CELJE, 6. SEPTEMBRA 1979 - ŠTEVILKA 35 - LETO XXXIII - CENA 5 DIN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO,
SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Štiriindvajset strani branja smo vam pripravili, dragi bralci. Nismo uspeli
napisati vse tisto, kar smo načrtovali na zadnji seji redakcije, ki jo imamo vsako
sredo zjutraj. Toda dolg ostane za prihodnji teden. Preveč je bilo takoimenova-
nih dnevnih dogodkov in dva občinska praznika. Zato naj naši pozdravi veljajo
občanom šmarske in mozirskc občine ter borcem Bračičeve in Šlandrove bri-
gade, ki se bodo te dni sestajali na spominskih proslavah.
V tej številki pričenjamo tudi s podlistkom o zanimivostih iz konservatorske
delavnice Pokrajinskega muzeja v Celju. Pripravljen je tudi podlistek o Andih in
nekaj zanimivih reportaž. Med njimi tudi o vinskem sejmu, še vedno odmevajoči
plinski eksploziji in o tem, kaj menijo občani o odgovornosti. Nekaj pa naj še
ostane skrivnost, tudi ni preveč bistro, da bi vam vse izdali.
Če se vam utrne kakšna zanimiva misel kot predlog za prispevek k boljši
vsebini vašega časnika, ne oklevajte. Prazno pismo vas čaka, da ga popišete in
hitro na pošto z njim, da se ne bodo prej znamke podražile.
DRAGO MEDVEDi
POHOD PO
POTEH KO-
ZJANSKEGA
BAfAUONA
OO ZSMS Podsreda je
pripravila v sodelovanju z
OK ZSMS Šmarje pri Jel-
šah pohod po poteh Koz-
janskega bataljona. Na
pot bodo mladi krenili v
soboto 8. septembra iz
Podsrede proti gradu in
dalje v Osredek, kjer je
bil zadnji boj II. čete Koz-
janskega bataljona. Mladi
pohodniki bodo zatem
krenili h Kunejevi kleti,
kjer so bili zadnji boji
Brežiške čete. Nato bodo
odšli na Veternik proti
Bohorju in se spustili
proti Bister grabnu. Pre-
nočili bodo v vasici Log,
kjer bodo pripravili tudi
^atm^^^rečanj^^^
danjim] borci Kozjanske-
ga bataljona. Pričakujejo
tudi tedanjega koman-
danta bataljona Marjana
Jerina.
Komandant pohoda
mladih bo Hinko Zekar.
MOZIRJE
NOV MOST
Tudi kip in gozdna cesta
Praznik mozirske občine
bodo v Gornji Savinjski in
Zadrečki dolini počastili tu-'
,di letos s številnimi priredi-,
tvami, proslavami in delov-
nimi zmagami.
Tako bodo jutri, v petek, 7.
septembra, ob 8.30 uri odkri-
li pred osnovno šolo v Gor-
njem gradu leseni kip pla-
ninca, delo samouka Toneta
Veneka iz Spodnje Rečice in
tudi tako opozorili na svojo
pripadnost planinstvu.
Isti dan, ob desetih dopol-
dne, bodo odprli nov most
čez Savinjo v Radmirju. Gre
za pomembno rešitev pro-
metne naloge.
Popoldne ob dveh pa bo
slavje v Robanovem kotu,
saj bodo izročili namenu no-
vo 5 kilometrov dolgo goz-
dno cesto iz Robanovega ko-
ta do Kneza. Ta naložba je
doslej veljala okoli tri milijo-
ne dinarjev, od tega je repu-
bliška gozdarska skupnost
prispevala 1,8 milijona, osta-
lo pa občinska gozdarska
skupnost. Gozdno gospodar-
stvo pa tudi gozdar j i-koope-
ranti.
Osrednja slovesnost na
čast praznika mozirske obči-
ne bo v soboto, 8. septembra.
Tako bo slavnostna seja de-
legatov vseh zborov občin-
ske skupščine ob devetih do-
poldne v dvorani Združene-
ga doma v Gornjem gradu.
Na njej bodo med drugim
podelili letošnja občinska
priznanja, takoj za tem pa
bodo, prav tako v Gornjem
gradu, odkrili spominsko
obeležje Zidanškovi brigadi,
ki je osvobodila Gornji grad.
ZBOR
BORCEV
ŠLANDROVE
BRIGADE
V počastitev 36-letnice
ustanovitve   slovenske
narodnoos vobodilne
udarne brigade Slavka
Šlandra prirejajo pripa-
dniki JLA celjskega gar-
nizona veliko svečanost,
ki bo v petek 7. septem-
bra ob 10. uri v vojašnici
Jožeta Meniha-Rajka na
Mariborski cesti.
Ob tej svečanosti bo ob
10. uri postrojitev in pre-
gled enote,    odkrili pa
bodo tudi spomenik bri-
gadi in Slavku Šlandru,
ki ga je izdelal akadem-
ski kipar Branko Suhi.
Slovesnosti se bosta
udeležila tudi tedanji
komandant Šlandrove
brigade Janko Sekirnik
in komisar brigade Mitja
Ribičič.
Na slovesnost so vab-
ljeni vsi nekdanji borci
Šlandrove brigade.
KOZJE, LESIČNO
ASFALT, DOM...
Tudi priznanja zaslužnim občanom
Letošnji šmarski občinski
praznik bodo pričeli s svojim
zborom v Kozjem borci Bra-
čičeve brigade, ki so ta kraj
tudi osvobodili. V soboto, 8.
septembra se bodo zbrali na
trgu v Kozjem ob 15.30 uri,
slavnostni govornik pa bo
generalni sekretar predsed-
stva SFRJ Ivan Bolničar, te-
danji komisar XIV. divizije.
Zatem bo v Kozjem na šport-
nem igrišču tudi miting s
kulturnim sporedom, še prej
pa bodo odprli težko priča-
kovano asfaltirano cesto čez
Ključice.
V nedeljo, 9. septembra pa
bo slavnostno v Lesičnem, v
-krajevni skupnosti, ki je le-
tos domačin občinskega
praznika. Ob 9. uri bo v no-
vem kulturnem domu, ki je
tudi na zunaj dobil dokonč-
no podobo, svečana seja
skupščine občine, kjer bodo
podelili tudi priznanja najza-
,služnejšim občanom. Ob 11.
liri bo množično zborovanje
pred kulturnim domom,
vmes pa bo vaja civUne in
narodne zaščite ter enot teri-
torialne obrambe.
Lesično se ponaša z novo
cesto Maršala Tita, na Pil-
štajn so po obstoječi asfalti-
rani cesti potegnili novo za-
ščitno plast, v zadnjem letu
pa so od okoli 25 km cest,
kohkor jih je na področju
KS, uspeli asfaltirati 3 km.
Kraj je polepšala tudi regula-
cija Bistrice. Okoli 2000 kra-
janov krajevne skupnosti
Lesično je ponosno na doslej
opravljeno dalo, čeprav se v
isti mah zavedajo, da jih še
mnogo nalog čaka. Zato je
tudi praznik v kraju prilož-
nost za pregled opravljenega
dela in zaobljuba za dosle-
dno izvajanje nadaljnjih ra-
zvojnih načrtov krajevne
skupnosti. jj
///. DELOVNO TEKMOVANJE KOVINARJEV SLOVENIJE
OB ZNANJU šE DELO ROK
Pokrovitelj tekmovan/a Je Klima Celje. Danes pHčetek
»Delovne navade in de-
lovna kultura so poleg pla-
niranja, investicij in pri-
prave dela eden pomemb-
nih dejavnikov hitrejšega
napredka in večje produk-
tivnosti. Samo zaveden de-
lavec ve, kaj pomeni maksi-
malno izkoriščanje strojev,
kaj pomeni nenehno uspo-
sabljanje v stroki, kar za
napredek tehnološkega pro-
cesa v celoti pomeni prispe-
vek k racionalizacijam in
inovacijam.«
To so besede Franca Le-
skoška-Luke, izrečene ■ ob
proglasitvi dneva kovinarjev
Jugoslavije 1977. leta. Doslej
so bila delovna tekmovanja
kovinarjev Slovenije leta
1977 v Novi Gorici, lansko
leto v Ljubljani, letos pa je
gostitelj Celje. Že v prvem
odstavku, oziroma citatu je
dovolj jasno opredeljeno bi-
stvo vsebinskega duha te de-
lovne manifestacije, ki se bo
te dni odvijala v celjskih de-
lovnih organizacijah in v zre-
škem Uniorju.
Iz vse Slovenije je prijav-
ljenih 228 tekmovalcev, ki
bodo tekmovali v imenu še-
stih poklicev in sicer oro-
djarji, rezkalci, varilci, bru-
silci, strugarji in livarji.
Danes zjutraj ob 8. uri se je
pričel že teoretični del tek-
movanja v prostorih tehni-
ške šole, ob 10. uri pa bo po-
vorka vseh tekmovalcev po
celjskih ulicah. Krenili bodo
izpred tehniške šole. Ob 11.
uri bo uradna otvoritev tek-
movanja. Organizatorji pri-
čakujejo številne ugledne
goste, med njimi Franca Le-
skoška-Luko, Vinka Hafner-
ja, Janeza Barboriča in dru-
ge. Slavnostni videz otvori-
tvi bo dal kulturni spored.
Popoldne bodo kovinarji na-
daljevali s praktičnim delom
tekmovanja, pa tudi cel pe-
tek. Tekmovanja bodo pote-
kala na številnih mestih v
celjskih delovnih organizaci-
jah in v zreškem Uniorju. Ni
treba posebej poudarjati, da
so celjski delovni kolektivi
pokazali dobršno mero po-
sluha za omenjeno tekmova-
nje in materialno omogočili
njegovo izvedbo.
V soboto bo v dvorani kina
Union posvetovanje o inven-
tivni dejavnosti, popoldne
pa bo zaključek tekmovanja
in podelitev nagrad in priz-
nanj. Ce bo lepo vreme, bo
zaključek na Gričku, sicer pa
v dvorani tehniške šole. Že v
torek popoldan pa so v te-
hniški šoli odprli tudi razsta-
vo o dosežkih inventivne de-
javnosti s področja kovinsko
predelovalne industrije Slo-
venije.
Predsednik letošnjega or-
ganizacijskega odbora je
Srečko Mlinaric, sekretar pa
Marjan Jeranko.
Slovenski kovinarji, zbra-
ni letos v Celju, starem indu-
strijskem središču bodo te
dni merili svoje moči v zna-
nju in spretnosti svojih de-
lovnih rok. Sprejmimo jih
kot dragocene delavce, pro-
izvajalce, ki jim ni vseeno, v
kakšen sožitju delata človek
in stroj in ki se zavedajo,
kakšne so naloge človeka in
njegovih umskih in fizičnih
zmogljivosti, da bi več in bo-
lje proizvajal s pomočjo stro-
jev in razvoja tehnike.
D. M.
KROMPIR IMAMO!
Letošnje vremenske razmere, ko sta si sledila suša in.
moča tudi pri krompirju, nis'o obetale prav dobre letine.'
Kljub temu so kmetovalci s pridelkom zadovoljni. Pravijo,)
da nikakor ni pod povprečjem prejšnih let, le da je nekoliko
Več gnilega krompirja. Tako je v Savinjski dolini in prav
mogoče je, da kmetje po drugih predelih ne bodo tako
zadovoljni. S spravilom krompipja so šele dobro začeU, zato
še tudi o prodajnih cenah krompirja za ozimnico ni nič
določenega. 1
AVTO-
MOBILSKE
NALEPKE
Tudi v celjski občini je
veliko zanimanje za na-
lepke, s katerimi naj bi
vozniki motornih vozil
vozili tudi ob dnevih, ko
sicer glede na registrsko
številko ne smejo. Žal se
ob tem pojavljajo mnoge
težave, saj nalepnice za-
htevajo tudi tisti, ki so si-
cer do njih upravičeni,
vendar jih ne potrebujejo.
V celjski občini bo po be-
sedah Jožeta Kučerja, na-
y
čelnika Oddelka za notra-
nje zadeve Skupščine ob-
čine Celje, okoli 800 stal-
nih nalepnic. Med prosil-
ci prednjačijo P^, ŽTP,
komunalna podjetja itd.
Med fizičnimi osebami pa
zlasti invalidi. Nalepke so
naročene, dobili jih bodo
15. septembra, na avto-
mobile pa si jih bodo lah-
ko nalepili le tisti, ki si to
dejansko »zaslužijo« oz.
potrebujejo. Izjem v smi-
slu kompletne akcije
sploh ne bo.
T. VRABL
TOZD LESNA INDUSTRIJA PETROVČE
TOZD MODNE KONFEKCIJE PETROVČE
TOZD KLJUČAVNIČARSTVO ŽALEC
TOZD PLESKARSTVO ŽALEC
DSSS PETROVČE
2. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 1979
ŠMARJE
PRI JELŠAH^
PETINTRIDESET LET
Žuljave roke Kozjancev so marljive
Močna, rezka eksplozi-
ja granate minometalca
je razparala tišino nasto-
pajočega jutra. In še ena,
in znova, na videz še
močnejša. Kot, da bi gro-
zovit pok sprožil plaz, se
je v jutranji mrak zare-
zalo reglanje strojnic,
pokanje pušk in ogluša-
, joče eksplozije močnih
ročnih bomb. Mogočen
spev srdite borbe se je
razlil v kozjanskem kot-
lu, za hip prenehal in se
naslednji trenutek nada-
ljeval še z večjim zago-
nom. Odjek eksplozij se
je čez sekundo in več
vračal iz Kozjaka, Bo-
horja, kar je vzdušju da-
jalo še grozi ji vejši, po
svoje veličastnejši videz.
Posamični pok, ki je po-
sebej izstopal v oglušo jo-
čem trušču, je bil strel
komandantove parabele.
In odločna kratka pove-
lja in številne postave
borcev, ki so upognjeni
bliskovito preskakovali
brisane prostore med hi-
šami in vse močnejši
dim in zadušijiv vonj po
smodniku...
Tako smo vedeli, da so
to pot partizani dovolj
močni, da bo Schafer s
svojo štirideset glavo
posadko vermanov odi-
gral svojo zadnjo vlogo
na braniku ,velikega
reicha'.
Vendar ni bilo tako
preprosto. Izjemno utrje-
na postojanka je dejala
dobro zavetje do zob
oboroženim švabom in
šele ogenj in dim, zane-
ten s steklenicami benzi-
na je prisilil posadko, da
se je vdala.
9. septembra 1944 je le-
gendarna XIII. SNOUB
Mirka Bračiča ob podpo-
ri enot Kozjanskega
odreda osvobodila Kozje
in uničila eno najbolj
utrjenih švabskih posto-
jank na Kozjanskem.
Zmaga je imela izre-
den odmev, saj je bila
priborjena v samem
Reichu, ki takrat na Šta-
jerskem še ni dajal vide-
za poloma. Zmaga je vli-
la samozavest in novo
voljo Kozjancem, ki so se
množično vključevali v
enote narodnoosvobodil-
ne vojske. Zmaga, osvo-
boditev Kozjega je naš
najsvetlejši trenutek v
zgodovini NOB v naši
občini, zato vsako leto
na ta dan praznujemo
svoj občinski praznik.
In letos je minilo pet-
intrideset let.
Petintrideset let uspe-
hov, napredka pa tudi
problemov, zagona in
omahovanja, radosti,
sreče, pa tudi razoča-
ranj, petintrideset naj-
bolj razgibanih let v ce-
lovitem in vsestranskem
razvoju naše družbe. In
letos bodo z nami znova
praznovali naši osvobo-
ditelji, borci brigade
Mirka Bračiča: Zato smo
še posebej srečni, na to
smo še posebej ponosni.
Že razmišljamo, kaj
vse jim bomo povedali,
kaj vse pokazali njim in
drugim gostom, in re-
snično imamo kaj poka-
zati. Žulja ve roke zave-
dnih in pridnih Kozjan-
cev so povsem spremeni-
le, olepšale in obogatile
že itak izredno pokraji-
no. Sicer nekoliko pozno,
vendar vztrajno in na-
črtno ujemamo korak z
vso Slovenijo in v zad-
njih letih smo dosegli ra-
zvoj, kot preje v sto letih
in več. Pa kaj bi našteva-
li in hvalili, rezultati so
tu na dlani, vidni na vsa-
kem koraku, v vsaki be-
sedi, v vsakem srečanju,
največji pa so rezultati v
naši zavesti, v spozna-
nju, da svobodni, enaki,
združeni še naprej gradi-
mo našo blaginjo in našo
samoupravno sociali-
stično Titovo Jugosla-
vijo.
Prepričani smo, da bo-
do naši osvoboditelji
srečni, ponosni, da so
ravno oni spremenili tok
zgodovine, da so najbolj
zaslužni za vse, kar ima-
mo danes in kar bomo
zgradili jutri. Prepričani
smo, da boste z nami de-
lili srečo vsi, ki iskreno
želite in pričakujete še
hitrejši razvoj Kozjan-
skega in celotne naše do-
movine.
DARKO BIZJAK
predsednik skupščine
občine Šmarje pri Jelšah
MOZIRJE
12. september, praznik mozhrske občine
Letošnje praznovanje občine Mo-
zirje združujemo s proslavljanjem 35-
letnice osvoboditve Gornje Savinj-
ske doline in 60-letnico ustanovitve
Zveze komunistov Jugoslavije, SKOJ
ter revolucionarnih sindikatov.
Leto 1941 ne bo nikoli pozabljeno.
Okupator je sicer zaprl ali izselil na
tisoče napredno mislečih in narodno
zavednih ljudi, ni pa mogel zatreti
idej Osvobodilne fronte in delo odbo-
rov OF, ki so tega leta začeli aktivno
delovati tudi v naši občini.
Vseljudsko in dobro organiziranje
v OF je omogočilo obstoj in krepitev
oboroženega boja, ki je okupatorju
prizadejal težke izgube. Partizanske
enote so se iz leta v leto krepile in
preraščale iz bataljonov v brigade in
že 1943. leto je rojstno leto Šlandrove,
nekaj pozneje pa Zidanškove (Pohor-
ske) brigade. Prihod herojske Štiri-
najste divizije še poveča borbeno
moč narodnoosvobodilnega gibanja.
Ko se je štab IV. operativne cone po-
leti 1944. leta pripravljal na osvoba-
janje ozemlja na Štajerskem, seje od-
ločil za Gornjo Savinjsko dolino.
Enote IV. operativne cone so izvedle
uspešna zavarovanja na širšem ob-
močju Štajerske, Šlandrova brigada
pa je 31. julija 1944. napadla dobro
utrjeni postojanki Ljubno in Luče ter
ju po zagrizenih borbah zavzela, Zi-
danškova brigada pa Gornji grad.
Tako so bile likvidirane vse manjše
in dobro utrjene okupatorjeve posto-
janke razen Mozirja, kjer je Šlandro-
va brigada 12. septembra 1944. leta
slavila ponovno zmago. Tega dne je
bila osvobojena celotna dolina.
Oblastni komite KPS, pokrajinski
odbor OF za Štajersko, okrožni,
okrajni komiteji ter odbori so si pri-
zadevali na osvobojenem ozemlju te-
meljito izkoristiti ugodne pogoje za
nemoteno delovanje političnih, voja-
ških in zalednih ustanov, še posebej
pa čimprejšnjo vzpostavitev organov
ljudske oblasti - narodnoosvobodil-
ne odbore. Množična zborovanja, vo-
litve v krajevne narodnoosvobodilne
odbore so bile še oktobra tega leta na
vsem osvobojenem ozemlju. Vse to je
imelo poseben politični pomen ne sa-
mo za Štajersko, ampak za vso Slove-
nijo.
V septembru 1944. leta je bilo veli-
ko množično zborovanje v Homu pri
Bočni, ki se ga je udefežilo okoli 4000
ljudi, na njem pa je govoril prvi ko-
mandant NOV, Franc Leskošek-Luka.
