in kmetje. Da bi ta magistratov sklep olepšali in opravičili, zavezali ■so se meščani, da ne bodo več hodili na kmete kupovat žita. Toda, ker je kmet še vedno rajši prodal svoj pridelek kupcu, ki je prišel k njemu ponj in ga ni pustil čakati po par dni, kakor se je to godilo v mestu na sejmu, se meščani za svojo obljubo niso dosti zmenili, ter so hodili prej-koslej na kmete po žito.
(Dalje prihodnjič.)
Poročila o vinu in trgatvi.
Novo mesto. Nastopu peronospore jako ugodne vremenske razmere, zlasti pogosta megla, kakor tudi nič manj nepravilno izvršeno , škropljenje trt so storile svoje; peronospore imamo obilo in sicer nele na listju, ampak tudi na grozdju. Očividen je razloček, kako so posamezne vrste prizadete od peronospore, zlasti ako se je pravilno ali nepravilno škropilo. Kajti dočim sta plemenka (Gutedcl), kraljevina (rdeči Portugalec) pri enakem škropljenju mnogo hujše prizadeta kakor druge vrste poleg njih, so tudi posamezni vinogradi prav dobri poleg popolnoma uničenih. Razlika pri škropljenju se kaže zlasti pri grozdih, manj na listju. Prvotno prav dobre, rodo-
vitne trte so zdaj brez grozdja. Pomanjkanje delavcev, manj ugodno vreme, pa tudi površnost, so vzrok našega na mnogih krajih res žalostnega stanja vinske letine.
Maribor. Vinska trgatev kaže v okolici vsled skrbnega obdelovanja in škropljenja jako dobro. Grozdje je gosto, jagode zelo debele. Sedaj skoro vedno deževno vreme bo morda vplivalo na kasnejšo dozoritev, toda upati je vseeno na dobro letino. Vina bo, če bodo odzdaj naprej razmere ugodne, v naši okolici obilo. Kvalitete še ne moremo določiti.
Radgona. V kleteh radgonskih in okoliških vinogradnikov je še veliko dobrega vina letnikov 1912, 1913 in 1914. Radgonska vina so enaka ljutomerskim in ormoškim. Ce bi kak gostilničar želel pojasnila ali osebno šel vina kupovat v Radgono, se lahko obrne na g. Nikolaja Mach-neta v Radgoni (Radkersburg) Murgasse 162. Ta gospod, ki je tudi načelnikov namestnik tamošnje kmetijske podružnice, je rade volje na razpolago našim gostilničarjem.
Zelo važno se nam zdi cenjenim bralcem poročati od časa do časa tudi o stanju vinskih pridelkov, kajti po teh poročilih, ki jih bomo skušali dobiti vedno naravnost iz dotičnih vinorodnih krajev, bodo gostilničarji lahko približno sklepali in kalkulirali, kako se je za bodočnost z vinom zakladati bolje ali manje. Sitne-žem, ki tako godejo radi visokih cen, pa bo gostilničar lahko pokazal, kako stvari stoje in kaj je pričakovati v prihodnje. Naznanjalo se bo tudi od časa do časa, kateri kraji imajo še vina na prodaj, kateri' so že razprodani, kakšne so cene itd. S tem se bo marsikomu prihranil trošek dragega in brezuspešnega potovanja v kraje, kjer mnogokrat ni mogel več kupiti, a je izgubil mnogo časa in denarja. Da dosežemo ta smoter, smo se pismeno obrniili na mnoge merodajne in verodostojne činitelie za dopošiljanja takih poročil.
Zadružne objave.
Načelstvo gostilničarske zadruge za ljubljansko okolico naznanja vsem članom, ki še niso poslali po poštni položnici 3 krone zadružne doklade, da se bo zaprosilo politično oblast, da od dotičnih ta znesek izterja, ker je občni zbor sklenil, da je doklado do konca avgusta vplačati.
Tvrdka Henry Griinwald v Ziirichu v Švici niše, da ima 30 do 40 vagonov lanskega jabolčnega in hruškovega mošta, fina pijača, v septembru in oktobru pa enako množino tudi že sladkega sadnega mošta za oddati. Omenja, da bi morda komu kazalo sedaj, koj se kaže v vsej Avstriji in Ogrski veliko pomanjkanje vina, se za te vrste pijačo zanimati in je pripravljena tudi na telegrafična vprašanja točno s cenami in vzorci staviti ponudbe. Na Nemškem so pričeli te vrste pijačo baje že močno nakupovati. Podamo to sporočilo brez obveznosti.
Stanovske vesti.