Zborovanja so se udeležili tudi pred-
stavniki zavezniških vojaških misij,
kar je dalo temu dogodku še poseben
mednarodni politični pečat, saj je šlo
za edinstven zbor v tedanji okupirani
Evropi.
Na osvobojenem ozemlju Gornje
Savinjske doline so takrat delovale
poleg drugih ustanov še politične šo-
le, vojaške podoticirske itd. Avgusta
1944. leta je bila v Gornjem gradu
konferenca SKOJ za Štajersko, usta-
novljene so bile številne partizanske
delavnice, nekaj tiskarn in ilegalnih
bolnic. Zaradi vsega tega je imela
osvoboditev Gornje Savinjske doline
širši politični pomen, saj je bil na teh
demokratičnih izkušnjah zgrajen si-
stem ljudske oblasti.
Vojna je hudo prizadela Gornjo Sa-
vinjsko dolino tako v človeških
žrtvah, kot v materialnem pogledu.
Po vojni smo obnovili izropane in
požgane vasi, domove in pozneje po-
magali širši družbeni skupnosti pri
izravnavi zunanjetrgovinske bilance
tudi z velikim izvozom lesa.
Velika pripravljenost občanov do
napredka na gospodarskem področ-
ju, do razvitejših družbenih služb, do
boljših komunalni dobrin in osebne-
ga standarda je uspeh, ki smo ga do-
segli v dosedanjem povojnem življe-
nju. Z uspehi pa ne smemo biti zado-
voljni. Delovni ljudje se moramo tudi
v prihodnje spoprijeti z nalogami, ki
so v teku in jih bomo skupaj načrto-
vali za prihodnje plansko obdobje.
Vsem delovnim ljudem in občanom
se iskreno zahvaljujemo za vložen
trud pri dosedanjem izgrajevanju
družbenogospodarskega razvoja ob-
čine, obenem pa jim čestitam k praz-
niku občine Mozirje in 35-letnici
osvoboditve Gornje Savinjske do-
line.
HINKO ČOP
predsednik Skupščine
občine Mozirje
VELJKO
KOLAR
Brez zadrege teče bese-
da o človeku, ki je vsa
svoja prizadevanja usme-
ril v skupno dobro, ki ni
nikoli zatajil, kadar je bilo
treba stati v prvih vrstah
za družbene koristi. Velj-
ko Kolar, direktor temelj-
ne organizacije konfekci-
je posteljnega perila Met-
ka v Kozjem je eden ta-
kih.
Zibel mu je tekla sicer v
Ljubljani, toda osnov-
nošolske klopi je drsal v
Stoj nem   selu.   Srednjo
tekstilno šolo je obisko-
val v Mariboru in temu
poklicu je ostal zvest do
danes.
1971. leta je prišel v
Kozje, v Metko in tu je
takorekoč doma. Ne sa-
mo strokovno delo v to-
varni, ki zahteva mnogo
delovnih naporov, saj je
znan položaj tekstilne in-
dustrije, Metka pa beleži
posebno v zadnjem času
dobre rezultate, tudi delo
v kraju, kakršno je Kozje,
zahteva celega človeka.
Zato ni društva ah sekci-
je, kjer ne bi Veljko sode-
loval in bil zraven, kot te-
mu radi rečemo. Povsod
je treba poprijeti, saj na
družbeno tvornih mestih
ni nikoli dovolj takih lju-
di, ki bi znali s svojimi
dejanji prispevati k ra-
zvoju. Več je seveda ta-
kih, ki radi stojijo ob stra-
ni, če pa kje kaj zaškrip
Ije, pa takoj dvignejo glas.
Vsakdanje življenje je
prineslo Veljku tudi takš-
ne izkušnje. Ni preprosto
biti izpostavljen v javnem
delu. Toda tudi to ni tako
težko, če človek ve, kaj
hoče, če resnično zastopa
interese skupnosti v kate-
ri živi in dela. Tako je v
tovarni, tako je v kraju,
na cesti, v gostilni.
Veljko je stopil v vrste
komunistov za rojstni
dan Jugoslavije 1968. le-
ta. Od tega časa je oprav-
ljal že vrsto funkcij, med
njimi je vredno omeniti
članstvo v občinskem ko-
miteju, bil je sekretar
osnovne organizacije ZK
v Kozjem, zdaj je član ob-
činske konerence ZK
šmarske občine, član sve-
ta krajevne skupnosti,
njegovo aktivnost pa po-
znajo tudi rezervni voja-
ške starešine. Prav letoš-
nje leto je bil v občinski
delegaciji na zveznem
srečanju ZRVSJ v Make-
doniji.
Prostega časa mu seve-
da ne ostaja mnogo. Ko
sva se pogovarjala po te-
lefonu, se je ob vprašanju
o prostem času kar na-
smehnil in dejal, da itak
sam vem, da je treba vse
dneve presedeti na se-
stankih. Če ne v tovarni
pa v krajevni skupnosti
ali pa v Šmarju. Res je
tako.
Kljub vsemu pa mu le
ostaja nekaj časa tudi za
planinarjenje, kjer je z
dušo in telesom, kot pra-
vimo. Tega zadovoljstva
si najbrž ne bo nikoli do-
volil odtujiti. Le časa bi
lahko bilo več, da bi bolj
pogosto odhajal v kralje-
stvo miru in naravne le-
pote.
Čas teče, življenje za-
hteva mnogo odpovedo-
vanja, toda kljub vsemu
je lepo. Tako si misli in
vztraja pri delu, ki mu je v
veliko zadovoljstvo. Ta-
kega ga poznajo tudi na
Kozjanskem in nemalo je
takih ljudi, ki mu ob sre-
čanju na cesti ali kjerkoli
veselo pomahajo in vzkli-
knejo v pozdrav. Svoje-
mu človeku! D. M.
CELJE - POD GRADOM
PRAZNIK IMAJO
Spominsko obeležje in pohod
v spomin na šestnajsti
september 1944. leta, ko je
več kot sto pečovniških ru-
darjev odšlo med partizane,
praznujejo v krajevni skup-
nosti Pod gradom ta dan kot
svoj praznik.
Letošnje prireditve se bo-
do pričele že v soboto, 8. t. m.
in sicer ob štirih popoldne z
odkritjem spominskega obe-
ležja na Domu krajanov. Gre
za ploščo v spomin na 3. sep-
tember 1939. leta, ko je bil tu
ustanovni sestanek kmečkih
in delovnih skupin za Zvezo
delovnih ljudi, kot predho-
dnico poznejše Osvobodilne
fronte.
V nedeljo, 9. septembra
pripravljajo pohod po parti-
zanskih poteh v krajevni
skupnosti. Na pot bodo odšli
ob sedmih zjutraj, ter se pol
ure zatem najprej ustavili pri
starem rudniku.
V sredo, 12. t. m. bodo na
sprejem povabili starejše ob-
čane. To obveznost so spre-
jeli predvsem mladi v kra-
jevni skupnosti.
Medtem, ko bo v petek, 14.
septembra, ob 18. uri, slav-
nostna seja skupščine kra-
jevne skupnosti, bo nasled-
nji dan ob treh popoldne va-
ja pripadnikov civilne zašči-
te in gasilcev. V večernih
urah pa se bodo sestali na
tovariškem srečanju.
Poleg tega bo med tednom
več športnih tekmovanj med
ekipami stalnih območij, v
nedeljo, 16. septembra pa
bodo športni del sklenili s
tekmovanjem v vlečenju
vrvi med ekipama levega in
desnega brega Savinje.
št. 35 - 6. september 1979^
NOVI TEDNIK - stran 3
(CESTNI ]
»LIKOF« v
TROBNEM
DOLU
v nedeljo so v Trobnem
dolu nad Laškim s kulturno
in zabavno prireditvijo pro-
slavili zaključek gradnje
krajevne ceste od Slatine do
Trobnega dola in Poljane.
Cesto so v dolžini 5 km ure-
jali nekaj let, da bi z njo'
omogočili prevoz šolskih
otrok v Breze in Laško ter
prevoz zaposlenih na delov-
na mesta. Večji del sredstev
so zbrali krajani sami, nekaj
je primaknila občina, dela
pa so opravili s prostovolj-
nim delom in prevozi. Pou-
dariti je treba, da so nekate-
ri otroci imeli do šole tudi
do 10 kilometrov poti. Zdaj
bo drugače, ko jim bo omo-
gočen prevoz.
Pri akciji se je poleg kra-
jevne skupnosti Breze pred-
vsem izkazalo tamkajšnje
kulturno društvo, sodelova-
li so malone vsi krajani, ki
so poleg tega odstopili brez-
plačno tudi zemljišč za raz-
širitev ceste in za speljavo
po novi ugodnejši trasi.
Svečanost je bila v Trob-
nem dolu pod kozolcem, kjer
so člani kulturnega društva
priredili veselo enodejanko
»Poštena deklica« ter še za-
bavni skeč prirejen za to pri-
ložnost. Sledila je zabavno
prireditev, vmes pa so kra-
jani povabljene z občine po-
peljali na pripravljeno zem-
ljišče za gradnjo večnamen-
skega doma. Najbrž je v tej
gesti zgovoren namig, kaj ta
kraj pričakuje kot pomoč
družbene skupnosti v pri-
Vjiodnjem obdobju.        -ECy^
MOZIRJE
OBČINSKA PRIZNANJA
Tone Bole, častni občan — Prvič plakete občine
Po sklepu skupne seje de-
legatov vseh zborov Občin-
ske skupščine Mozirje, bodo
v soboto, na slavnostnem za-
sedanju v počastitev dvanaj-
stega septembra, praznika
mozirske občine, podelili tu-
di letošnja občinska družbe-
na priznanja, nagrade. To-
krat prvič v skladu z novim
odlokom, ki uveljavlja več
vrst občinskih priznanj.
Najvišje, naziv častnega
občana občine Mozirje, bodo
podelili Tonetu Boletu, čla-
nu predsedstva SR Slovenije
v priznanje za njegovo dol-
goletno družbenopolitično
delo tudi v Gornji Savinjski
dolini. Tone Bole je bil na-
mreč od novembra 1943. leta
sekretar Okrožnega komite-
ja KPS za Savinjsko doUno,
od junija 1944. do osvobodi-
tve pa član Pokrajinskega
odbora OF za Štajersko. Po
osvoboditvi je bil tudi repu-
bliški in zvezni poslanec za
območje mozirske občine. In
tudi zdaj nenehno spremlja
in sodeluje pri reševanju šte-
vilnih vprašanj Gornje Sa-
vinjske doline.
Razen tega bodo podelili
tri plakete občine Mozirje, in
sicer Albinu Vipotniku-Str-
garju, ki je prav tako tesno
povezan z razvojem naro-
dnoosvobodilnega gibanja v
Gornji Savinjski dolini, saj je
kot član Savinjskega okrož-
nega komiteja KPS že 1941.
leta sodeloval pri organizira-
nju odborov OF v Bočni,
Radmirju in Smartnem ob
Dreti. In tudi nadaljnji ra-
zvoj narodnoosvobodilnega
gibanja v mozirski občini in
na širšem območju je tesno
povezan z njegovim delom.
Plaketo občine Mozirje bo
sprejela tudi dipl. inž. De-
sanka Kozič v zahvalo in
priznanje za njeno dosedanje
delo pri projektiranju cest,
zlasti gozdnih, v Gornji Sa-
vinjski dolini. Tako je tudi
prispevala k razvoju hribov-
skih kmetij, bila pa je tudi
republiški poslanec, član
predsedstva SZDL Sloveni-
je itd.
Isto priznanje, plaketo ob-
čine, prejme še osnovna mla-
dinska organizacija na Reči-
ci ob Savinji za aktivno in
uspešno delo na vseh po-
dročjih družbenega in poli-
tičnega življenja v krajevni
skupnosti.
In končno bodo podelili
dve denarni nagradi občine
Mozirje. Dobila ju bosta Bo-
gomir Strašek, direktor
TOZD Kovinarstvo na Ljub-
nem ob Savinji ter Anton
Boršnak, vodja TOZD
Stavbno pohištvo v Nazcirju
za uspehe pri vodenju te-
meljne organizacije in za ak-
tivno družbenopolitično
udejstvovanje.     M. B02lC
ZA BOLJŠE DELO KS
Danes in jutri bo v Celju deljen delovni pogovor s politič-
nimi in samoupravnimi vodstvi krajevnih skupnosti, ki ga
pripravlja občinska konferenca SZDL skupaj z izvršnim
svetom občinske skupščine. Namen pogovora je oceniti
sedanje delo v krajevnih skupnostih in dogovoriti najbolj
aktualne naloge za prihodnje. Tako bodo na delovnem se-
stanku spregovorili o uresničevanju skupščinskih stališč v
zvezi s samoupravno preobrazbo krajevnih skupnosti, opre-
delili vlogo SZDL v delegatskem sistemu, ocenili delovanje
krajevne samoupravne ter dogovorili akcijske naloge kot so:
razprava o izvajanju programa ekonomske in ekološke sana-
cije Cinkarne, priprave na akcijo NNNP, proslava v Jošto-
vem mlinu in druge. DS
NNNP
KONJEREJI
PRAVO MESrm
Po II. svetovni vojni se je zaradi velikega
napredka tehnike in motorizacije pojavila
miselnost, da kopitarji niso več potrebni.
Toda bogate izkušnje NOB govore, da ima
kvalitetna konjereja pomembno vlogo v
konceptu SLO.
V drugi svetovni vojni so kljub množični
motorizaciji uporabili več kot 3 milijone
konj. V NOB je bil konj glavno prevozno
sredstvo partizanskih enot, saj so jih upora-
bili več deset tisoč.
Zavedati se namreč moramo, da bo konj
ostal v primeru vojne nezamenljivo tran-
sportno sredstvo. Konje bomo morali upo-
rabljati tudi za kmetijska opravila.
Po statističnih podatkih je v Sloveniji ve-
dno manj konj, le še okoh 20.000. Za naše
območje so podatki še bolj zaskrbljujoči.
Konja je iz vsakdanjega življenja izpodrinil
traktor, ki pa še zdaleč ne more nadomestiti
konja v primeru SLO, v najtežjih pogojih
vojne ipd., še zlasti ob upoštevanju energet-
ske krize. Za potrebe splošne obrambne voj-
ne bi predvsem potrebovali težke tovorne
konje. Pri nas pa gojimo konje, ki so le za
silo uporabni in nimajo kvalitet za težko in
naporno vlogo v SLO. Negativno dejstvo je
tudi to, da je veliko število konj starih 20 in
več let, da z njimi ne znamo vsi ravnati, da
nimamo več podkovskih kovačev in nena-
zadnje, da izumira obrt konjske opreme, saj
danes sedlarjev in kolarjev ni več.
Vedeti moramo, da število konj v primeru
vojne ne bi zadostovalo niti za potrebe kme-
tijstva, če bi se zmanjšale možnosti uporabe
mehanizacije, na kar pa moramo resno raču-
nati. Redkodje še imamo vole in le malokje
opravljajo krave kmečka dela.
Kako bi torej obdelovali zemljo in kako bi
prevažali razne tovore?
Tega problema se moramo zopet pričeti
vsi resno zavedati in tudi nekaj storiti. Pred-
vsem je potrebno o teh vprašanjih razrriišlja-
ti v podeželskih krajevnih skupnostih, kme-
tijskih zadrugah in v organih za planiranje in
pospeševanje kmetijstva. Pred nami je ob-
dobje srednjeročnega planiranja razvoja in v
teh planih mora konjereja najti svoje mesto.
VIKI KRANJC
DAN
PRAVOSODJA
Letošnji praznik delavcev
našega pravosodja označuje
predvsem pomembna preo-
brazba našega sodstva, kate-
re vidni znaki so na novo or-
ganizirana temeljna in višja
sodišča. »Približati sodstvo
ljudstvu« - tako smo letos že
označili to preobrazbo v se-
stavku NT; kako globoko in
logično je to dejstvo, če se
spomnimo, da je prav naše
pravosodje izšlo iz ljudstva v
borbi. Crnomeljski zbor 3.
septembra 1944 je pognal ti-
ste korenine našega pravoso-
dnega sistema, ki smo ga
kmalu znali in mogli ople-
menititi z vizijo in stvarnost-
jo samoupravljanja. Delavci
pravosodja celjskega ob-
močja bodo proslavljali to
soboto dopoldne v Domu
JLA. -        MITJA UMNIK
ILIJA VAKIČ V CELJU
ŠE DOVOU DELA
Povezati razdrobljene interese
v okviru dvodnevnega
obiska v Celju, je Ilija
Vakič, predsednik Go-
spodarske zbornice Ju-
goslavije, obiskal tudi
delovna kolektiva Žele-
zarne Štore in LIK Savi-
nja. Potem, ko je v imenu
pokrovitelja GZJ odprl
sejem Vse za otroka, pa
se je Ilija Vakič sestal tu-
di s predstavniki koordi-
nacijskega odbora sa-
moupravnih interesih
skupnosti otroškega var-
stva republik in pokra-
jin ter drugih dejavni-
kov.
V štorski Železarni so
Ilijo Vakiča seznanili z
gospodarskimi rezultati
te organizacije združene-
ga dela. Posebej pa so
opozorili na probleme v
Tovarni traktorjev, ki je v
prvem polletju letos pri-
kazala 47 milijonov dinar-
jev izgube. Vzroki so zna-
ni: na eni strani prosto
oblikovanje cen sestav-
nih delov, na drugi pa do-
govorjena cena končnega
izdelka. Ob tem, da so ne-
katere cene domačih se-
stavnih delov za traktorje
tudi trikrat večje od uvo-
ženih izdelkov. Ilija Va-
kič je dejal, da problema-
tika v Tovarni traktorjev
ne bi smela zavreti priza-
devanj štorske železarne
za čim večjo proizvodnjo
jekla, saj gre pri tem za
njen velik prispevek k
zmanjševanju uvoza.
Izhod iz problemov pa ve-
lja iskati tako v dogovo-
rih s predstavniki zveznih
organov in institucij, kot
tudi s Fiatom. Ob tem pa
je treba težiti za tem, da bi
zavrli rast cen sestavnih
delov, pa tudi končnih iz-
delkov.
Tudi v LIK Savinja so
Ilijo Vakiča seznanili s
problemi, ki jih imajo zla-
sti v furnirnici. Tudi ta je
polletje zaključila z 14 mi-
lijoni izgube, to pa pretež-
no zaradi uvoza cenejših
furnirjev in prevelikih ca-
rinskih dajatev na uvoz
lesa. Predsednik Gospo-
darske zbornice Jugosla-
vije je ob tem opozoril, da
bi veljalo pripraviti anali-
zo in predloge ukrepov za
rešitev problemov. Hkra-
ti pa razmisliti tudi o obli-
kovanju dogovora, ki bi
vključeval celotno verigo
udeležencev, od vzgoje
do eksploatacije dreves.
Posebej pomembno je
namreč, da bi sedaj raz-
drobljene interese različ-
nih proizvajalcev poveza-
li in ob tem posvetili več
pozornosti produktivno-
sti dela, racionalizaciji
proizvodnje in novator-
stvu.
Za celjski sejem Vse za
otroka pa je bil izrednega
pomena pogovor, ki ga je
imel Ilija Vakič s pred-
stavniki koordinacijske-
ga odbora samoupravnih
interesnih skupnosti
otroškega varstva repu-
blik in pokrajin. Opozoril
je namreč ha nujnost te-
snejšega sodelovanja go-
spodarstva in tistih, ki
skrbijo za zdravo rast in
razvoj naših otrok. Na tr-
žišču je, so poudarili, še
preveč slabih izdelkov, ki
jih vsiljujemo otrokom,
življenju in potrebam ne
ustreza večina veljavnih
standardov, cene izdel-
kov so previsoke in po-
dobno. Na predlog Ilije
Vakiča so vse ugotovitve
in predloge strnili v »celj-
ski dogovor«, s katerirn
naj bi spodbudili obliko-'
vanje družbenega dogo-
vora in samoupravnih
sporazumov, ki bi natanč-
neje opredelili možnosti
sodelovanja med proizva-
jalci in družbenimi usta-
novami pri oblikovanju
izdelkov za otroke.
DS
IB
SVET IN Ml
PIŠE IVAN SENIČAR
34
ZA ČLOVEŠTVO
GRE, NE ZA
NJEGOV DEL
PREDSEDNIK
TITO JE GOVORIL
V ponedeljek se je v Havani, glavnem
mestu Kube, začela šesta vrhunska seja
neuvrščenih držav. Predsednik Tito, ki
vodi delegacijo naše države in pooseblja
kontinuiteto in sedanji trenutek neuvr-
ščenosti, je v splošni razpravi govoril
kot pravi šef države.
Naš svet je majhen, vedno manjši, ven-
dar še vedno dovolj velik ne le za proble-
me, pod katerimi ječi, ampak tudi za
poti v prihodnost, ki si jih s svojim de-
lom in življenjsko močjo vse bolj široko
odpira. Na svetu je 189 držav in teritori-
jev, v Organizaciji združenih narodov pa
je včlanjenih 151 dežel. Svet je razdeljen
na lačne in site, na črne, bele in rumene,
na bolne od »kulture« in na nepismene,
del sveta pa je razdeljen tudi na bloke. V
blokih, ki pa imajo veliko moč, je zdaj 24
držav, in sicer v NATO jih je 17, v var-
šavskem paktu pa 7. Na prvi konferenci
neuvrščenih v Beogradu leta 1961 je bilo
25 udeležencev, zdaj pa jih je v Havani
kar 93 članic gibanja oziroma 105 dežel,
če prištejemo še opazovalce. To je več
kot dve tretjini človeštva. In ti dve tret-
jini imajo, kot to izpričuje tudi razprava
v Havani, polno problemov, pa tudi vo-
ljo, odločnost in najpotrebnejša sred-
stva za jutrišnji dan - zato so se tudi
zbrali na šesti vrh. Čeprav je med neuvr-
ščenimi deželami veliko nerazvitih, to
ni zbor revnih in lačnih. To tudi ni zbor
le iz Afrike, Azije in Latinske Amerike,
ampak iz vsega sveta. Iz Evrope so trije
člani, in sicer Jugoslavija, Ciper in ^al-
ta, kot gostje pa sodelujejo še Romunija,
Portugalska, Švedska, Švica, Finska,
Avstrija, San Marino in Španija.
Kaj se je doslej zgodilo na konferenci v
Havani? Najprej, sprejeli so več novih
članic in tako še povečali zbor neuvršče-
nih. To je dobro. Nadaljuje se širjenje
gibanja, kar dokazuje, da si mnoge drža-
ve želijo vanj, kar pa ne bi mogli trditi
za članstvo nobenega od obeh blokov,
čeprav sta si po svoji družbenopolitični
vsebini različna. Noben blok ni perspek-
tiva in tudi članstvo v njem ne. V pri-
pravljenih fazah konference so udele-
ženci poskušali predvsem doseči izbolj-
šanje osnutka dokumenta, ki ga je že
poprej sestavila Kuba. Na več kot 70
straneh je Kuba dala osnovo za razpra-
vo, sam tekst pa je bil zelo pomanjkljiv
in je bil deležen številnih pripomb in
amandmajev. Razumljivo je, da sestavi-
ti tekst 92 udeležencev ni enostavna
stvar, še posebno zato, ker ne gre toliko
za tekst, kot za voljo 94 dežel in njihovo
družbenopolitično in ekonomsko urav-
nanost. - O tem, kdo naj zastopa v Hava-
ni Kampučijo - ali legalna vlada Demo-
kratične Kampučije ali pa od Vietnam-
cevpostavljena »vlada«, niso dosegli so-
glasja ne ambasadorji in tudi ne zunanji
ministri prisotnih držav. O tem se bodo
izrekli šefi delegacij. - Čeprav je bilo
znano, da pripravljajo arabske države,
ki obsojajo izraelsko-egiptovski spora-
zum na Bližnjem vzhodu, predloge proti
članstvu Egipta v neuvrščenem gibanju,
je to vprašanje že v začetku zasedanja
šefov držav ali vlad zmotilo delovno at-
mosfero, v kateri naj bi se začela razpra-
va. Na dnevnem redu konference je kar
17 točk in vse so bolj ali manj po-
membne.
Nekoliko nena vaden je bil že sam zače-
tek konference v ponedeljek. Fidel Ka-
stro, kot vodja države gostiteljice, kot
predsednik konference in koordinator v
koordinacijskem biroju za naslednja tri
leta, ni le pozdravil konference, ampak
je imel dolg govor kot na ljudskih mitin-
gih, katerega glavna značilnost je bila,
da je obrazložil stališča Kube in da je
poudarjal predvsem probleme, skoraj
nič pa ni rekel o tem, kako je mogoče in
potrebno naštete probleme tudi razreše-
vati.
Ko se je za govorniško mizo pojavil
predsednik Tito in spregovoril, je konfe-
renco prevela mirnejša atmosfera, ki je
bila najbrž dokaj potrebna tudi zaradi
pregretega začetka. Pa ne samo zaradi
tega. Tovariš Tito je povedal več tehtnih
ocen, ki so sprejemljiva tudi za tiste, ki
po kakšnem drugem vprašanju različno
mislijo. Opozoril je najprej na izvirna
načela, katerih uresničevanju se mora-
mo zahvaliti, da se je gibanje razvilo v
to, kar je zdaj. Poudaril je neblokovski
značaj neuvrščene poti, kar je eno od
njenih bistev. Brez dejavnosti in uspe-
hov neuvrščenih dežel v zadnjih deset-
letjih bi se bil svet znašel na robu kata-
strofe. Tovariš Tito je izrecno poudaril
potrebo po enotnosti v gibanju, po enot-
nosti v uresničevanju načel neuvrščeno-
sti in OZN, saj bi slabljenje aktivnosti
neuvrščenih dežel vodilo k destabiliza-
ciji vseh mednarodnih odnosov. Gibanje
neuvrščenosti je usmerjeno k vsemu člo-
veštvu, k njegovim glavnim problemom
in rešitvam, ne pa le k nekaterim njego-
vim delom, pa naj bodo še tako pomemb-
ni ali izpostavljeni. Govor našega pred-
sednika močno odmeva po svetu.
4. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 1979I
METKA
KOZJE
DOBRO
GOSPODARI
V temeljni organizaciji
konfekcije posteljnega
perila Metka v Kozjem
dobro gospodarijo. Kljub
težavam, ki pestijo tek-
stilno industrijo uspeva
154-članski kolektiv pre-
broditi marsikatero teža-
vo. To jim uspeva pred-
vsem z dobro organizaci-
jo dela. Proizvajajo pred-
vsem posteljno perilo
vseh vrst, mesečno pa na-
redijo tudi 5000 kopalnih
plaščev iz frotirja. Letos
so prigospodarili
6,450.000 dinarjev čistega
dohodka.
Tudi kolektiv-v Kozjem
praznuje letos 50-letnico
obstoja in dela te velike
tekstilne tovarne.
PREBOLD
PO TRADICIJI
Za letošnji praznik TT novo skladišč
Tako, kot že vrsto let ob
tem času, je bilo tudi minulo
soboto v preboldski tekstilni
tovarni nadvse živahno. De-
lavci tega 1300 članskega ko-
lektiva so se namreč zbrali
na slavnostnehi zboru in na
njem počastili svoj praznik,
tretji september, ki ga praz-
nujejo v spomin na 1950. le-
to, ko so prevzeli tovarno v
svoje roke.
Postalo je že tradicionalno,
da se ob takih priložnostih
zberejo v novih prostorih, ki
kažejo na nenehen napredek
te 137 let stare tovarne. In
tako je bilo tudi letos. Zbrali
sp se namreč v prostorih no-
vega skladišča, ki so ga ta
dan izročili namenu in tako
rešili pereč problem skladi-
ščenja reprodukcijskega ma-
teriala.
Po pozdravnih besedah je
zbranim spregovoril general-
ni direktor Tekstilne tovarne
Ivan Žagar, ki je najprej izre-
kel nekaj misli o pomenu
praznika, nato pa se je dota-
knil aktualnih vprašanj, ki
so se nanašala na prehojeno
pot, nove naložbe in nazad-
nje tudi na naloge, ki čakajo
kolektiv. Tu gre tudi za osa-
mosvojitev v proizvodnji in-
digo jeansa, z začetkom izde-
lovanja žametnih tkanin in
drugih izdelkov, ki so se po-
kazali primerni.
Sledil je kulturni program,
v katerem so sodelovali god-
beniki in pevci domače Svo-
bode. Na sliki: Med govorom
feneralnega direktorja Ivana
;agarja.
DARKO NARAGLAV
MOZIRJE
LE Z DELOM SVOJIH ROK
Lepi pogoji za razvoj turizma
Vsako leto ob občinskem
prazniku analiziramo, kako
uresničujemo sprejete nalo-
ge, zakaj zaostajamo na ne-
katerih področjih in kako se
organizirati, da bi dosegli
čim hitrejši družbeni razvoj.
Občina Mozirje sodi namreč
med gospodarsko manj ra-
zvite.
Reliefno razgibano ob-
močje Gornje Savinjske do-
line, ki je na več kot dveh
tretjinah poraščeno z gozdo-
vi, nudi dobre pogoje za ra-
zvoj gozdarstva, lesne indu-
strije in živinoreje. Ker je na-
ša občina redko poseljena in
ker je velika dnevna migraci-
ja zaposlenih v sosedna ra-
zvitejša gospodarska sredi-
šča, razvijamo tudi drugo
predelovalno industrijo. Da
ne bi okrnili prelepega am-
bienta pokrajine, pospešuje-
mo le tiste zvrsti industrije,
ki ne bodo onesnaževale
okolja.
Prepričani smo, da bomo
uspeli razviti turizem, ki mo-
ra postati v prihodnje po-
membna gospodarska dejav-
nost. Na teh temeljih smo si
zastavili hitrejši gospodarski
razvoj kot znaša republiško
povprečje. Stopnja realne
gospodarske rasti naj bi bila
tako kot v sedanjem tudi v
prihodnjem srednjeročnem
obdobju najmanj 11%, ob
povečanju zaposlenosti za
5% predvsem pri produktiv-
nih delovnih mestih.
In kako uresničujemo za-
dane naloge?
Čeprav z majhno časovno
zamudo, vztrajno izpolnjuje-
mo svoj začrtani razvoj. Z iz-
gradnjo novih proizvodnih
prostorov v Elkroju, GLIN,
Kovinarstvu, Smreki in dru-
god v predračunski vredno-
sti približno 500 milijonov
dinarjev, bomo povečali
stopnjo predelave lesne su-
rovine in pričeli izdelovati
nove industrijske izdelke.
Z organizacijskimi in te-
hnološkimi izboljšavami v
obstoječi proizvodnji, bomo
povečali tudi storilnost.
Oboje pa zahteva več znanja.
Na ta način izboljšujemo
strukturo zaposlenih v prid
zahtevnejših poklicev. To
nam mora omogočiti večje
zaposlovanje mladine, s tem,
da bomo morali štipendijsko
politiko bolj podrediti potre-
bam združenega dela. Mar-
sikdo, ki se vozi na delo zu-
naj občine, bo dobil enako-
pravno delo tudi doma.
Tako izboljšujemo gospo-
darsko strukturo. Pomemb-
na je ugotovitev, da zdaj že
prevladuje industrija. Zato
uspevamo zmanjševati odvi-
snost našega gospodarstva
od vsakokratnih tržnih gi-
banj, ki so izredno izrazita
pri surovinah.
Smatramo, da si s takšno
proizvodno usmeritvijo
ustvarjamo potrebne pogoje
za razvoj turizma, četudi se
trenutno srečujemo s težkim
problemom sanacije Golt in
ureditve Logarske doline. Za
naslednje srednjeročno ob-
dobje predvidevamo, da bo-
mo relativno najhitreje razvi-
jali terciarni sektor gospo-
darstva, to je gostinstvo in
trgovino. Z enotnim razvoj-
nim programom, ki bo teme-
ljil na naravnih možnostih
razvoja turizma, bomo izko-
ristili našo pripravljenost za
njegov postopen, toda celo-
vit razvoj.
Kljub dejstvu, da je naša
gospodarska moč sorazmer-
no šibka, da se srečujemo z
redko poselitvijo prebival-
cev, smo zadovoljno razvili
družbene dejavnosti. Z inve-
sticijami, ki smo jih realizira-
li največ z lastnimi sredstvi
preko samoprispevka, smo
si ustvarili pogoje za kako-
vostno opravljanje teh dejav-
nosti. Zato bomo v nasled-
njem srednjeročnem obdob-
ju posvetili posebno skrb
opravljanju osnovnih dejav-
nosti, manj pa naložbam. Iz-
jema bi naj bi bilo otroško
varstvo, kjer zaostajamo za
potrebami. V strukturi zapo-
slenih predstavlja delež žena
kar 44%.
Zaradi velikih potreb po
komunalnih objektih, le
stežka razrešujemo to pro-
blematiko, kar se kaže v delu
krajevnih skupnosti, komu-
nalni interesni skupnosti, te-
meljni vodni skupnosti in
drugod.
S samoprispevki krajanov
in ob izdatni pomoči TOZD
smo pričeli z izgradnjo čistil-
ne iiaprave, telefonskega
omrežja, lokalnih cest itd.
V akciji očuvanja čistega
okolja, bi morala bolj sodelo-
vati širša družbena skup-
nost, kajti gospodarska moč
v občini je prešibka. Tu mi-
slimo predvsem na regijske
in republiške samoupravne
interesne skupnosti. Sicer
pa se zavedamo, da bomo na-
loge morali opravljati v svo-
jih sredinah, kajti naša pri-
hodnost je odvisna od nas
samih.
ANTON VRHOVNIK,
predsednik Izvr. sveta
Skupščine občine Mozirje
CELJSKI ZRAK
ZAKAJ ENOSTAVNO, ČE...
Dolgotrajen postopek pri nabavi novih aparatur
v zadnjih dneh so delavci
Enote za varstvo okolja pri
Centru za socialno medicino
in higieno dela izmerili pre-
cej nizke koncentracije žve-
plovega dioksida in drugih
strupov v ozračju. Bilo je tu-
di nekaj močnejših sunkov,
vendar ne vedo, odkod izvi-
rajo. Z aparaturami so imeli
nekaj težav in so merili s po-
sebno peroksidno metodo,
ki pa je počasna in ne da do-
volj natančnih podatkov.
Koncentracija namreč ni
enaka na vseh koncih Celja
in bi za neko poprečje morali
meriti na različnih krajih. Za
to pa bi potrebovali nove
aparature, o katerih so se do-
govarjali že v začetku prejš-
njega leta. Kako se lahko
takšna nabava zavleče, je po-
jasnil vodja SIS za varstvo
zraka Anton Stergar.
Z zastopnikom, ki edini v
Jugoslaviji uvaža takšne
aparature so se dogovorili,
da jih bo razstavil na sejmu
Tehnika in okolje v Ljublja-
ni, oni pa bi jih kupili preko
sejemske devizne kvote.
Vendar se posamezna sejmi-
šča niso mogla dogovoriti
glede kvote, }u jo bo sejmi-
šče koristilo in šele novem-
bra je bilo znano, koliko de-
viz bo dobilo Gospodarsko
razstavišče v Ljubljani. Vlo-
žili so vlogo Za dodelitev de-
viznih sredstev, vendar se je
njihova vloga na poti do Na-
rodne banke izgubila in tre-
ba je bilo začeti redni uvozni
postopek. Vložili so zahtevo,
vendar je pridobitev soglasja
zelo dolgotrajen postopek.
Nato so potrebovali še so-
glasje za uvoz opreme, ki ga
izda komisija pri Gospodar-
ski zbornici Jugoslavije v
Beogradu, vendar njihove
prošnje še niso obravnavali.
Upajo, da ga bodo dobili v
teh dneh, če spet ne bo prišlo
do kakšnih zapletov. Tako
bodo ljudje zopet obveščeni
o onesnaženju zraka.
TATJANA PODGORŠEK
SEJEM »VSE ZA OTROKA«
ODPRTA VRATA
Dogovore je treba uresničiti
Včeraj so se v Celju iztekli
dnevi, namenjeni letošnje-
mu sejmu Vse za otroka. Se-
jem so slovesno odprli 29.
avgusta, ki ga je letos - v
imenu pokrovitelja Gospo-
darske zbornice Jugoslavije
- odprl njen predsednik Ilija
Vakič. Slavnostna govornica
ob otvoritvi je bila Zora To-
mič, predsednica jugoslo-
vanskega odbora za prazno-
vanje mednarodnega leta
otroka in predsednica skup-
ščine sejma. Poudarila je
izreden pomen te sejemske
prireditve in dejala, da bi
moral postati sejem izziv
vsem proizvajalcem za še
bolj kvalitetno proizvodnjo
izdelkov, namenjenih otro-
kom.
V sejemskih dneh so se v
Celju zvrstile tudi številne
spremljajoče prireditve, ki
so po vsebinski plati široko
odprle vrata sejma v prazno-
vanje mednarodnega leta
otroka. Kajti prav vse, pa
najsibodi posvetovanje o
Otroku-potrošniku, pa semi-
nar za prodajalce igrač, po-
svetovanje o uporabi peda-
goških tekstov pri stiku s
starši in druge so imele sku-
pen imenovalec: otroka in
prizadevanja, kako bi zanje
lahko v organizirani družbe-
ni skrbi še več storili, da bi
postali srečni ljudje. Dogo-
vorov, sklepov in predlogov
je prav v okviru teh sprem-
ljajočih prireditev sejma
padlo veliko. Prihodnje leto.
ko bo v Celju znova zaživel
sejem Vse za otroka, pa bo-
mo lahko šele ocenili, ali
smo vse svoje znanje, skrb in
prizadevanja pravilno usme-
rili. In kar je najvažnejše, ali
smo dogovore, sklepe in
predloge vsaj začeli uresni-
čevati, če jih že ne bomo v
celoti uresničili.
DS
PLAKETE
CELJA
NAJBOLJŠIM
Izvršni svet celjske ob-
činske skupščine je tudi
letos podelil plakete me-
sta Ceije za najbolj kako-
vostne otroške izdelke,
razstavljene na sejmu
Vse za otroka. Tako je
zlato plaketo prejela Me-
hanotehnika iz Izole za
dve novi otroški igrači
in sicer za Maleea kon-
struktorja in Graditelja.
Srebrni plaketi mesta
Celje sta prejeli organi-
zaciji združenega dela
Kors Rogaška Slatina za
pepita otroško jakno in
Vezenina Bled za izvirna
otroška oblačila, oboga-
tena z narodnimi motivi.
Bronasti plaketi pa sta
prejela Jože Perančič iz
Ljubljane za kolekcijo
ročnih lutk in Rašica iz
Ljubljane za komplet
oblačil Baby za najmlaj-
še. Vsem dobitnikom
plaket mesta Celje je v
imenu izvršnega sveta in
skupščine čestital Janez
Kapun. DS,
LAŠKO: IZZIV NESREČI
Že nekaj let lahko mnogi, ki se vozijo po cesti med Laškim in Rimskimi toplicami,
opazujejo skladovnico hlodovine ob njej. Hlodovina je zložena na več mestih in dokaj
malomarno. Z ničemer ni speta, niti kako drugače zavarovana. Koliko kubičnih metrov
hlodovine lahko zaradi tega zdrsi na magistralno cesto, lahko ocenimo po fotografiji. Toda
ali res mora biti tako? Ali ni tako zložena in nezavarovana hlodovina izziv nesreči. Kaj
menite delavci lesne industrije BOR? Prepričani smo, da je hlodovina vaša, saj smo jo
posneli tik ob vašerh obratu. Kaj mislijo o tem inšpekcijske službe? Težko je namreč verjeti,
da tega nihče ne vidi oziroma, da za tako skladanje ne ve. Je res treba, da nas na napake in
malomarnost spomni le nesreča?!