Vinska trgovina. Neverjetno so poskočile cene vinu in to občutijo tako gostilničarji kakor konzumenti. Če pa kdo misli, da se bodo po novi trgatvi cene vinu
znižale, se jako moti, kajti najbrž bo vino še dražje, kakor je zdaj. Gostilničarji naj to uvažujejo, kajti ob novi trgatvi se bo hotelo vse vino naenkrat pokupiti in konkurenca bo velika, kajti na dalmatinska, istrska, goriška in tirolska vina ni prav nič računati, ker so vinogradi deloma neobdelani, deloma opustošeni ali izpremenjeni v varne strelske jarke. Da ni računati na nižje cene, nam potrjuje tudi poročilo, katero je izdala Zveza čeških vinogradnikov in vinskih trgovcev, ki se glasi: V zadnjem času je v vseh vinorodnih krajih monarhije opaziti tako naraščanje vinskih cen, kakor se je doslej nemogoče smatralo. Zaloge veletrgovcev z vinom so se že davno zelo zmanjšale, od izbruha vojne z Italijo so pa cene kar skokoma poskočile, ker se ne more računati na dovoz dalmatinskih, primorskih in tirolskih vin. Na te kraje odpade navadno tretjina, včasih celo polovica vseh avstrijskih vinskih pridelkov; zato se bomo morali glede pokritja potrebščine na vinu držati drugih vinorodnih krajev Avstrije in Ogrske. Velike množine, zlasti rdečega vina (tudi za vojaške dobave), je Nemčija kupila od nas, ker je tam dovoz iz Francoskega in Italije popolnoma ustavljen. Pri nas se še nahajajoče zaloge so tako majhne, da bi ta okolnost, tudi če vinska trgatev dobro izpade, komaj kaj vplivala na vinske cene.
Zopet pivo v steklenicah. Zveza je v nadi, da bodo pivovarne sedaj, ko jim na vse strani piva primanjkuje, porabile priliko in ustavile dajanje piva v steklenicah trgovcem in branjevcem, izročila pivovarniškemu kartelu prošnjo, naj ustavi oddajo piva privatnikom in branjevcem. Ustmeno poročilo na to vlogo pa se od strani zastopnika karteliranih pivaren glasi tako, da se za ustavitev prodaje piva privatnikom pivovarne rade obvežejo, za ustavitev dajatve piva branjencem pa ne, ker bi bili zato lahko oblastveno kaznovani. Kako je ta izgovor jalov, se povzame lahko iz tega, ker so pivovarne, ko jim je piva zmanjkovalo, skoro vsem koncesijoniranim gostilničarjem ustavile pivo v steklenicah, branjencem pa bi se ne smelo. Na to smeš-nost se bomo pač po vojni še resno pogovorili.
f Umrl je v Ljubljani gostilničar in zakupnik mestnega kopališča gospod Tomo Korbar zadet od srčne kapi v 50. letu starosti. Pokojnik je bil zaveden tovariš, preselil se je pred par leti iz Idrije v Ljubljano, si postavil lično hišo v bližini Kole-zijskega kopališča ter tu otvoril gostilno. Kopališko restavracijo je prevzel še le pred letom dni. Pod njegovim skrbnim vodstvom se je restavracija osobito letos prav lepo razvijala. Lahka mu zemljica! — Cenjene tovariše, osobito zadružne načelnike, vljudno prosimo, da nam iz svojih krajev poročajo o smrti zadružnih članov, zlasti tistih, ki bi event. padli na bojnem polju, da jim ohranimo časten spomin v listu.
Listnica uredništva.
Z današnjim dnem odlagam uredništvo .Gostilničarja" ter tem potom izrekam najtoplejšo zahvalo gospodom sotrudnikom za sodelovanje, v prvi vrsti gg. c. kr. vin. nadzorniku B. Skalicky-ju in vodji R. Dolencu. Prosim pa obenem, da ohranijo še nadalje svojo naklonjenost temu potrebnemu listu.
M.
Naročajte ..Gostilničarja"!
VERMOUTH-'
vino najboljše kakoiti prodaji po najnižji ceni tvrdka
Br. Novakovič
vinska trgovina v Ljubljani.
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje 8 25—24	in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste in Resljeve ceste.
===== Velepražarna za kavo z električnim obratom. — ■	=	-...-	Zaloga	mineralnih	voda.	.....
I
Mestavracija	m	južnem
Zahvala.
Po dolgoletnem vodstvu zapuščam
restavracijo na južnem kolodvoru.