Tekst in foto: MILAN BRECL
št. 35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 5
SPET STARA PESEM
Prvi šolski dan je šolarje pozdravilo sonce, čeprav so se njihovi obrazi držali bolj kislo. Za
7874 učencev, kolikor jih bo letos obiskovalo osnovne šole v celjski občini, so se končale
počitnice - prekratke seveda. Pa kaj zato! »Nekaj časa se bo že še dalo spati v šoli, ali pa
početi vsaj kaj bolj koristnega,« si je verjetno rekel fant, ki je pod pazduho prinesel v šolo
Sportske novine. Prvošolci pa še ne bodo spali. Preveč je novih stvari okoli njih. Na
dvorišču so se preplašeno stiskali okoli svojih staršev, že sama stavba jim je verjetno
vzbujala strah. Pa so jih tovarišice hitro potolažile. Pravijo, da letos z njimi nimajo težav. To
je skoraj presenetljivo, saj je prejšnja leta vedno manjkal kakšen učitelj. Letos jih bodo
poučevali v 319 oddelkih. Pravijo, da je bivanje v podaljšani izmeni zelo koristno. Nekdo mi
je razlagal, da brez tega ne bi naredil osnovne šole.
Naslednji dan je bilo že bolj kislo, vendar, ko sem obiskala prvošolčke in jih povprašala,
kako jim je všeč, so mi njihovi nasmehi povedali, da ta šola sploh ni takšna mora, kot jo
slikajo nekateri. Pohvalili so se, da imajo »luštno« tovarišico, predvsem pa nove tovariše.
Pa še nakaj je pomembno: vsako leto še bodo lahko veselili tistih »tapravih« počitnic.
TATJANA PODGORŠEK
KOZJANSKO 79
PREHITRO JE MINILO
Akcija je bila dobro organizirana
Zopet so bile tu solze, ob-
jemi, obljube, da se še vidijo.
Toda vse to je potekalo neu-
radno, brez godbe in govo-
rov. Če brigadirje opazuješ
tako od daleč, ne da bi bil
kakorkoli povezan z njihovi-
mi dejanji, se ti zdi vse sku-
paj malo čudno, skoraj smeš-
no. Vsi so bili z mislimi že
nekoliko doma. Eden izmed
brigadirjev je vzdihnil: »Oh,
kje je še moja Bosna!« Se
prej pa je bilo treba uradno
zaključiti akcijo Kozjansko
79.
Brigade so prišle do slav-
nostnega odra, oglasil se je
njihov gromki »ZDRAVO«
in nato pesem. Komandant
akcije Ludvik Martinčič, je
ocenil delo akcije, ki je bila
zalo dobro organizirana. 14
brigad je opravilo 80.000 de-
lovnih ur v rednem delov-
nem času pri izgradnji ceste
Grobelce-Loka pri Zusmu,
vodovodu Rudnik-Planina,
vodovodu Virštanj, Bistrica
ob Sotli, Kalobje in na cesti
Kozje-Ključice. V popoldan-
skem času so opravili še 19
udarniških akcij, v katerih
so gradili športne objekte v
naselju, urejali bankine, kul-
turni dom. Seveda niso zane-
marili interesnih dejavnosti.
To, kar so se naučili v okviru
mladinske politične šole
Edvard Kardelj, so ob dnevu
samoupravljanja ugotavljali
v praksi. K uspehu akcije so
propomogli tudi prebivalci
vseh KS občine Šmarje in
Šentjur, ki so z brigadirji
opravili preko 6000 delovnih
ur, DO in vojaki.
O pomenu takšnega dela je
spregovoril izvršni sekretar
predsedstva CK ZKS Emil
Roje in poudaril, da je treba
bolj načrtno vključevati mla-
de v MDB, da ne bo obvelja-
lo mnenje, da je to počitniški
poklic stalnih akcij ašev, dru-
gi pa stojijo ob strani.
Podelili so priznanja vsem
brigadam, ki so delale na ak-
ciji in vsem članom štaba, ki
so hkrati dobili tudi udarni-
ške značke. Svečanost so
zaključili s predajo zastave
predsedniku RK ZSMS Bo-
risu Bavdeku. Ta je zaključil
akcijo Kozjansko 79, na kate-
ri je sodelovalo 129 brigadir-
jev iz celjske regije in tako
pripomogli k hitrejšemu ra-
zvoju teh odmaknjenih kra-
jev.
Počasi se je vrvež okoli na-
selja manjšal. Brigadirji so
odhajali. Cudovoto modro
nebo se je spajalo s hribi
povsod naokoli. Jutri bo tu
vse tiho, in tako bo vse do
naslednjega poletja, ko bodo
te kraje znova predramili
brigadirji.
TATJANA PODGORŠEK
ŠENTJUR:
ŠOLSKO DELO
TEČE
Na področju občinske-
ga vzgojnoizobraževalne-
ga zavoda so bile pravo-
časno izvršene priprave,
tako, da je pouk normal-
no stekel. Na petih popol-
nih osnovnih šolah in pe-
tih podružnicah je skup-
no 90 oddelkov v katerih
se bo šolalo 2350 učencev.
V Loki pri Žusmu in na
Ponikvi imajo po pet od-
delkov celodnevne
osnovne šole v katero je
zajetih 220 učencev, kar
predstavlja dobrih 9%
vseh osnovnošolskih
učencev. Kadrovska za-
sedba, razen na šolah v
Šentjurju in Slivnici, ni
najboljša - manjkajo
predvsem likovniki, glas-
beniki in učitelji telesne
vzgoje. Največja prostor-
ska stiska je na Gorici pri
Slivnici in v Dramljah,
kjer so vse učilnice po-
polnoma zasedene v dvoi-
zmenskem   pouku.
ER
TURISTIČNA SEZONA j
ZADOVOUlVA
Tudi letos več domačih gostov'
Četudi končnih podatkov
še ni, so rezultati turistične
sezone v prvih osmih mese-
cih letošnjega leta na celj-
skem območju zadovoljivi.
Slika se pravzaprav ponav-
lja. Tudi letos je očiten po-
rast števila nočitev domačih
gostov in ponovno zmanjša-
nje števila nočitev tujih. To
je podatek, ki zaskrbljuje, saj
na koncu koncev ni vseeno,
zakaj manj tujih gostov, ko
pa vsako leto na novo odpi-
ramo nove in sodobno ureje-
ne hotelske zmogljivosti.
Po prvih ocenah, ki so jih
pripravili pri Celjski turistič-
ni zvezi, računajo, da je bilo
v tem času za okoli enajst
odstotkov več kot v istem ča-
su lanskega leta nočitev do-
mačih gostov ter za približno
osem odstotkov manj noči-
tev tujih.
V primerjavi z lanskim le-
tom so slabše rezultate dose-
gli v Celju, Mozirju in v Rim-
skih Toplicah. Zlasti velik je
izpad števila nočitev v Mo-
zirju. Tu se seveda pozna, da
Golte mirujejo. Izreden skok
pa beležijo v Solčavi, oziro-
ma Logarski dolini. Tudi tu
razumljivo, saj je bil letos
Planinski dom odprt vse le-
to, medtem, ko lani to ni bil
primer. Tudi v Podčetrtku se
pozna delo novega hotela. V
ostalih krajih pa beležijo po-
rast števila nočitev od pet do
trinajst odstotkov.
Številke imajo svojo govo-
rico. Zelo prepričljivo, in
morali bi si vzeti čas, da bi
jih ocenili in ugotovili, kaj se
skriva za njimi. Zlasti bi ve-
ljalo proučiti, zakaj stalno
upadanje števila tujih go-
stov.
M. BOŽIC
DRUGO LETO
RAZSTAV
Turistično društvo Celje
pričenja v ponedeljek, 10.
septembra, svojo drugo raz-
stavno sezono v svoji Mali
galeriji na Tomšičevem trgu
števila 7. Prva je uspela, saj
se je pod njeno streho zvrsti-
lo kar enajst več kot zanimi-
vih in kvalitetnih razstav. V
povprečju si je vsako ogleda-
lo po okoli 1.100 ljudi, kar
pomeni, da je vse razstave
videlo približno 12.000 ljudi.
To ni malo, in tako je Mala
galerija Turističnega društva
tudi po tej strani opravila
svoje kulturno poslanstvo.
Za uvod v drugo sezono, v
kateri se bo prav tako zvrsti-
lo okoli deset razstav, se bo z
akvareli in olji predstavila že
priznana slikarka Anta Tro-
bejeva. Razstava njenih del
bo odprta do 20. oktobra.
Dva dni zatem bodo v istih
prostorih odprli razstavo del
v olje in oglju akademskega
slikarja Franca Kosca, sicer
profesorja na celjski Pedago-
ški gimnaziji.
Po programu bo Turistič-
no društvo skupaj z Galerijo
Labirint v Ljubljani pripra-
vilo v decembru prodajno
razstavo, predvidoma del'
slovenskih grafikov. Na sli-
ki: Anta Trobej: Tihožitje z
\Tčem (olje) ]MB
OB 111-LETNICI ŽALSKEGA TABORA
SIMROL NAPREDNE MISLI
Pobuda za vsakoletne »Taborske dneve«
Mineva že 111. leto od zna-
menitih taborov na Sloven-
skem. Večina jih je bila na-
mreč leta 1868, nekaj se jih je
razvrstilo še leto ali dve ka-
sneje. Žalski je bil 6. septem-
bra 1868 (na današnji dan!).
To so bila tako pomembna
politična in kulturna zboro-
vanja, da se jih moramo spo-
minjati s ponosom in hvalež-
nostjo. Brez oklevanja jih
lahko prištevamo med pogu-
mna dejanja naših predni-
kov.
Tabori so bili organizirani
v sorazmerno težkih časih, v
obdobju, ko je Slovencem
Ponovno grozilo popolno za-
tiranje. Zato tako močne ide-
je in zahteve po zedinjenju
Slovencev, pa tudi že po po-
vezavi Jugoslovanskih naro-
dov. Odločno so postavili za-
hteve po enakopravnosti slo-
venskega jezika v šolah in
uradih. Upravičeni so bili
predlogi o uvedbi gospodar-
skih in visokih šol. Pogoste
so bile pobude o gospodar-
skih in drugih ukrepih z
gradnjo železniških prog,
ustanovljanjem hranilnic in
podobno.
Vse to priča o naprednosti
taborskega gibanja, ki je
imelo vrsto uspehov. Pod
množišnim in enotnim priti-
skom so morale takratne av-
stro-ogrske oblasti popustiti.
Vsi tabori so bili namreč
izredno številno obiskovani.
Na žalskem je bilo 15.000
udeležencev, na vižmarskem
pa celo 20.000. Ko so oblasti
spoznale nevarnost širjenja
naprednih idej in postavlja-
nja vse odločnejših zahtev,
so tabore prepovedale.
Sele v novejši zgodovini
smo uspeli popolneje oceniti
vrednost taborov na Sloven-
skem, od ljutomerskega in
žalskega naprej. Vseh je bilo
celo sedemnajst. V Savinj-
skih zbornikih I. in IV. ima-
mo žalski tabor dobro opi-
san. Prikazan pa fe bil tudi v
nekaterih časnikih, prav ta-
ko v Novem tedniku.
V Žalcu smo doslej vse
zaokrožene obletnice dostoj-
no proslavili - devetdeset,
sto in stodeset. Za proslavi-
tev 111-letnice pripravljamo
gostovanje partizanskega
pevskega zbora iz Ljubljane.
Pri DPD Svobodi Žalec pa
je že bila sprejeta pobuda, da
bodo v počastitev slovenske-
ga tabora vsako leto v sep-
tembru organizirani »tabor-
ski dnevi«.
JANEZ MEGLIC
AVGUST
PINTER
V soboto, dan preden bi
bil dopolnil 49 let življe-
nja, je bil na laškem po-
kopališču pokopan ugle-
den in priljubljen družbe-
ni delavec, direktor Ti-
movega TOZD TIE, inže-
nir Avgust Pinter. Pred
tem so počastili njegov
spomin na žalni seji de-
lavskega sveta ter druž-
benopolitičnih organiza-
cij TIM in krajevne skup-
nosti Laško.
Avgust Pinter, sin na-
prednega rudarja, je svo-
jo življenjsko pot, potem
ko je odrastel vmledeniča,
začel kot rudar. Po kon-
čani rudarski šoli se je za-
poslil kot pomočnik in
nato kot kopač v laškem
rudniku. Ko je končal de-
lovodsko rudarsko šolo,
je postal izmenski nad-
zornik v jami, potem je
bil vodja jamske varnost-
ne službe in nato vršilec
dolžnosti direktorja ru-
dnika. Ko je bila ob nje-
govem velikem deležu
zgrajena nova tovarna in
ustanovljena delovna or-
ganizacija TIM, je postal
in bil do konca direktor
enega najuspešnejših toz-
dov - Termoizolacije in
embalaža. V tem času je
ob delu študiral in postal
varnostni inženir.
To je kratek povzetek,
ki izpričuje njegovo oseb-
no rast, napredek in žila-
vo voljo ter sposobnost.
Tako, kot je od kopača
prerastel v enega najod-
govornejših osebnosti, je
od mladih let zrastel v
izredno delavnega, pri-
ljubljenega in sposobne-
ga družbeno-političnega
delavca. Bil je na zelo od-
govornih položajih sindi-
kalnega življenja v kolek-
tivu in občini, v samo-
upravnem življenju de-
lovne organizacije, na
ravni krajevne skupnosti,
občine in šriših družbe-
nih skupnosti. Opravljal
je najodgovornejše dolž-
nosti na področju zdrav-
stva in požarne varnosti v
občini, bil je dogoleten
predsednik laškega horti-
kulturnega društva. Bil je
odbornik, delegat, vselej
pa v celoti predan intere-
som delovnega človeka,
razvoju v svojem kolekti-
vu in v občini, ob tem pa
vzoren družinski oče.
Skratka človek visokih
moralnih vrednot.
Preden je težko in neoz-
dravljivo zbolel, sva bila
dogovorjena za razgovor
o dokaj nenavadni temi.
Pogovarjati bi se morala
o tem, ali je res, kot raz-
glašajo nekateri nestrpni
in neodgovorni posamez-
niki, da so verniki v naši
družbi »drugorazredni
državljani«. Zaradi bolez-
ni do tega razgovora ni
prišlo. Lahko pa slutimo,
kako bi o tem razglabljal.
kajti on sam je bi po svo-
jem družbenem položaju,
delavnosti in uspešnosti
najčistejša negacija takih
podtikanj. Avgust Pinter
je bil veren človek, toda
po svojem političnem
prepričanju hkrati velik
pobornik socialistične,
samoupravne poti v naši
družbi. Temu se je tudi
ves posvetil v svojem
uspehov polnem, žal
mnogo prekratkem živ-
ljenju.
Morda je bil zaradi tega
nekaterim skrajnežem
res uganka, v resnici pa je
bilo njegovo življenje pre-
prost in zgovoren odgo-
vor vsem, ki ne morejo ali
nočejo razumeti, da se
pripadnost socialistične-
mu razvoju in versko pre-
pričanje ne izključujeta.
Avgust Pinter je bil čvr-
stega značaja, pogumen v
svojem javnem nastopu,
zato tudi izredno čislan in
priljubljen. Dolžnosti, ki
jih je prevzemal, je z vso
odgovornostjo opravljal.
Ob tem je bil skromen.
Nikoli ni nehal biti rudar
- delavec in odgovorne
funkcije mu niso oslabile
ponosa, da je pripadnik
delavskega razreda, kate-
rega interesom se je po-
svečal.
Množica, ki se je zgrnila
v spremstvo na njegovi
zadnji poti je potrjevala
njegov ugled, njegovo
priljubljenost in globoko
žalost ob njegovem mno-
go preranem odhodu sre-
di najbolj tvornih in toli-
kanj obetajočih let.
Slava njegovemu spo-
minu.
JURE KRAŠOVEC
6. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 1979
NOVI
PROSTORI
PLINARNE
Po sto letih obstoja je
celjska Plinarna le dobila
primerne upravne in de-
lavniške prostore v Beži-
gradu. Sicer so se tu že
doslej odvijale vse njene
glavne dejavnosti.
Novi objekt je veljal 6,5
milijona dinarjev, zgrajen
je po sistemu celične
gradnje, kar je zaenkrat
prvi primer v celjski ob-
čini.
Delo pa še ni povsem
zaključeno. V drugi fazi
bodo zgradili garaže in za-
klonišče. S temi deli bodo
pričeli takoj, ko bo pri-
pravljena vsa dokumen-
tacija in bo izdano grad-
beno dovoljenje.
REZERVOAR
ZA TEKOČI
NAFTNI PLIN
Prodaja naftnega plina
se veča iz dneva v dan.
Zdaj je samo v Celju nara-
sla že na 200 ton mesečno.
Od tega porabijo v Plinar-
ni 50 ton za proizvodnjo
mešanega plina, ki ga po-
sredujejo porabnikom
preko plinovodnega
omrežja, 150 ton pa ga
prodajo v jeklenkah.
Ker kaže, da bo povpra-
ševanje po tekočem naft-
nem plinu š^ naraščalo,
so se v Plinarni odločili za
čimprejšnjo izgradnjo do-
datnih rezervoarskih
zmogljivosti.
Za potrebe široke pora-
be pa tudi celjske indu-
strije, bodo zgradili rezer-
voar s prostornino 500
kubičnih metrov, ki bo
skupraj z obstoječimi re-
zervoarji zagotavljal za
daljše obdobje potrebne
rezervne količine tekoče-
ga plina.
V LAŠKEM
ODŠTEVAJO
DNEVE DO
»NNNP«
Včeraj je bila v Laškem
razširjena seja predsedstva
občinske konference SZDL.
V prvi točki bodo ocenili do-
sedanje priprave za akcijo
»NNNP-79« v krajevnih
skupnostih in organizacijah
združenega dela. Tako so v
laški občini začeli odštevati
dneve do vseslovenske akci-
je in hkrati vsklajevati pre-
dvidene programe zlasti na
ravni med krajevnimi skup-
nostmi in delovnimi organi-
zacijami.
V nadaljevanju so obrav-
navali težke ekonomske ra-
zmere v delovni organizaciji
TIM in sprejeli s tem v zvezi
ustrezna stjtii.^^.______
OBČINA ŠMARJE PRI JELŠAH
VEČ FILMU, GLEDALIŠČU
Doslej najbolj pogumno s knjigami in slikami
Silnice kulturnega razvo-
ja v šmarski občini so bile
doslej najbolj uperjene v ra-
zvoj knjižničarstva, že ob-
stoječa tradicija organizira-
nja likovnih razstav v Ro-
gaški Slatini se je okrepila
še s slikarsko kolonijo v Bi-
strici ob Sotli in nekaterimi
razstavi ob Kozjanskem
kulturnem tednu, gledali-
ška dejavnost je bila usmer-
jen^ predvsem v organiza-
cijo gledališkega abonmaja,
manj pa je bilo storjenega
za film in gledališče kot la-
sten soustvarjalni delež.
Ker smo o razvoju knjižni-
čarstva še posebej pisali, po-
glejmo stanje tistih dejavno-
sti, ki si skušajo priboriti
enakovredno mesto v skup-
nem razvojnem načrtu kul-
ture v šmarski občini. Likov-
ne razstave so bile v prete-
klem letu in letos ob Rogaški
Slatini še v Vinskem vrhu,
Stojnem selu, v Kozjem, Le-
sičnem in še kje. Na vsak na-
čin bo potrebno likovno de-
javnost razvijati še bolj v
smislu obujanja posameznih
likovnih sekcij. Na filmskem
področju so rezultati tako
minimalni, da skoraj ne mo-
remo govoriti o filmski de-
javnosti, vsaj ne organizira-
ni. Nov kulturni dom z redno
projekcijo in organiziranim
pristopom filmskega gledždi-
šča je že začel orati ledino.
Spomeniško varstvena de-
javnost je v šmarski občini
že od nekdaj pomembnega
značaja. Končana je obnova
Kidričeve domačije na Knež-
cu in Javerškove domačije v
Trebčah. V teku so obnove
gradov Olimje, Rotovž v
Lembergu, podružnična cer-
kev Slake pri Podčetrtku in
kalvarija - kapele na Sv. Ro-
ku. Veliko sakralnih objek-
tov bo še treba obnoviti, toda
obsežni finančni zahtevki ne
dovoljujejo hitrejše obnove.
Na gledališkem področju
čaka šmarske kulturnike do-
volj dela. Trenutno je v obči-
ni 6 aktivnih skupin, ki po-
prečno v letu pripravijo 15
predstav. Boljše stanje si
lahko obetamo z uvedbo po-
klicnega delovanja predstav-
nika ZKO za šmarsko obči-
no. ZKO združuje 15 kultur-
nih društev. Med osnovnimi
nalogami ZKO bo ustanav-
ljanje novih kulturnih dru-
štev v krajevnih skupnostih,
kjer bodo za to seveda po-
goji.
Prav je, da v času prazno-
vanja šmarskega občinskega
praznika pogledamo tudi
stanje investicijskega vlaga-
nja. Tu je slika zelo optimi-
stična. Nov kulturni dom je
bil zgrajen v Šmarju in Ko-
strivnici, pa v Lesičnem, Me-
stinju, Podčetrtku, Rogaški
Slatini in v Šentvidu (pone-
kod so z gradnjo šele pričeli),
obnovili pa so ga v Zibiki.
Vsekakor je viden napredek
na področju izboljšanja pro-
storskih pogojev dela. Vse
sile bo potrebno usmeriti v
vsebinske in organizacijske
zasnove posameznih kultur-
nih društev, pomagati pa bo-
do morali vsi. Brez široke
podpore družbenopolitičnih
organizacij in združenega
dela bodo rezultati neuspeš-
ni, oziroma, počasneje bi lah-
ko izvajali načrte, ki imajo v
šmarski občini vse pogoje za
svojo uresničitev. Kulturno
osveščanje je ena najbolj
uspešnih oblik boja proti ne-
razvitosti. D ]vi
NNNP 79
ŠE SKLEPNE PRIPRAVE
Preverjanje pripravljenosti za vse morebitne težave
Do velike slovenske vaje
»Nič nas ne sme preseneti-
ti«, ki bo v soboto, 29. in v
nedeljo, 30. septembra, je
ostalo še dobrih 23 dni! Ve-
liko za tiste, ki so na tem
področju skozi vse leto in
tudi že prej bili aktivni ter
imajo^vse stvari na tem po-
membnem področju ureje-
ne ter izvežbane, malo za
ostale, ki so odlašali z neu-
streznim izgovorom »saj je
še čas« in »saj ni tako po-
trebno«. Pri slednjih se bo
tako v septembru zgodilo ti-
sto, da jih bo sredi velikega,
zahtevnega in odgovornega
dela zajela panika, ta pa bo
povzročila v sklepni vaji
slabši rezultat.
Napačno je mišljenje ne-
katerih, da bosta tista dva
dneva (v soboto v organizaci-
jah združenega dela in nede-
ljo v krajevnih skupnostih -
op.p.) že nekako minila, ne-
kaj malega bomo naredili,
nekaj »prešpricali« pa bo vse
šlo po normalni poti naprej.
Letošnja vaja ima osrednji
namen, da preveri v vseh po-
rah našega življenja, kako
smo pripravljeni za primer
morebitne vojne ali elemen-
tarne nesreče. Kaj nam v na-
ši pripravljenosti manjka,
kje smo šibki, kje je treba
vrzeli takoj zamašiti, da »ob
poplavi ne bi skozi voda pre-
močno drld«, ali da se »pete-
lin s pekočim kikirikanjem«
ne bi preveč razširil pa da ne
bi kar mimo nas hodil nepo-
vabljeni diverzanti...
V vaji, ki se približuje z ne-
verjetno naglico, naj bi sode-
lovali vsi, kajti le tako bomo
močni in uspešni. V tem
obrabnem in samozaščitnem
sistemu mora vsak najti svo-
je mesto in vsak mora znati
opravljati naloge, da bo tisto
mesto smiselno zasedeno in
izrabljeno. Obrambni načrti
so pripravljeni! Tako za kra-
jevne skupnosti, kot delovne
organizacije. Ti obrambni
načrti pa ne smejo ostati glo-
boko anonimni v debelih že-
leznih omarah, ampak mora
vsak posameznik vedeti, kaj
ga čaka! Ce uporabimo pri-
spodobo, tudi v nogometni
ekipi ve vsak, kje igra in kak-
šen mora biti njegov delež,
da je enajsterica uspešna! Ce
bo imel taktični načrt za reši-
tev nečesa v glavi samo tre-
ner, bo akcija prav gotovo
propadla.
V teh dneh do konca mese-
ca bodo številne vaje, pre-
verjanja delovanja kurirskih
služb, preverjanja varovanja
objektov, kako je z dežurstvi
in podobno. Bodimo pri tem
resni, kajti to je »šola« za
uspeh ob morebitnih teža-
vah. In še to: z vajo ob kon-
cu septembra ne bo zaklju-
čeno izobraževanje na tem
pomembnem področju, kaj-
ti to je naša stalna obveza.
Redna ali občasna preverja-
nja pa so najbolj zato, da z
njimi odpravljamo vse ti-
sto, kar nas lahko preseneti.
Pravimo pa, da nas nič ne
sme presenetiti. Zato tudi
vaje, ki zahtevajo popolno
resno sodelovanje, ki bo v
korist nas vseh, naše varno-
sti in našega lepšega jutri.
TONE VRABL
SPOZNAVAJMO NAŠE KRAJE
RADUHA
V ljudski rabi tudi Po-
draduški Vrh. To je nase-
lje samotnih hribovskih
kmetij, oddaljeno od Luč
od 1 do 8 km in od Mozir-
ja od 24 do 31 km. Nad-
morska višina se razteza
od 475 do 935 m. Največ
kmetij je v prisojnem po-
virju Lakovnikovega
grabna, ki se zajeda vRa-
duho. Sama gora Raduha
je visoka 2062 m. Naselje
gorskih kmetij je v juž-
nem predgorju Raduhein
sega do dolinske kmetije
Logar in zaselka Strug,
kjer je nekaj hiš in od leta
1962 osnovna šola, ime-
novana po skladatelju
Blažu Arniču. Najvišja
Icmetija je v naselju Oboj-
nik (935 m). Ob gozdni
meji je velika zadružna
planina Javorje in delo-
ma še obstoječa planina
Loka, medtem, ko so dru-
ge planine na Raduhi: Je-
lovec, Arta, Konjska Lo-
ka, Vodol, Mrčiše in Kal
opuščene. Med Loko in
Javorjem je kraško brez-
no Snežnica, kjer se pole-
ti oskrbuje s snegom pa-
stir z Javorja. Večje kra-
ške jame na Raduhi so
Cirkovca, Sevnatnica, Ja-
vorska jama, Miklavčeva
jama.
Večino kmetij povezu-
jeta gozdni cesti Logar
-Obojnik-Strmčki Vrh z
odcepom k Zavratniko-
ma in Struge-Dežman.
Najbolj je seveda razvito
gozdarstvo in živinoreja.
Precej je poklicnih goz-
dnih delavcev, hiše imajo
urejene vodovode.
Raduha je na vrhu skal-
nata. Vanjo sta zarezani
suhi dolini Vodol in Lo-
ka. V ledeni dobi so se
spuščali z jugovzhodnega
pobočja Raduhe ledeniki
k Savinji v Strugah, v Vo-
dol, ter v dolino Duplje
do Prodnika, na severoza-
hodu pa na Gorohot. Na
Loki (1530) je planinska
koča v oskrbi SPD Luče.
Pred leti je pogorela in so
postavili novo. Na Radu-
ho je najboljši dostop z
Luč skozi Podraduški
Vrh.
Nemci so 13. decem-
bra 1944 požgali Spodnje-
ga in Zgornjega Zavratni-
ka. Po vojni sta bili kme-
tiji obnovljeni. Pri Kmeti-
ji Koželj je grobišče s spo-
minsko ploščo decembra
1944 leta ustreljenim sed-
mim borcem IV. opera-
tivne cone.
V BESEDI IN SLIKI
KONJIŠKI TABORNIKI
MED POČITNICAMI
Taborniki iz Slovenskih Konjic smo se vrnili s štiri-
najstdnevnega taborjenja v Fazani pri Pulju. Zadovoljni
smo z delom, nekaj je novih plavalcev, več je taborniškega
znanja, sklenili smo nova znanstva, navajali smo se na življe-
nje v naravi in v kolektivu.
Zopet smo obiskali mornarje v Pulju. Novost letošnjega
taborjenja pa je bilo srečanje s člani odreda »Bratstvo in
enotnost« iz Beograda, ki so taborili v soseščini. Z njimi smo
imeli športna srečanja, povabili so nas na družabni večer,
nakar so se oni udeležili našega poslovilnega večera.
Medvedkom in čebelicam so srbski taborniki izdelali za
spomin vozel za taborniško rutico. Po pesmi »Mi se imamo
radi...« smo se prisrčno poslovili. Veseli smo bili srečanja,
žal pa je bilo naše taborjenje že končano.
Na sliki: Prva pomoč medvedkom in čebelic kar na plaži... ,
F. MLAKAR;
V ŽALCU DOM SLO
V soboto so v Žalcu položili temeljni kamen za gradnjo
doma splošnega ljudskega odpora. Objekt bo ležal v novem
mestnem jedru ob magistralni cesti Maribor-Ljubljana.
Gradbena dela bo izvajal Gradiš iz Celja. Dom bodo gradili
postopno, najprej pa bodo svoje prostore dobili člani gasil-i
skega društva iz Žalca, kasneje pa še postaja milice, oddelek
za ljudsko obrambo pri SO Žalec, občinski štab TO, povrhu;
vsega pa bodo zgradili še ustrezna skladišča, garaže in več:
namensko dvorano. Temeljni kamen je položil predsednik^
občinske gasilske zveze Franc Jelen.
J. V. - T. T.'
CVETLIČNI IZDELKI V
MOZIRJU
Odbor za urejanje Savinjskega gaja pri krajevni skupnosti
Mozirje in Društvo slovenskih vrtnarjev prirejata v soboto,
9. t. m. od 16. ure dalje in v nedeljo, 9. septembra med 8. in
19. uro v dvorani Partizana v Mozirju razstavo cvetličnih
izdelkov.
Sicer pa bo v Mozirju 7. in 8. t. m. seminar o izdelavi
cvetličnih izdelkov za člane Društva slovenskih vrtnarjev,_
hkrati bo strkovnjak iz Nizozemske predaval o sajenju čebu-
lic. Vse izdelke, ki jih bodo pripravili na seminarju, bodo
zatem razstavili.
§t. 35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 7
TEDEN DOMAČEGA FILMA 79
LETOS BO DECEMBRA
P svečan je jubilejem in letu otroka
Teden domačega filma bo
letos prestavljen v decem-
ber. Tako je odločil organi-
zacijski odbor te osrednje
slovenske filmske manife-
stacije na predlog Viba fil-
tna iz Ljubljane, ki je zago-
tovil, da bo do decembra
nared za slavnostne premie-
re na TDF kar pet sloven-
skih celovečernih filmov.
To je bil več kot utemeljen
razlog za organizacijski od-
bor, ki je tako datum prire-
ditve prestavil za mesec
dni, da bi s tem zagotovil
prikaz popolne celoletne
slovenske filmske ustvar-
jalnosti. Teden domačega
filma bo tako od 5. do 11.
decembra v Celju.
Sicer pa je organizacijski
odbor že pred časom začrtal
programske usmeritve letoš-
nje manifestacije, ki so osno-
va za oblikovanje sporeda
celotnega tedna. Filmski del
manifestacije bo letos boga-
tejši za dva sporeda in tako
jih bo skupaj šest. V kinu
Union bomo zavrteli pre-
mierne filme in med njimi,
kot rečeno kar pet sloven-
skih.
Spored kina Metropol bo z
naslovom »Revolucija traja«
posvečen letošnjim jubile-
jem partije, SKOJ in revolu-
cionarnih sindikatov. V treh
večerih pa bo v tem kinu še
spored filmov iz neuvršče-
nih dežel, kot tradicionalen
del TDF, ki bo letos posve-
čen vrhu v Havani in krepi;
tvi načel politike neuvršča-
nja. Letos bomo v Celju tudi
podpisali samoupravni spo-
razum o TDF.
Spored kina Dom bo po-
svečen mednarodnemu letu
otroka z izborom domačih
mladinskih filmov. V dru-
gem delu sporeda v tej kino-
dvorani pa bomo nadaljevali
lani začeto tradicijo predsta-
vitev posameznih nacional-
nih kinematografij, letos s
predstavitvijo hrvaške kine-
matografije.
Pomembna programska
obogatitev TDF bo vezana
na novo celjsko kinodvora-
no, ki bo v prostorih kina
Union in bo nared za filmske
predstave do pričetka TDF.
V tej kinodvorani bomo za-
vrteli izbrane sporede slo-
venskih kratkih in doku-
mentarnih filmov vseh pro-
ducentov, filme amaterjev,
pionirskih filmskih krožkov
in študentov akademije za
gledališče, režijo, film in te-
levizijo. Dva večera pa bosta
namenjena predstavitvi
športnih filmov in kratkih
filmov iz mediteranskih de-
žel.
Tudi spremni del priredi-
tve bo zelo bogat. V pripravi
sta dve razstavi - prva o risa-
nem filmu in druga razstava
risb celjskih dijakov, ki jih
bodo narisali po vtisih ob
ogledu enega od slovenskih
filmov.
Pomemben spremni del so
posvetovanja. V pripravi jih
je pet. Filmsko Vzgojni de-
lavci bodo nadaljevali lani
začeto posvetovanje. V
ospredju zanimanja bosta
posveta o dramaturgiji pri
filmu in delu dramaturških
oddelkov ter posvetovanje o
risanem filmu. Načrtujemo
pa še analizo lani podpisane-
ga samoupravnega sporazu-
ma o reproduktivni kinema-
tografiji in posvet filmskih
kritikov, ki naj bi tokrat
spregovorili o filmski kritiki
v dnevnih informacijskih
občilih.
Izostali ne bodo razgovori
v šolah in delovnih organiza-
cijah, kot eden najpomemb-
nejših vidikov podružbljanja
filmske umetnosti in tedna
domačega filma. V času te-
dna pa načrtujemo tudi sve-
čani podpis družbenega do-
govora o tednu domačega
filma.
Ob tem, da bo v uvodu te-
dna domačega filma še »Mali
TDF« oziroma srečanje pio-
nirskih filmskih krožkov in
da pripravljamo še nekaj za-
nimivih manifestacij, je pro-
gramski okvir TDF 79 skle-
njen.
O poteku priprav in vseh
novostih v zvezi s tednom
domačega filma vas bomo
sproti obveščali v radiu Celje
in Novem tedniku, pa tudi
preko drugih množičnih ob-
čil.
Povedati je treba le še, da
te dni tečejo intenzivni pogo-
vori v delovnih organizacij
jah, ki se s prevzemom po-
kroviteljstev ■ nad celotno
manifestacijo oziroma njeni-
mi programskimi deU, odlo-
čajo za družbeno pomoč
osrednji slovenski filmski
manifestaciji. S tem pa tkejo
še eno neločljivo vez te ma-
nifestacije z združenim de-
lom.
BRANKO STAMEJCiC
GOLTE DO
SREDINE
DECEMBRA
Na eni izmed zadnjih
sej izvršnega sveta velenj-
ske občinske skupščine
so ponovno razpravljali o
poteku del pri usposobi-
tvi turistično-rekreacij-
skega centra Golte, ki je
prenehal »živeti« ob ne-
sreči z gondolo. Po vseh
peripetijah zdaj dela na
Golteh potekajo v tej
smeri, da bodo usposobili
gondolsko žičnico, po-
skušEdi napeljati sedežni-
co ter urediti cesto do in
mimo Smihela. Vse sku-
paj naj bi bilo nared do
sredine decembra, torej
vsaj po koledarju nekaj
dni pred uradnim začet-
kom zime. Večino breme-
na bo nosila poslovna
skupnost dveh občin Ve-
lenja in Mozirja, za sode-
lovanje pa bodo zaprosili
tudi sosednji občini Žalec
in Celje ter Medobčinski
svet osmih občin. Kakor-
koli že, čeprav bo vse na-
red do srede decembra pa
si od letošnje zime ne gre
obetati kaj posebnega, saj
navsezadnje so po dru-
gih, urejenih zimsko turi-
stično-rekreacijskih ob-
jektih kapacitete že zdav-
naj prej razprodane. Ob
ugodnem razpletu in brez
dodatnih nepredvidenih
težav bi center prve večje
rezultate lahko pričako-
val šele v naslednji sezo-
ni. Ce...
T. VRABL
RADIO CELJE
25 LET V ETRU
Pomembne so naloge Radia Celje
19. septembra bo poteklo
natančno 25 let, kar je kot
druga lokalna radijska po-
staja v Sloveniji pričel de-
lovati Radio Celje. Začetki,
ki so vezani na znameniti
zbor aktivistov na Ostrož-
nem in Titov prihod v Celje,
so bili skromni, kot so skro-
mni vsi začetki. Dobesedno
izmaknjena tehnika, med
katero je prednjačila zvoč-
na mikseta, ki je bila vojna
trofeja in magnetofon, ki
mu je bilo treba vzmet spro-
ti, med snemanjem navijati
z ročico, je pomenila več
kot dovolj za majhno ekipo
delavcev, ki so z navduše-
njem in odgovornostjo od-
prli prve liste v pomembni
družbeni funkciji Radia Ce-
lje.
Minilo je 25 let, ki so bila
doba zorenja zavesti o pome-
nu lokalnega in območnega
obveščanja. Bila so čas uve-
ljavljanja osnovne zavesti in.
želje delavcev pri radiu in
družbene skupnosti, ki je ko-
lektivu dajala podporo in mu
omogočala delo, da je le hi-
tra, popolna in točna infor-
macija o vseh dogodkih v ne-
posrednem okolju, ki nas ob-
daja, lahko temelj in pogoj za
dosledno izvajanje samou-
pravnih pravic in obvezno-
sti.
25 let je dolga, a vseeno
tako kratka doba. In vendar
je kolektivu Radia Celje, ki
danes deluje kot enota te-
meljne organizacije združe-
nega dela Novi tednik, prav
ta čas prinesla polno uvelja-
vitev. Tako v programskem
smislu, kot v obsegu od-
dajanja, je Radio Celje danes
ena najmočnejših lokalnih
radijskih postaj, ki delujejo
izven tozdov zavoda RTV
Ljubljana. Z uveljavljanjem
zamisli o »živem« radiu, ki
bo posredoval informacijo
takoj, še v času, ko se dogaja,
hkrati pa široko odprl vrata
sodelovanju in pobudam šte-
vilnih poslušalcev, je Radio
Celje postal neločljivo pove-
zan z življenjem in delom ob-
čanov na celjskem območju.