Ob tej priliki izrekam slav. potujočemu občinstvu, osobito pa dragim mi ljubljanskim gostom, kateri so mi izkazovali v vseh teh letih svojo ljubeznivo naklonjenost
presrčno zahvalo
proseč jih, da to cenjeno zaupanje preneso tudi na mojega naslednika
Stanislava JCoraka,
dosedanjega resfavraterja v Nabrežini.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Schrey, resfavrater.
V	Cjubljani, 19. avgusta 1915.
Priporočilo.
Čast mi je cenjenim ljubljanskim krogom ter slav. potujočemu občinstvu vljudno naznanjati, da sem prevzel
restavracijo na južnem kolodvoru,
katero bom vodil po istih načelih solidnosti in postrežljivosti kakor moj prednik, gospod
Josip Sc lire i/
ter prosim, da se v toliki meri njemu izkazana naklonjenost prenese tudi name.
Priporočam se
z vsem spoštovanjem
Stanislav JCorak, resfavrater.
V	Cjubljani, 19. avgusta 1915.
i*
N
SK1 ID SlfOIIKl
i zaklad [
roz
oddelek vojno zavarovanje.
Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. cesarske in kraljevske Visokosti presvetlega gospoda nadvojvode gen. art. insp. fcm. Leopolda Salvatorja in presvetle gospe nadvojvod. Blanke.
Dunaj, Schwarzenbergplatz 1.
POZIV!
Mnogo na bojiščih se nahajajočih vojakov ima doma ženo in otroke, ki jih čaka najhujša beda, če se oče ne vrne več domov.	^
Vojno zavarovanje
ima namen, da jim nudi varstvo in pomoč.	......	*	.
Vsak mož, odhajajoč na bojišče, naj zagotovi svojcem denarno pomoč za najhujsi slučaj.
Vsaka žena, ki ji je mož na bojišču, je dolžna, da skrbi za svoje otroke.
Vsak delodajalec mora pomisliti, da se bojujejo njegovi uslužbenci in delavci tudi za njegovo lastno varnost, ko zastavljajo svoje življenje proti sovražniku.
Nihče naj ne zamudi te potrebne oskrbe za bližnjo bodočnost, dokler m prepozno.
Vsak ki se ga to tiče, naj si odtrga majhen znesek, da obvaruje sebe in svojce najstrašnejših posledic vojske.
Vojno zavarovanje se lahko prijavi pri občinskem in župnem uradu, pri šolskih vodstvih ali naravnost pri
deželnem zastopstvu za Kranjsko vDovskega in sirotinskega zaklada celokupne oborožene sile, v Cjubljani, Šelenburgova ul. 6/ll.
Črnovojniki plačajo 4'/2% premije, aktivni častniki, moštvo, rezervisti 7%.
H	Črnovojniki	plačajo	472%	premije,	aktivni	častniki,	moštvo,	rezervisti	7%.
Zaloga stekla, porcelana in svetiljk
Fr. Kolmann
i' v £jubljani 24 24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
jjajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija s Tržaška cesta 34s
v Ljubljani. 3
priporočata svoja najboljša piva,
kakor:
marčno carsko, vležano in bavarsko v sodcih in jjS'	steklenicah.	27	23-24
^ C  __________________________________________  ^
Specijaliteta Reininghausovo dvojno sladno pivo „St. Peter“ v originalnih steklenicah.
sivo pivovarn Reinii
Telefon št. 90. V Ljubljani, Martinova cesta 28. Telefon it. 90.
Deset zapovedi za kmetovalca Deset zapovedi za zdravje
dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar in trgovec v poljubnem številu za razdelitev med 18 goste ter odjemalce. 24—24
Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
Vinska trgovina in restavracija
Peter Stepič
Spodnja Šla štev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon St. 262.14 25-24
* x X	X	X	X	X	YYYIX X'Y IT
Pivovarna Goss
priporoča svoje priznano priljubljene izdelke
marčna, cesarska, vfežana, eksportna in bavarska piva
v sodčkih in steklenicah.
Zastopnik: Fr. Sitar v Sp. Šiški.
^YYYIYYYYYYYT X X XIX X XXXXX#
riUi
N-2A3..
m
pekarija, slaččičarna in kavarna3i 25-24
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
Filijalke:
Mestni trg 6tev. 6 Kolodvorska ulica štev. 6.
m
p
Id
gostilničarske zadruge v Kubliani
Marije Terezije cesta štev. 16
posrednfe brezplačno za vse službo iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, = z dežele 1 K.	'	1
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se le ugodne prilike I
26 23—24
razpošilja po 60 vin. komad
v poštnih zavojih najmanj 5 kilogramov po povzetju
Bvan Kos
mesar in gostilničar na Vrhniki.
sina nin
Cjubljana, Prešernova ulica št. 3.
tlajvečja slovenska hranilnica.