Vsem objektivnim in sub-
jektivnim težavam navkljub,
je prispevek Radia Celje k
obveščenosti krajanov, ki ži-
ve na celjskem območju, ve-
lik. Štiri ure in pol dnevnega
sporeda, pri čemer je polovi-
ca posvečena kontaktnim,
živim oddajam, močno nad
tretjino sporeda pa izključno
informativnemu sporedu,
številne informativne, za-
bavne, izobraževalne oddaje
in drugo, vse to je postalo
neločljiv del vsakdana števil-
nih rednih poslušalcev. In
prav njim gre zahvala, da je
Radio Celje danes to, kar je
in da je tudi njegova razvoj-
na pot vse jasneje začrtana.
Kolektiv radia se je odlo-
čil, da bo svoj jubilej prazno-
val skromno in v veliki meri
tudi delovno. S priložnostni-
mi prispevki v Novem tedni-
ku in drugih javnih občilih
bomo javnost seznanjali s
pomembnimi prelomnicami:
v delu radia, se spomnili po-
membnih in zabavnih do-
godkov, zapisali kaj tudi o
razvojnih načrtih. Veseli pa
bomo tudi vsakega vašega
prispevka ob jubileju.
Poslušalcem radia bomo s
pomočjo celjske poslovalni-
ce TTG podarili jesenski
izlet na slovenjegraško Po-
horje in ta izlet izkoristili tu-
di za delovne pogovore s po-
slušalci.
Oktobra bomo pripravili
veliko javno radijsko oddajo
v Celju, ki bo hkrati tudi
osrednja proslava jubileja.
Pripravili bomo tudi skro-
mno razstavo o Radiu Celje,
poslušalce pa povabili, da si
ogledajo sedanje prostore re-
dakcije Novega tednika in
radia ter radijski studio.
Posebej se veselimo, da
bomo jubilej lahko verjetno
že pred koncem leta povezali
tudi z otvoritvijo novega
srednjevaldvnega oddajnika,
od česar si obetamo bistveno
izboljšavo slišnosti radia.
O posameznih akcijah v
zvezi s proslavami 25. oblet-
nice Radia Celje vas bomo
sproti seznanjali v Novem te-
dniku. BS
NOVO ZAJETJE ZA VODO
MED VRBJEM IN ROJAMI
Že dolgo je znano, da je žalski vodovod, ki pokriva
področje Polzele do Petrovč tako obremenjen, da zla-
sti v poletnih mesecih grozi pomanjkanje vode in tre-
nutno komaj pokrivajo potrebe. Prav zaradi tega so že
lani začeli z raziskovanjem, kje bi dobili nova zajetja za
pitno vodo v žalski občini. Na zadnji seji sveta kra-
jevne skupnosti Žalec je predsednik skupščine KS
Žalec Franc Radišek pojasnil, da naj bi novo zajetje
bilo iz talnice in sicer na prostoru med Vrbjem in
Rojami v neposredni bližini Žalca. Pravih, velikih izvi-
rov žal ni več in tako bodo morali v bodoče vodno
problematiko reševati spomočjo talnice.
TV
VINSKI VRH
DELAVCI IN KMETJE
Solidarnost je naša vrlina
Pred dnevi je krajevna
skupnost Vinski vrh organi-
zirala delovno akcijo, kjer so
sodelovali poleg krajanov v
velikem številu še delavci iz
preboldske tekstilne tovarne
pri pripravi ceste Grobelce-
-Vinski vrh za asfaltiranje.
Po tej cesti bo letos stekel že
prvi kilometer asfalta, pri-
hodnje leto pa bodo nadalje-
vali, ker bo takrat v tej kra-
jevni skiipnosti občinski
praznik šmarske občine. To-
krat so se srečali na delovni
akciji spet delavci in kmetje,
tako kot je bilo to pred peti-
mi leti, takoj po potresu. Po
nekajletnem premoru je na
novo zaživela taka akcija in
so jo bili krajani še posebej
veseli. Sicer pa je Vinski vrh
zelo zavzeto sodeloval z bri-
gadirji zvezne akcije Kozjan-
sko 79 na njenem glavnem
letošnjem gradbišču ceste
solidarnosti Slivnica-Loka
pri Žusmu-Sodna vas in kjer
sodeluje s sredstvi v tej akci-
ji pet krajevnih skupnosti in
tri občine. Krajevne skupno-
sti sodelujejo: Slivnica, Vin-
ski vrh. Loka pri Žusmu,
Tinsko in Pristava; občine
pa: Šentjur, Šmarje in Celje.
Cesta Grobelce-Vinski vrh
je odcep ceste solidarnosti,
zato je ioliko bolj razumljiva
zavzetost po asfaltiranju te
ceste, saj obratuje na Vin-
skem vrhu obrat tekstilne to-
varne iz Prebolda, katerega
pa nameravajo razširiti in je
že vse pripravljeno za do-
končno povečanje proizvo-
dnih prostorov, kjer bo mož-
no zaposliti okoli 60 ljudi.
Nedavna delovna akcija na
Vinskem vrhu je bila kar v
dveh sobotah, izpričala pa je
ponovno, da znajo delavci in
kmetje dobo skupaj poprije-
ti, ko gre za napredek neke-
ga kraja in kjer so prisotni v
polni meri širši družbeni in-
teresi, to pa je bilo na tej ak-
ciji zelo vidno. M. S.
V ŽALSKI OBČINI
STOP GRADNJI
Problem prešibke kanalizacije
V žalski občini je v obrav-
navi obširna študija o
odvodnjavanju in čiščenju
odplak v občini. Gre za pe-
reč problem, kateremu se je
v zadnjih letih posvečalo
vse premalo pozornosti in
zdaj se je cel kup proble-
mov nagrmadil do fe meje,
da so celo morali zaenkrat -
dokler se vse skupaj ne reši
- »stopati« nadaljnjo grad-
njo. Preprosto povedano,
Dati se je, da bi določene
kraje zaradi neustrezne ka-
nalizacije zalilo vse tisto,
kar sicer spada v kanal.
, Že pred dvema letoma so
dali napraviti študijo o tem,
kako čimbolje, čimhitreje in
Seveda čimceneje urediti
Vprašanje kanalizacije v ob-
čini. Celjski NIVO je pripra-
vil štiri variante. Po prvi je
predvidena ena centralna
zbiralna naprava v Kasazah,
izjeme bi biJe le Vransko, Le-
taš in Vinska gora zaradi od-
daljenosti. Po drugi varianti
je predvidenih pet čistilnih
naprav v Kasazah, Grižah,
Letušu, Vinski gori in na
Vranskem.  Tretja varianta
predvideva devet manjših in
zadnja, četrta, da bi vsak
imel^vojo zbiralno čistilno
napravo.
Odbor za to akcijo predla-
ga, da bi sprejeli prvo varian-
to, le-to pa bi gradili po štirih
etapah, kajti vse je izredno
drago. Prvo etapo od Garan-
ta na Polzeli preko Šempetra
do Žalca in Petrovč s kra-
kom proti Ar j i vasi bi zgradi-
li v letih 1980-85, vse skupaj
pa bi stalo dobrih devet mili-
jard starih dinarjevi Osnovni
vir sredstev bi bil iz samopri-
spevka pa prispevki delov-
nih organizacij, sistemski
prispevki in do neke mere
tudi prispevki za vodo. So-
delovali bosta tudi obe vodni
skupnosti. Ker je vsa grad-
nja v občini praktično one-
mogočena, je treba z gradnjo
kanalizacijskega sistema
čimprej začeti. Za to so se
izrekli tudi na zadnji seji čla-
ni sveta krajevne skupnosti
Žalec, v nadaljnji razpravi pa
bodo rekli še ostali, saj je
problem občinskih dimenzij.
TONE VRABL
LOKA PRI ŽUSMU
SPREMENJENO LICE
V načrtih tudi asfalt In pokopališče
Nedavno so v Loki pri Žu-
smu predali svojemu name-
nu nov kulturni in gasilski
dom, ki je bil zgrajen s sred-
stvi šentjurske občinske kul-
turne in požarne skupnosti, s
solidarnostnimi potresnimi
sredstvi delovnih ljudi sirom
Slovenije, zelo veliko pa so
tudi sami postorili, saj so
opravili preko 2000 udarni-
ških ur, še posebej pa je po-
memben delež prispevkov
krajanov samih. Novi dom je
sedaj resnično njihov, dane
pa so vse možnosti živahnej-
šega kulturnega življenja v
kraju samem, s tem pa tudi
omogočena gostovanja od
drugod, zlasti bo to prišlo do
polnejšega izraza ob vsako-
letnem srečanju dveh pobra-
tenih krajevnih skupnosti:
Rač in Loke pri Žusmu, ki je
že kar tradicionalno. KUD
Lojze Kokolj iz Rač daje te-
mu srečanju še posebno
vzdušje. Novi kulturni dom
je tudi obet za večje vključe-
vanje mladih tega kraja v nji-
hovo kulturno dejavnost, ki
je nekaj časa mirovala, zad-
nje čase pa na novo oživela.
Po-potresu leta 1974 je nov
dom dostojna počastitev pe-
te obletnice potresa na Koz-
janskem, hkrati pa nov do-
kaz človeške solidarnosti.
Treba je povedati, da je Loka
povsem spremenila podobo,
saj je v kraju nastala povsem
nova vas z novo šolo, trgovi-
no, sedaj še kulturnim in ga-
silskim  domom,  tik  pred
otvoritvijo je nov obrat Aera
iz Celja. Dobili so še prostore
za pošto z avtomatsko tele-
fonsko centralo, krajevne
skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij.
Ne bodo pa se ustavili sa-
mo pri tem, načrti so precej
zahtevni, saj obsegajo še as-
faltiranje ceste «kozi Loko, v
naslednjem srednjeročnem
obdobju tudi usposobitev
ceste Loka-Dobrina, uredi-
tev pokopališča v Loki, ure-
javanje krajevnih cest, po-
sebno pozornost pa bodo po-
svetili uresničevanju večlet-
ne želje ureditve gaja soli-
darnosti, kjer bodo izgleda
sodelovale tudi krajevne
skupnosti iz vse Slovenije.
M.S.
[RAZSTAVA  \
GOVEDI
LISASTE
PASME
v soboto bodo v Šent-
jurju pripravili zanimivo
razstavo goveje živine li-
saste pasme s celjskega
območja. Na razstavi bo-
do sodelovale kmetijske
organizacije iz šentjur-
ske, šmarske, konjiške,
laške in cejske občine. To
bo prvi večji prikaz lisa-
ste pasme na področju
ŽVZ Celje. Otvoritev raz-
stave bo ob 10. uri..
V času med izbiro in
ocenjevanjem najboljših
živali in med podelitvijo
nagrad ob 11. uri, bodo
mladi zadružniki priredili
povorko kmetijskih stro-
jev s prikazom starih
kmečkih običajev. Pri so-
botni prireditvi v Šentjur-
ju bodo sodelovale tudi
kmečke žene, ki bodo pri-
pravile več domačih spe-
i^cialitet_ i
8. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 197
RAZSTAVA
HINKA
SMREKARJA
Danes ob 18. uri bo v
Likovnem seilonu Celje
otvoritev razstave likov-
nih del priznanega slo-
venskega umetnika, ki je
znan predvsem po svojih
karikaturah in ilustraci-
jah, HINKA SMREKAR-
JA. Njegovo plodno
ustvarjanje se je začelo že
pred 1. svetovno vojno, to
je na prehodu v naše sto-
letje, v obdobju najbolj
razgibanega delovanja
slovenskih in jugoslovan-
skih umetnikov.
Od leta 1903, ko je bilo
ustanovljeno društvo
»Vesna« na Dunaju, je bil
privrženec načel Vesna-
nov. V njegovem sli-
karskem opusu srečuje-
mo prizore iz kmečkega
življenja, fantastične upo-
dobitve ljudskega vero-
vanja, vraževerja in baje-
slovja. Bil je odUčen ilu-
strator (Cankarjeva dela,
Levstikov Martin Krpan,
Ptički brez gnezda Frana
Milčinskega itd.). S svoji-
mi karikaturami je bičal
vse napake takratne druž-
be. Kot privrženca pan-
slavističnih idej med 1.
svetovno vojno, kot od-
kritega nasprotnika kapi-
talizma, kot branilca so-
cialističnih idej med obe-
ma vojnama, ga je oblast
nenehno preganjala. Naj-
bolj ostre karikature, ki
so bile opremljene s tek-
stom pa so bile namenje-
ne okupatorju. Aretirali
so ga in ustrelili v Gra-
mozni jami pri Ljubljani
leta 1942.
PODRUŽBLJANJE KULTURE
PODPISOVALI BOMO ČDK!
Samoupravni sporazum naj ne bo formalnost
Te dni je prišel po pošti v
delovne organizacije cel šop
papirja, ki predstavlja statut
in besedilo samoupravnega
sporazuma stalnega semi-
narja Človek, delo, kultura.
V pismu, kjer je beroči po-
zvan, da prisluhne napisa-
nim besedam, je na koncu
kar strašljivo število štam-
piljk in podpisov. Se od rajn-
kega cesarstva ne bi prišlo v
roke bravcu tako avtoritativ-
no pisanje vprid kulturnemu
izobraževanju. Vzpodbudno,
saj se že od daleč vidi, da ima
vsa stvar najširšo družbeno
podporo.
To je sicer zaenkrat doka-
zano samo s pečati družbe-
nopolitičnih organizacij in
Razvojnega centra. Kako pa
bo potekala razprava v teh
dneh, ko naj bi v tozdih raz-
pravljali predvsem o duhu in
telesu doslej najširše zastav-
ljene in stalne oblike kultur-
nega izobraževanja in infor-
miranja v celjski občini, ki
gotovo lahko po tej plati, slu-
ži tudi drugim za primer.
Ob prvem vpisu v CDK se
je poznejše podpisovanje kaj
klavrno obneslo. Ni in ni šlo.
Nekaj tudi zaradi samih or-
ganizacijskih nespretnosti
seminarja samega. Letos
imamo za vpis v drugo leto
obstoja te izredno dragocene
oblike kulturnega dela, pri-
ložnost, da temeljiteje spoz-
namo prednosti, ki nam jih
CDK nudi in da zavestno
dvignemo roko in podpiše-
mo samoupravni sporazum,
ki naj omogoča njegov ob-
stoj in razvoj. Kajti kljub po-
manjkljivostim in spodrslja-
jem (začetek pač) je bilo eno-
letno delovanje CDK izre-
dnega pomena za celotno
družbeno in ne samo kultur-
no preobrazbo.
Zdaj bodimo pozorni: ko
bo potrebno v delovnih orga-
nizacijah predlagati (in seve-
da pozneje tudi plačati) slu-
šatelja, temeljito premisli-
mo, kakšen profil kulturne-
ga delavca potrebujemo v
svoji organizaciji. Izkušnja
prvega leta je pokazala, da so
bili v posameznih skupinah
(5 osnovnih grup) slušatelji,
ki nišo bili zainteresirani za
skupino, v kateri naj bi delali
in so se potem premeščali v
druge, ali pa žal seminar celo
opustili. Največji osip je bil
torej v grupi za organizatorje
kulturnega življenja.
Ko bomo v teh dneh raz-
pravljali (izpostavljena odgo-
vornost komunistov in sindi-
kalnih delavcev) o potrebah
v vključevanje v stalni semi-
nar CDK, imejmo nenehno
pred očmi dejstvo, da takšna
stalna oblika kulturnega izo-
braževanja ne pomeni samo
kulturno akcijo, ampak širo-
ko paleto pomembnega
družbenopolitičnega dela z
neprecenljivo vrednostjo za
razvoj naše samoupravne
prakse. Odveč je na tem me-
stu zapravljati besede v po-
jasnjevanju o potrebnosti
.kulturnega in razgledanega
samoupravljalca.
Iskreno so zapisane te be-
sede: kjer se je v skupinah
delo ujelo na pravi tir, kjer je
skupina z mentorjem in pre-
davatelji zajela bistveno srž
programa in kjer so slušatelji
ustvarili delovno celico re-
sničnih interesov napredka
in širjenja znanja, tam so bile
pridobitve seminarja naibolj
globoko zasejane v plodnost
vsebine. Dobra družbenopo-
litična predpriprava za pod-
pis samoupravnega sporazu-
ma naj ne bo enkratna kam-
panja za zvezdo, ki vzide in
zatone. Seminar se je že po-
kazal kot stalnica, le korist-
niki, odjemalci te duhovne
energije naj bodo v čimšir-
šem krogu. Ne preštevaj mo
zdaj cvenka zaradi stabiliza-
cije na račun razgledanosti
in osveščenosti, kajti to ne bi
bilo varčevanje, ampak za-
pravljanje. Varčevali bomo
tako, ča bomo bolje delali in
se bolj kot kdajkoli zavedali,
da naše skupno delo rodi
skupne sadove in naše skup-
ne napake skupno škodo.
Kultura je vedno bila naj-
boljše zdravilo za prebujanje
k zavesti: kulturne, a tudi ti-
ste vsakdanje, ki nam omo-
goča sožitje v življenju in
delu.
DRAGO MEDVED
PREMIERA VSLG
V soboto, 8. tega mesaca bo v Slovenskem ljudskem gle-
dališču Celje premiera komedije Janeza Žmavca »Pavliha in
malo čez.les«, s katero začenja celjsko gledališče letošnjo
sezono. Delo je posvečeno letu otroka. Režiral je Dušan
Mlakar. Nastopajo Anica Kumrova, Borut Alujevič, Bogo-
mir Veras (na sliki), Ljerka Belakova, Mija Mencejeva,
Zvone Agrež, Matjaž Arsenjuk, Janez Bermež, Miro Podjed.
Predstava bo ob 18. uri izven abonmaja. Vabljeni!
KONSERVACIJA IN TEHNIČNA
DOKUMENTACIJA KULTURNE DEDIŠČINE
V POKRAJINSKEM MUZEJU V CELJU
OBISKOVALČEVIM OČEM
SKRITO DELO
Obiskovalcem muzejev je konser-
vatorsko delo v teh ustanovah manj
znano, čeprav se ob ogledu stalnih
ali občasnih muzejskih razstav ne-
posredno srečujejo z rezultati tega
dela. Ob ogledu muzeja obiskovalca
ne zanimajo predmeti kot taki, tem-
več njihova časovna opredelitev,
vrednost, estetski videz, stil ipd.,
manj pa se zavedajo, koliko truda in
časa je bilo vloženega, preden je
predmet zaživel pred njihovimi oč-
mi v takem stanju, kot ga vidijo.
V muzejih so poleg npr. zgodovin-
skih oddelkov: arheologije, etnolo-
gije, umetnostne in kulturne zgodo-
vine, tudi oddelki, ki se ukvarjajo s
konservacijo, dokumentacijo in spe-
cializiranim tehničnim delom. Ter-
min s področja ohranjevanja muzej-
skih zbirk, ki zajema vse postopke
za nego in varovanje muzejskih
predmetov je konservacija. Konser-
vator z različnimi kemičnimi in fizi-
kalnimi postopki skuša čim bolj iz
predmeta izločiti vse škodljive snovi
in vplive in tako zavreti proces stara-
nja, pri čemer uporablja najučinko-
vitejša in najstabilnejša zaščitna
sredstva, ki so mu na razpolago. Pri
tem se moramo zavedati dvojega:
nobenega predmeta ne vračamo in
ne moremo vrniti v prvotno stanje in
v prvotno funkcijo, zato je tudi po-
stopek restavriranja v nasprotju z
muzejskim delom; izbira še tako naj-
zemesljivejšega ohranitvenega po-
stopka je podvržena procesu stara-
nja, čeprav je lahko zelo počasen.
Konservator tudi skrbi, da so kon-
servirani predmeti, razstavljeni ali v
depojih, v takem okolju, da bodo
škodljivi vplivi kot so vlaga, spre-
memba temperature, plini ipd., mi-
nimalni, da se jih leihko nadzoruje in
občasno, če je potrebno tudi obnav-
ljajo konservatorski postopki.