Denarnega prometa koncem leta 1914 K 740,000.000' —
Vlog............................... 44,500.000'—
Rezervnega zaklada.................... 1,330.000’	—
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje po
4U
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ------------
Vinska trgovina
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istiskih, hrvaških in štajerskih vinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. 29 24—24
^ir4ir
Tovariši!
Tovarišice!
Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v „Gostilničarju“ v vašem glasilu.
Avgust jffcfiiola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 2424 30 za gostilne, hotele in kavarne.
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske bolezni. Bolniška oskrba sester križark. Prosta izbira zdravnikov. — Cene zmerne.
— Moderno opravljena Rontgenova soba.
— Udobno urejeno kopališče z vsemi 36	zdravilnimi pripomočki. 24—24
Poljanska cesta 16. Telefon št. 141.
IIb1I=I[°]I
Adria, delniška pivovarna, Trst
Vplačana glavnica	lfarilnica v Senožečah.	:: Ustanovljena ::	
K 1,000.000	— (Železniška postaja Divača.) —		1. 1820.	
v sodčkih in steklenicah po najnižjih cenah.
Ustanovljena I. 1818.	Ustanovljena	1.1818.
PIVOVARNA MENGEŠ
Julius Stare
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
—	Naročila sprejemajo zaloge:	i
Ljubljana, Metelkova ulica št. 19, Borovnica, Cerklje na Gorenjskem, Dragomelj, Gameljne, Izlake, Javornik, Ježica, Kamnik, Kranj, Lesce, Medvode, Mokronog, Moravče, Motnik, Rudolfovo, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Št. Vid pri Zatičini, na Vrhniki ali pivovarna v Mengšu. , 25_24
■--- —.....  Izboljšajte	promet v svoji gostilni z najboljšim in najcenejšim ---------------,...
češkim budjejoviškim delniškim pivom
plzenskega tipa
Zahtevajte v gostilnah ljubljanskih, v Grandhotelu Balkan Trst, hotelu Lacroma Gradež, Palače hrvatske štedionice Zagreb. Napredak Sarajevo,
Beranek Banjaluka itd. to pivo.
52 24—24 Informacije daje Češka delniška pivovarna v Čeških Budejovicah, Roza Rohrmann v Ljubljani, Bogumil Ponka v Trstu.
Kleinoscheg- i Derby SEG
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž in prašek. — Eponit. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. "Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ———
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
---------------- Ljubljana,	Židovska	ulica	1.	______________
31=
s E
ih
DE
Edina zaloga in podjetje te vrste na Kranjskem.
Zastopstvo za Štajersko, Primorje in Goriško
GRAMOFONE GODBENE AVTOMATE na utež ali elektriko, GRAMOFONSKE PLOŠČE - KLAVIRJE - PIANINE
posamezne dele, vzmeti, igle i. t. d.
A. RASBERGER, Ljubljana
Sodna ulica št. 5. -- Poleg	c.	kr.	deželne	sodnije.
Edina strokovna delavnica za popravo vseh vrst avtomatov in gramofonov, če tudi niso bili pri meni kupljeni.
Ugodna zamenjava starih obrabljenih ploič. Odplačevanje v malih mesečnih obrokih.
@ iF
SO
POZOR! Na željo postavim v vsako gostilno godbeni avtomat ali gramofon, da se z nabranim denarjem Isti sam odplačuje. Stare avtomate vzamem po najvišji ceni v račun. Zahtevajte cenik.
===?r===^J-----------------
3
i
-J
2 25—24
I. kranjska tovarna mineralnih volt sodavice 1.1. d.
Ljubljana, Slomškova ulica 27
priporoča: sodavico, pokalice, naravni malinov in citronov sok, nadalje izborne sadne pijače v patent, steklenicah : jago-dovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
rRI"-"-:=n I- -"=1MI-------------- =W	—=1T” "	=!■!  =ir=srr:------------IM|)
28 25—24	H
_ Priporočamo svojim cenjenim ::	največje	slovenske	narodne	tvrdke:	■
tovarišem gostilničarjem izborno . ,	■■■■■■	H
I AV ■■ III Delniška družba združenih
marčno, Svojuomarcno [	^11)	kvaren	žai^„	um trg
_ termalno in granatno ::	=	—	v	Ljubljani.	==—	—
fcMf=^==lf==^=lMI--------------------■!	=IMF-	”	-IT—...	=11==-- I—J
Izdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e c. — Tisk ,,Narodne tiskarne".