Konservatorski delavec vodi stro-
kovno in tehnično dokumentacijo o
stanju, uporabljenih postopkih in
poznejših občasnih pregledih za
vsak posamičen muzejski predmet.
Ti podatki so potrebni in zelo po-
membni smerokaz za nadaljnje kon-
servatorsko delo. Pri tem pa je nuj-
no potrebno stalno sodelovanje med
konservatorjem in raziskovalcem s
tistega področja, kamor sodi obrav-
navani predmet, npr. pri antičnem
mozaiku sodelovanje med konserva-
torjem in arheologom. Uspeh dela
pa je odvisen tudi od možnosti upo-.
rabe najnovejših dognanj v naravo-
slovnih vedah, kot sta npr. fizika in
kemija. Tu pa se pojavi poleg ka-
drovskega vprašanja, tudi vprašanje
ustreznih prostorov, opreme in po-
stopkov, ki v konservatorstvu pri
nas še zelo zaostajajo za dosežki v
sodobni znanosti in tehnologiji.
ANTIČNA FRESKA IN
MOZAIK
Zaščitna arheološka izkopavanja,
ki so bila v Celju na prostoru stare
gostilne Turška mačka v Gledališki
ulici 7, od novembra 1978 do marca
1979, z vmesnim dvomesečnim pre-
sledkom, zaradi slabega vremena, so
odkrila tudi del prostora na katerem
je stala velika in bogata antična hiša
iz prve polovice 2. stol. n. št: Ostanki
zidov te stavbe so bili na notranji
strani prekriti s freskami, tla pa je
krasil mozaik. Preden začnemo s po-
bližnjim konservatorskim ogledom
najdb, je potrebno povedati nekaj
splošnih podatkov o freski in mo-
zaiku.
Najstarejše znane freske so iz Mi- j
nosove palače (minojska kultura) na
Kreti, ki so nastale okoli leta 1500 pr.
n. št. Vendar so se tudi Krečani ver-
jetno naučili freskantske umetnosti
od starejših azijskih ljudstev. Zelo
znane so še egipčanske, etruščanske
in freske iz helenističnega obdobja
rimske umetnosti, kjer so se zelo ra-
zmahnile in razširile tudi v rimske
province.
Freska je vrsta zidnega slikarstva
na omet. Glede na tehniko slikanja
poznamo tri vrste fresk, ki so slikane
na sveži omet: pravo fresko (buon
fresco), ki je brez veziva ali z apneno
vodo, pri čemer so namazne barve
položene ena do druge; navadno
fresko, kjer so barve položene tudi
ena na drugo; apneno tempero, kjer
so barve mešane z apnenim mle-
kom. Poleg tega poznamo še seko
tehniko (fresco secco), slikanje na
suh omet, ki je verjetno starejše od
prejšnjih. Kot vezivo je uporabljen
kazein, jajčno vezivo, vosek ipd. Fre-
ske slikane na suh omet so manj
obstojne.
Podloge za freske, fresko ometi, so
bili pri Rimljanih nanešeni v 3-4
ometih. Poprečna debelina ometov
je bila 3-8 cm. Vsak omet-je imel 2-3
plasti. Običajno je bil prvi, grobi
omet iz ene plasti in je bil sestavljen
iz drobljene opeke, agregata, ki je bil
navadno rečni pesek in živega apna.
Drugi omet je bil nanešen v treh
plasteh in se je imenoval peščeni
omet. Sestavljen je bil iz peska in
živega apna. Tretji omet, je bil prav
tako iz treh plasti, sestavljen iz mar-
mornega prahu in gašenega apna.
Mozaik je slika pri kateri se name-
sto barv uporabljajo raznobarvni ka-
menčki ali steklasta masa in je v
obliki kakršno poznamo danes hele-
nističnega izvora. V Rimu, provin-
cah in sosednjih območjih so dolgo
ohranili svoje izvirne značilnosti.
Njihova kakovost je bila izredna, saj
je prišlo na cm^ tudi do 60 razno-
barvnih kamenčkov (tesserae), ki so
bili tudi v 150 barvah. Kamenje so
najprej kosali na manjše dele, nato
so jih klali in sekali v kocke določe-
nih velikosti, kakor so jih pač potre-
bovali. Kocke iz steklaste mase so
bile še v več barvnih odtenkih, kot
kamnite. Zlati ali srebrni kamenčki
so bili narejeni tako, da so bili kova-
ni Ustiči debehne od 1/1000-1/300
mm obliti s stekleno maso. Za rdeče
ploskve so pozneje uporabljali na-
mesto kamenčkov opeko. v
ŠMARSKO ŠOLSTVO
TESNOVROBASKI
4016 učencev v 23 šolah
Od skupnega števila šol-
skih poslopij v šmarski obči-
ni je 7 centralnih, 15 je po-
družničnih in ena je posebna
šola. Ce ta.podatek pogleda-
mo še natančneje, vidimo, da
je bilo po potresu zgrajenih 7
šol in sicer ena centralna
(Šmarje) in 6 podružničnih
in sicer v Zibiki, Vinskem
vrhu, Šentvidu, Kristanvr-
hu. Pristavi in Mestinju. Z
gradnjo nove osnovne šole
so začeli tudi v Kostrivnici
(Ingrad), pa so že naleteU na
hude težave z vodo. Upajo,
da jih bodo kmalu premagali
in z gradnjo nadaljevali.
Najbolj je hudo s šolskim
prostorom v Rogaški Slatini,
saj stara osnovna šola že
zdavnaj ni več kos zahtevam
pa tudi številu učencev. Kar
750 se jih tlači na prostoru, ki
je pretesen. To najbolj ilu-
strira podatek: republiško
poprečje učnega prostora na
učenca je od 3,6 do 4,8 kva-
dratnega metra, v Rogaški
Slatini pa pride ta površina v
obliki 1,30 kvadratnega me-
tra na učenca. Vsak komen-
tar je najbrž odveč. Zato bo
prihodnje leto pri novograd-
njah prva na vrsti Rogaška
Slatina. Zgradili bodo veliko
šolo, tako, ki naj bi omogoči-
la tudi delovanje celodnevne
šole.
V šmarski občini sta bili
zgrajeni še dve novi šoli
izven potresnega sklada, če
lahko tako zapišemo. To sta
Rogatec in Bistrica ob Sotli.
Na Bučah so poslopje stare
šole po potresu obnovili, na-
črtujejo pa obnovitev starih
poslopij tudi v Dobovcu, Po-
lju ob Sotli in v Stojnem se-
lu. Pri vsem tem je treba
poudariti, da v šmarski obči-
ni od dvoodstotnega samo-
prispevka kar 45 odstotkov
teh sredstev odvajajo za po-
trebe šolstva. Očitno so se
odločili izkoreniniti staro
stanje v obliki zastarelih in
neustreznih prostorov. Ne-
kaj je k temu pripomogel tu-
di potres, vendar nadaljnji
srednjeročni načrt kaže smo-
trno podobo načrtnega pri-
stopa k reševanju tega izre-
dno pomembnega družbene-
ga vprašanja v korist vzgoje
in izobraževanja.        D. M.
V SLOVENSKIH KONJICAH
FILMI NEUVRŠČENIH
V počastitev 6. konference neuvrščenih držav v Havani so
pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenske Konjice in
Slovenska Bistrica ter pokrovitelj Unior iz Zreč revijo fil'
mov iz neuvrščenih dežel in manj znanih kinematografij-
Otvoritev revije je bila v torek, kjer so pred projekcijo
izvedli tudi slavnostno otvoritev. V njej so sodelovali balet-
niki iz Ljubljane, godba na pihala Slovenske Konjice, fol-
klorna skupina LIP Konjice, predvajali pa so tudi film »Tito
- pot prijateljstva in sodelovanja«.
št 35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 9
DELAVCI V ZASEBNEM SEKTORJU
RAZPRŠITI MRTVILO
Pogovor z Marjanom Jerankomi
v celjski občini je v zaseb-
nem sektorju, to je pri obrt-
nikih, zaposlenih kar 640 de-
lavcev. Zaradi različnih vzro-
. kov, predvsem pa zato, ker
jih je veliko število zaposle-
nih pri zasebnikih za dolo-
čen čas, ti delavci niso bili
posebej organizirani, še last-
ne sindikalne organizacije
niso imeli. Letos pa so na
predlog občinskega sveta
ZSS v Celju sklicali usta-
novni občni zbor in imeno-
vali vsa telasa osnovne orga-
nizacije sindikata delavcev v
zasebnem sektorju. Ker pa je
delo te osnovne organizacije
specifično zaradi tega, ker so
njegovi člani zaposleni v
obrtnih delavnicah sirom
občine, so na občinskem sin-
dikatu imenovali delavca, ki
se bo ukvarjal samo z delom
in problematiko te osnovne
sindikalne organizacije. De-
lo opravlja Marjan Jeranko,
ki so ga na občnem zboru
imenovali za sekretarja
osnovne organizacije sindi-
kata delavcev v zasebnem
sektorju. Z njim smo se po-
govarjali o problemih teh de-
lavcev ter o nalogah sindi-
kalne organizacije, ki izhaja-
jo iz teh problemov.
NT: Bi morda za uvod
nekoliko pobliže sprego-
vorili o tem, zakaj ste
vztrajali pri ustanovitvi
osnovne organizacije sin-
dikata delavcev v zaseb-
nem sektorju?
M. JERANKO:  »Že letos
marca smo v sindikatih začr-
tali akcijo, s katero smo žele-
h delavce v zasebnem sek-
torju vključiti v osnovno or-
ganizacijo sindikata. Želeli
smo vsem povedati, kakšne
pravice bo imel kot član naj-
širše delavske organizacije
in kakšne dolžnosti. Vendar
pa nismo hoteli nikogar sili-
ti, naj se včlani v sindikat.
Samim delavcem smo pre-
puščali odločitev. Tako smo
uspeli pritegniti k delu okoli
130 delavcev, ki so bili zain-
teresirani  za to,  da usta-
novimo samostojno organi-
zacijo sindikata. Marca smo
formalno ustanovili organi-
zacijo in pripravili akcijski
program dela za obdobje do
konca leta.«
NT: In katere naloge ste
si zastavili kot pomemb-
nejše?
M. JERANKO: »Nalog je
veliko, med njimi pa bi rad
omenil le dve. Najprej mor-
da to, da nas veliko dela čaka
pri urejanju stanovanjskih
problemov delavcev v zaseb-
nem sektorju. Kljub temu,
da ti delavci plačujejo pri-
spevke- za stanovanjsko iz-
gradnjo kot vsi drugi, je od
leta 1966 pa do danes dobilo
le 13 teh delavcev nova sta-
novanja. Slika stanovanjskih
razmer pa je zelo zaskrblju-
joča. Že sedaj imamo 48 pro-
silcev za stanovanja in ko je
posebna komisija preverjala
stanovanjske razmere teh
delavcev je ugotovila, da so
resnično nemogoče. No, s
tem v zvezi smo dogovorili
naloge in upamo, da bomo
lahko že letos namenili nekaj
stanovanj za te delavce, osta-
le stanovanjske probleme pa
bomo reševali še v prihod-
njih letih. Drugo vprašanje,
ki bi ga rad izpostavil, pa je
razprava o kolektivni pogod-
bi. Prav pri organiziraju te
razprave nas namreč čaka
veliko dela. Kolektivna po-
godba je dokument, ki ureja
razmerja med delavci in sa-
mostojnimi obrtniki, ki med
drugim določa pogoje za za-
poslovanje delavcev, pravice
in odgovornosti v zvezi z var-
stvom pri delu in med dru-
gim tudi opredeljuje način
oblikovanja osebnih dohod-
kov delavcev v zasebnem
sektorju. Skratka, kolektiv-
na pogodba je dokument, ki
bi ga moral poznati sleherni
obrtnik in sleherni delavec v
zasebnem sektorju. In ker bo
javna razprava o tem doku-
mentu tekla do 30. septemtra
je naša naloga, da v okviru
osnovne organizacije delav-
cev v zasebnem sektorju pri-
pravimo temeljito razpravo o
tem dokumentu, tako važ-
nem za delavce. To je sedaj
res naša osrednja naloga.«
NT: Kako pa je z izobra-
ževanjem delavcev v za-
sebnem sektorju, pa z nji-
hovo informiranostjo?
M. JERANKO: »Glede izo-
braževanja najprej tole: de-
lavci v ..zasebnem sektorju
imajo že dlje časa ustanov-
ljen sklad za dopolnilno izo-
braževanje. A žal moram re-
či, da so sredstva doslej neiz-
koriščena ležala na žiro raču-
nu, kajti le malo delavcev se
je odločalo za dopolnilno izo-
braževanje. Letos zato pri-
pravljamo temelj itejši pro-
gram izobraževanja, želimo,
da bi se čimveč delavcev
vključilo v šole, predvsem
pa želimo delavcem omogo-
čiti, da bi končali osnovno
šolo, če je še niso. Pripravlja-
mo tudi nekaj strokovnih ek-
skurzij, pa tečaj o varstvu pri
delu. Skratka, tudi na tem
področju želimo storiti ko-
rak naprej. Kar pa zadeva in-
formiranost delavcev v za-
sebnem sektorju moram re-
či, da je precej slaba. Ravno
zato smo se pred kratkim do-
govorih, da bi v Novem te-
dniku enkrat mesečno na-
menjali strnjene informacije
v okviru določene rubrike
delavcem v zasebnem sek-
torju. Postregli jim bomo z
novicami, obvestili, opozori-
li jih bomo na določene akci-
je in podobno. Upam, da bo-
mo tako vendarle uspeli pro-
dreti z informacijami do sle-
hernega od delavcev v zaseb-
nem sektorju in ga tudi zain-
teresirati, da se tudi sam
vključi v določene aktivno-
sti.«
DAMJANA STAMEJCiC
ZREČE:
PRIZIDEK
ŠOLI
v Zrečah so zgladili nov prizi-
dek k osnovni šoli Borisa Vin-
terja, v katerem je 12 učilnic,
večnamenski prostor in nekaj
kabinetov. Po predračunu bo
naložba veljala 14 milijonov di-
narjev, od tega bodo štiri mili-
jone namenili iz občinskih sred-
stev samoprispevka, preostalih
deset milijonov pa bosta prispe-
vali obe zreški delovni organi-
zaciji, Unior in Comet. V nov
prizidek so zreški učenci že sto-
pili v ponedeljek, ko se je pouk
pričel, uradno pa ga bodo pre-
dali svojemu namenu sredi sep-
tembra.
Brez dvoma je dograjena
osnovna šola v Zrečah velikega
pomena za nadaljnji razvoj šol-
stva v celotni konjiški občini.
Kajti prav prizidek k šoli je
omogočil, da bo zreška šola že
tretja od centralnih šol v konji-
ški občini, ki bo imela celodnev-
ni pouk. F. MAROŠEK
PRAZNIK KS PREBOLD
ENOTNOST ROJEVA OSPEH
Letošnje praznovanje je bilo v Gornji vasL
V spomin na solidarnost-
no stavko tekstilcev, ki je
bila 29. avgusta 1936. leta,
praznujejo krajani Prebol-
da konec avgusta in v začet-
ku septembra svoj krajevni
praznik. Letos so različne
prireditve trajale ves teden,
osrednja pa je bila v nedeljo
dopoldne v Gornji vasi.
Osrednji govor je imel pred-
sednik sveta KS Valeten
Zupane, ki je najprej obudil
spomin na predvojno revo-
lucionarno življenje v kraju
pod Žvajgo.
Preboldska krajevna
skupnost je uspela tudi letos
dokončati vrsto objektov.
Omeniti velja cesto, ki vodi
od Gornje vasi proti Prebol-
du v dolžini skoraj kilome-
ter. Veljala je 400.000 dinar-
jev. Parkirna ploščad pred
gasilskim domom je veljala
120.000 dinarjev, ureditev
javne razsvetljave ob spreha-
jalni stezi od blokovnega na-
selja do hotela pa 30.000 di-
narjev. Posebno pozornost
velja nameniti hribovskim
cestam, ki so jih zgradili v
okviru solidarnostne akcije
povezave višinskih kmetij v
občini. Denar za to akcijo so
prispevali delavci TOZD v
obliki enodnevnih zaslužkov
z 10 odstotno udeležbo sred-
stev KS in 10 odstotno ude-
ležbo krajanov preboldskega
območja. S tako združenimi
sredstvi so zgradili priklju-
ček na magistralno cesto
Prebold-Trbovlje h kmeti-
jam Potočnik in Pišek v dol-
žini 2 kilometra, tako dolga
pa je tudi cesta, ki povezuje
Smiglovo zidanico s kmetijo
Jesih. 2,5 kilometra meri
priključek na trboveljsko ce-
sto s kmetijama Hribernik in
Skalč. Do .konca letošnjega
leta bodo v Mariji Reki zgra-
dili še kilometer dolgo cesto
od Urbana do Zakonjška.
Vse te ceste bodo veljale 1,8
milijona denarjev, pozabiti
pa seveda nfe gre prostovolj-
nega dela krajanov partizan-
ske Marija Reke.
Na področju družbene sa-
mozaščite in splošnega ljud-
skega odpora so v Preboldu
v zadnjih letih dosegli viden
napredek. Med drugim velja
omeniti nakup najnujnejših
sredstev za civilno' zaščito,
sedež KS pa je dobil radijsko
zvezo z občinskim centrom.
Pozabiti ne gre uspele vaje
enot civilne zaščite, ki je
opozorila tudi na nekatere
slabosti, potrdila pa je veliko
resnost in pripravljenost
vseh občanov in delovnih or-
ganizacij s tega območja za
sodelovanje
Ob vsem skupaj ne gre po-
zabiti tudi na to, da bo šolsko
poslopje bogatejše še z do-
datnimi prostori, na nov
zdravstveni dom in ne na-
zadnje na izgradnjo otroške-
ga vrtca. Kljub tem pridobi-
tvam pa ne bodo smeli poza-
biti na prostore za jamarski
klub, ki ima zahtevno in dra-
go opremo, na ZRVS, OO
ZSMS in vrsto društev. V
Preboldu pričakujejo, da bo-
do z aktivnim delom le uspe-
li dobiti tudi kulturni objekt.
Vsega tega seveda ne bi bilo
brez Tekstilne tovarne, MIK
in Hmezada, za katere je zna-
čilen hiter razvoj. Ni naključ-
je, da se je v zadnjih letih
število prebivalcev v Prebol-
du povečalo kar za 1000.
JANEZ VEDENIK
Franc Verk
Anton Herman
Jože Gogala
Milko Herodež
PREDVSEM VZPODRUDA ZA NAPREJ
Ob krajevnem prazniku Prebolda so podelili priznanja zaslužnim.
PRIZNANJA ZA DELO
Ob praznovanju preboldskega, kra-
jevnega praznika so zaslužnim kraja-
nom in nekaterim organizacijam in
društvom podelili priznanja. V znak
zahvale za dosedanje delo in kot
vzpodbudo za to, da bi še naprej ostali
aktivni. Preberimo si, kaj so nam po-
vedah nekateri izmed nagrajencev.
FRANC VERK: »Pri godbi na pihala
v Preboldu sem kapelnik že več kot
dvajset let. Odveč bi bilo govoriti, koh-
ko samoodpovedovanja je bilo potreb-
no in koliko prostega časa, vendar je
res, da se ljubezen do tega dela ne da z
ničemer poplačati. Z leti vse skupaj
postane potreba. Priznanje jemljem ne
le osebno, pač pa kot pohvalo za vse
godbenike.«
ANTON HERMAN: »Sem predse-
dnik moškega pevskega zbora Svobo-
da iz Prebolda. Tradicija petja je v Pre-
boldu že dolgoletna. Slovenska pesem
ni izumrla niti v najtežjih dneh naše
zgodovine in danes nadaljujemo s to
tradicijo. Nastopah smo na skoraj vseh
pomembnejših krajevnih in občinskih
proslavah, najbolj veseli pa smo bili
pohval na pevskem taboru v Šen-
tvidu.«
JOŽE GOGALA: »Pri pevskem zbo-
ru sem že od leta 1945. Ne veste koliko
lepih trenutkov smo skupaj preživeli!
Mnogo članov ni več med nami in tudi
teh se ob takšnih in drugačnih prilož-
nostih radi spominjamo. Veseli me, da
je zadnje čase tudi med mladimi čutiti
dovolj zanimanja za lepo slovensko
pesem.«
MILKO HERODEŽ: »Pri gasilskem
društvu v Gornji vasi, ki danes slavi
60-letnico sem že od svojega 15. leta.
Sedaj sem tajnik društva. Skupaj z
ostalimi sem vesel nove podobe naše-
ga gasilskega doma. V obnovo smo
vložili precej truda in prostega časa,
vendar nam ni žal. Sedaj bomo morah
nameniti več pozornosti še gasilski
opremi.«
Za prizadevno delo so priznanja pre-
jeli tudi Pavla Mlakar, Feliks Reber-
šek, Franci Matko, Karel Marine, An-
ton Vedenik, Jože Zupan, Franc Otav-
nik, Ivan Kač, Ivan Grenko in Društvo
upokojencev, godba na pihala, moški
pevski zbor Svoboda in dramska sek-
cija Svobode Prebold.
JANEŽ VEDENIK
Slike: TONE TAVCAR
Ob 25-letnicl Radia Celje
VAS VABIMO
NA SKUPNO SLOVO
OD POLETJA
skupno s TTG-ejem na POHORJE!
Kakor že veste, Radio Celje praznuje septembra 25
let svojega obstoja in delovanja. Zato smo se v
uredništvu odločili, da ob tem jubileju povabimo na
skupen izlet pod naslovom »Slovo od poletja« 50
naših zvestih poslušalcev. BREZPLAČEN izlet bomo
pripravili skupno s predstavniki TTG Celje
6. OKTOBRA
Obiskali bomo Grmovškov dom na Pohorju in
pripravili piknik z dobrotami na žaru na Partizanki
(Mala Kopa).
Tudi rok za prijave je nekoliko podaljšan, saj je
možno poslati prijave do vključno 24. septembra
1979 na naslov: RADIO CELJE, Trg V. kongresa 3 a.
RADIO CELJE in TTG CELJE vas vabita na skupen
izlet ob 25-letnici RADIA.
10. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 197S
Posnetek je bil napravljen na znanem Šprajčevem hribu verjetno spomladi leta 1940. Z desne proti levi
stojijo: Matija Sevšek (že pokojni), Peter Šprajc, Ludvik Zupanc-Ivo, vsi že takrat člani SKOJ, Marjan Čater
(padel leta 1943 pri Koprivniku nad Črno), Stane Judec in Ivan Mikek, ki psi so bili takrat, ko je bil posnetek
napravljen, napredni mladinci in člani Planinskega društva. Fotografiral je po vsej verjetnosti znani fotograf
Riko Mikuš (že pokojni), kije iz Italije pobegnil leta 1936 ter stanoval pri družini Pavelšek v Migojnicah. Riko
Mikuš (po vojni je bil znan kot fotograf v Celju »Partizan«) je v tistem času namreč napravil več podobnih
posnetkov ljudi, ki so se vse bolj utrjevali v naprednem gibanju.
SREČANJE Z LUDVIKOM ZUPANCEM-IVOM
TUDI V DANAŠNJI
MLADINI JE SKOJ
»Žal bi ml bilo, da bi doma ležal, če pa lahko pomagam!*
»Osem let že poučujem obramb-
no vzgojo in družbeno samozašči-
to na različnih poklicnih šolah,
istočasno pa imam tudi veliko
predavanj na to in sorodne teme
po osnovnih šolah, krajevnih
skupnostih, mladinskih organiza-
cijah v delovnih organizacijah,
društvih... Osnovno vodilo, ki ga
povsod dajem mladim je: naj ne
pozabijo na žrtve naše revolucije;
kaj nam pomeni svoboda; naj se
zavedajo, kaj danes ima mlad člo-
vek; da jim je osnovna dolžnost,
da storijo vse, da bodo čimboljši
občani in državljani ter da bodo s
ponosom nasledili ljudi, ki so v
revoluciji in po njej storili ogro-
mno ter se zavedali, da je bodoč-
nost odvisna predvsem in samo od
njih; ,vcepljam' jim, da vse izhaja
iz humanosti, tovarištva, bratstva
in enotnosti. Zelo dobro se poču-
tim med mladimi! Žal bi mi bilo,
da bi doma ležal! Rad pomagam!
Še vedno imam občutek določenih
obveznosti in to me drži pokonci.
Ni mi težko! Rabim gonilno
silo...«
Kdaj se boš umiril?
»Nič prej, ko me bodo nesli...«
SOKOL, SKOJ, PARTIJA
Ludvik Zupanc-Ivo (to mu je bilo
»pridano« nekaj več kot deset let
po rojstvu) je bil rojen 3. avgusta
1923 v Migojnicah v delavski, ru-
darski družini. Osnovno šolo je
končal v Grižah, meščansko obi-
skoval v Žalcu, od leta 1939 dalje pa
je bil vajenoc v rudarskem Konzu-
mu v Zabukovici. Tam je ostal vse
do odhoda v partizane, 26. julija
1941. Odšla je večina takratnih sko-
jevcev, v glavnem fantje in eno de-
kle.
Od šestega leta dalje je telovadil
pri Sokolu, od trinajstega leta dalje
je bil že član Svobode v Zabukovi-
ci, kjer je delovalo več mladinskih
sekcij - tamburaški orkester, pev-
ski zbor, s Petrom Šprajcem pa sta
bila tudi aktivna člana v orkestru
»Zarja«.
»Imeh smo smučarsko in odboj-
karsko ekipo, vse pa pod pretvezo,
da smo se mladinci lahko sestajali.
Po vsaki tekmi smo namreč imeli
predavanja med drugim o .Sovjet-
ski zvezi in njeni mladini' pa o ,ženi
v Sovjetski zvezi' in ,Kaj je marksi-
zem in leninizem' itd. Literature je
bilo kar precej, ker je imela tudi
Svoboda svojo knjižnico. Razne
brošure so nam posredovali tudi
člani partije. Poslušali pa smo tudi
predavanja Slavka Slandrd, Rada
Iršiča, Albina Vipotnika in drugih.
Najbolj aktivni mladinci smo bili
sredi avgusta 1939 sprejeti v
SKOJ.«
NAPREDNI ZVOKI
TAMBURIC
Ivo se spominja: »Avgust 1939
proti večeru. Bilo je lepo vreme, ko
smo se zbrali v majhni hišici Špraj-
čeve domačije. Posedli smo v pol-
krog po lesenih klopeh in stolih. Po
stenah so visele tamburice. Če bi
nas presenetili žandarji bi zgrabili
za tamburice in začeli igrati. Saj so
bile tam vedno vaje tamburaškega
zbora... V SKOJ nas je bilo spreje-
tih deset mladincev: Peter Šprajc,
Nadi Raček, Majda Zupane, Marija
Pader, Jože Pader, Matija Sevšek,
Franc Kelher, Marija Klemen, Na-
da Cilenšek in jaz, Ludvik Zupane.
Naslednje leto so bili vključeni še
štirje - Tone Žagar ter njegovi se-
stri Tilčka in Mara pa Štefan Zu-
pane. Za politično delo v SKOJ sta
odgovarjala že takratna člana KPJ
Silva Cilenšek in Vili Reberšak. Ob
sprejemu v SKOJ je o pomenu in i,
naših bodočih nalogah govorila Sil- j
va CiUnšek. Sprejem je bil za nas j
velik moralni učinek, saj smo čuti- \
li, da smo že blizu .partijskega sta- \
ža', Prevzeli smo veliko odgovor-*
nost. V partijo sem bil sprejet de-
cembra 1941 v zemljanki na Mrzlici
nad Fojtovo domačijo. Sprejel me
je Albin Vipotnik, zraven pa so bili
že sami preizkušeni komunisti
Pongrac Raček, Lojze Vresk, Vik-
tor Soštar, Ivan Farčnik-Buč... bi-
lo nas je enajst...«
ODBOJKA, KOLESA IN
GOVOR
Ivu med pogovorom ponudim
kavo, pa jo odkloni, ker je ne pije.
Iz notranjega žepa suknjiča poteg-
ne zajeten sveženj gosto potipka-
nih strani tankega že osivelega pa-
pirja, pogleda skozi okno (zunaj je
takrat deževalo!), nadaljuje: ^
»Skojevci smo sodelovali na raz-
nih konferencah, ki so bile širšega,
pokrajinskega pomena. Spomi-
njam se predvsem konference maja
1940 na Gori Oljki pa kasneje Mrzli-
ci in seveda v Pesjem pri Velenju.
V Pesje smo se pripeljali s kolesi in
pri gostilni, kjer smo dobili tudi
golaž, odigrali tekmo v odbojki. Po
zaključku smo v skupinah neopaz-
no odšU do bližnjega Sv. Jakoba,
kjer smo se zbrali skojevci iz Zabu-
kovice, Maribora, Šoštanja in dru-
fod, glavni govor pa je imel Slavko
lander. Bilo nas je kakšnih dvaj-
set, sedeli smo na travniku ob cerk-
vi, da nas ne bi dobili žandarji pa so
stražili starejši tovariši, že komuni-
sti. Šlander je izključno govoril o
prodoru fašizma po Evropi in da je
tudi naša država na robu vojne.
Zadnja konferenca zabukovških
skojevcev pa je bila januarja 1941 v
Katečniku v znani Carugatovi bara-
ki. Veliko snega je bilo, mrzlo, zu-
naj so hodili »jagri« ... Na konfe-
renci so med drugimi bili Biba
Ročk, Janko Vrabič, Polo Kudiš,
Rudi Finžgar-Fidži ter mnogi drugi
tovariši. Tu smo predvsem obrav-
navali stanje svetovne politike in
povedali so nam, da smo takorekoč
na pragu napada. Bili smo zadnja
država v Evropi, ki je bila praktič-
no pred napadom.«
PESEM NAJOSTREJŠi NOŽ
Še skok v zgodovino: »V SKOJ
so nas sprejeli v ilegali. Po spreje-
mu smo prijeli za tamburice in zai-
grali znano Plesalko... Vsako so-
boto zvečer smo se zbrali na Gorci
nad Migojnicami, kjer smo ob
spremljavi kitare in violine peli že
takrat znane revolucionarne pesmi
in domače viže. Domačini so že ,v
naprej' vedeli, da bodo peli ,fantje
na vasi'... Vsak torek in petek ko
smo šli s tamburaških vaj, ki smo
jih imeli pri Coceju, pa smo se usta-
vili sredi vasi pri Matevščevi doma-
čiji ob katere robu je bil električni
drog. Vedno smo ob njem postali,
zaigrali nekaj tamburaških melo-
dij, zapeli dve do tri pesmi in se
razšli. Čudovito!«
Danes?
»Okoli sebe poglejmo: v dobrih
tridesetih letih je zraslo to, kar ni
.firej v 5q() letih!«^ T^     VRABL.
SEJEM VSE ZA OTROKA
PIONIRSKA ŽIRIJA IZ
BRATSKIH MEST
V okviru letošnjega sejma Vse za otroka se je v Celju prvi<!
sestala tudi skupščina pionirske žirije Jugoslavije. V njej s«)
sedeli pionirji iz pobratenih mest mesta Celja, sprejeli pa sd
predlog pravilnika o delu in podelitvi priznanj otroške žirije^
Mladi delegati skupščine pionirske žirije so prišli v Celj^l
iz Doboja, Cuprije, Siska in Titovega Velesa, njihovi gostite,
Iji pa so bili celjski pionirji. Seveda so si mladi gostje ogle^
dali vse turistične in krajevne znamenitosti celjske občin©,
najbolj pa so bili navdušeni nad samim sejmom Vse za
otroka. Takole so nekateri med njimi pripovedovali:
SAŠKO CULUMOV iz Titovega Velesa: »Sem učenec 8.^
razreda osnovne šole Trajko Andrejev. V Celju sem bil gost
pionirja Aleša, s katerim sva se hitro spoprijateljila. Celje mi
je všeč, čeprav sem imel premalo časa, da bi ga bolje spoz-'
nal. A največji vtis je name naredil sejem, ki sem ga obiskal
kot član pionirske žirije. Veliko lepih stvari sem videl na
njem, najbolj pa so mi bila všeč smučarska oblačila.«
VJENCESLAVA DUROViC iz Doboja: »Obiskujem 7. ra-
zred dobojske osnovne šole Sutjeska. V Celje sem prišla na
predlog učiteljskega in pionirskega zbora naše šole, pa
menda tudi zato, ker sem dobra učenka. Na sejmu sem si
temeljito ogledala vse izdelke in zelo so mi všeč. Najbolj pa
sem se zagledala v športno opremo, pa igrače, knjige. Sicer
pa sem bila sedaj prvič v Celju in vaše mesto je naredilo
name izreden vtis.«
SERGEJA RATEJ iz Celja: »Tudi pionirji iz Celja smo se
udeležili ustanovne skupščine pionirjske žirije. Jaz bom
sedaj obiskovala 8. razred osnovne šole Veljka Vlahoviča, v
žirijo pa so me predlagali na šoli. Upam, da bo žirija že
prihodnje leto zaživela in da bodo ocene pionirjev iz vse
Jugoslavije upoštevali tisti, ki delajo izdelke za otroke.«
DSi
KAJ MENIJO OBISKOVALCI?
Za mnenje o tem, kakšen se jim^di letošnji sejem Vse za j
otroka,, smo povprašali tudi nekaj obiskovalcev. i
CVETKA LEŠJAK, Celje:
»Mislim, da je sejem uspel,
saj vlada še zlasti med otro-
ci zanj precej zanimanja.
Upam, da bo razstavljene
stvaripotem moč tudi kupi-
ti v trgovinah.«
DRAGANMANČIČ: »Reči
moram, da je obisk zadovo-
ljiv, čeprav sem pričakoval
več ljudi. Mislim pa, da ve-
čina ni bila razočarana.
Škoda, da ni bilo možnosti
za nakupe.«
ALOJZ BREZNIK, Trnov-
Ije: »Dosti zanimivih stvari
je! Moti me le to, ker je otro-
kom težko dopovedati, da
razstavljenih stvari ni mo-
goče kupiti. Sicer pa sem
prijetno presenečen.«
DOLAR MAJDA, Zavrh
pri Galiciji: »Še kar zanimi-
va prireditev, ki vsaj ni
,kramarska' kot smo jih
zadnje čase vajeni. Prepri-
čana sem, da bo iz leta v
leto bolje.«
JV-TT
GOZD-GOBE-CVETJE
Od sobote, 8. pa do vključno ponedeljka, 10. septembra,;
bo v športni dvorani »Marof« v Novem mestu zanimiva |
hortikulturna razstava pod geslom »Gozd-gobe-cvetje«.    1
Gre za prireditev, ki bo zanimiva za slehernega ljubitelja j
narave in lepega okolja, prav tako pa tudi za številne Ce-1
Ijane, ki aktivno sodelujejo v pripravah na Hortikulturo 80. '
št. 35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 11
VASA STRAN
ŠENTJURSKO
KOMUNALNO
PODJETJE
ODGOVARJA
Dajemo odgovor ter obra-
zložitev na članek tovariša
Spolenaka iz Nove vasi pri
Šentjurju o okvari na vodo-
vodu Loka-Tinsko-Nova
vas, ki je bil objavljen v Pi-
smih bralcev 9. avgusta le-
tos:
Po obvestilu krajanov na-
selja Grobelce, dne 23. julija
1979, da je zemeljski plaz ob
novi regulaciji potoka v na-
selju Grobelce poškodoval
cevovod Loka-Tinsko- No-
va vas, so naši delavci še iste-
ga dne odšli na kraj okvare
ter zaprli vodo v raztežilniku
na Vinskem vrhu. Pri bliž-
njem izpustu smo takoj spu-
stili vodo, da se je iz cevovo-
da iztekla še preostala. Takoj
drugi dan so štirje naši de-
lavci in ne dva, kot navaja
tov. Spolenak, skupaj z bri-
gadirji pričeU ročno odkopa-
vati cevovod. Brigadirji mla-
dinske delovne akcije »Koz-
jansko 79« so skupaj z naši-
mi delavci odkopavali zem-
ljo vse do 26. juhja, saj jim je
zemeljski plaz vseskozi pol-
zel ter jim zasipaval jarek.
Na tem odseku so naši delav-
ci, 27. julija okoli 18. ure, po-
pravili dve poškodbi na ce-
vovodu, ki je grajen iz salo-
nitnih cevi premera 150.
Vendar so takoj ugotovili, da
je nekje še vedno okvara in
da izteka voda iz cevovoda,
saj v naselju Grobelce ni bilo
nobenega pritiska. Zaradi
noči smo delo prekinili, vo-
do v raztežilniku pa znova
zaprU. Ko so v soboto zjutraj
delavci ponovno prišli na
traso in spustili vodo v cevo-
vod, da bi ugotovili mesto iz-
tekanja, je voda začela izte-
kati zraven A - droga.
Ker bi zaradi podkopava-
nja pretila nevarnost, da se
steber podre, omrežje pa je
bilo pod napetostjo, je naš
vodja vodovodne ekipe, od-
šel na Elektro-nadzorništvo
Šentjur, da bi zagotovih nad-
zor. Vendar območje Gro-
belc sodi pod nadzorništvo
Šmarje, pri katerem pa ni-
smo uspeli dobiti nadzora,
saj so bili njihovi delavci že
na terenu. Proti koncu de-
lovnega časa smo dobili vol
djo DE Šmarje in se dogovo-
rili, da bodo zagotovili nad-
zor v ponedeljek, 30. julija.
Tako smo nadaljevali delo
skupaj z brigadirji v ponede-
ljek zjutraj ter v popoldan-
skem času odpravih napako.
Ko pa smo še istega dne po-
novno spustili vodo v cevo-
vod, je pričelo teči iz cevovo-
da na več mestih na brežini
reguliranega potoka. Kazalo
je, da je na tem odseku cevo-
voda še vedno okvara.
Skupaj s predstavniki
Cestnega podjetja Celje, ki
gradijo cesto, predstavniki
Komunalne cestne skupno-
sti Šentjur in delavci našega
podjetja smo skušah še isti
dan popoldne prestaviti stroj
na mesto okvar, vendar nam
je zaradi razmočenosti ter
neutrjenosti terena stroj za-
greznil. Prisiljeni smo bili
nadaljevati še vedno z rpčni-
mi izkopi. Tako smo v torek,
31. julija, skupaj s petimi de-
lavci našega podjetja ter bri-
gadirji pričeli odkopavati na
celotni dolžini, kjer nam je
iztekala voda na brežini. Ta-
ko so naši delavci po odhodu
brigadirjev nadaljevali z roč-
nimi izkopi ter popravili še
eno okvaro. Zatem so dela
skupaj z brigadirji nadalje-
vali še v sredo, ko so odpra-
vili še zadnjo okvaro.
Tovariš Spolenak omenja,
da jim Jiismo dobavljali pit-
ne vode s cisterno. Zavedali
smo se svoje dolžnosti ter
pričeli dobavljati pitno vodo
s cisterno v ponedeljek in v
torek. Skupaj z dvema obča-
noma ter članom našega ko-
lektiva smo se dogovorih za
mesto v naselju Nova vas,
kamor je pripeljala cisterna s
pitno vodo. Vendar moramo
povedati, da smo prvi in dru-
gi dan iztočih iz cisterne le
po približno 2500 litrov in ne
toliko, kohkor se je zdelo, še
posebej zaradi številnih tele-
fonskih pozivov.
Zavedamo se, da je tako
dolg izpad vode iz omrežja za
občane zelo težak, še posebej
v poletnih mesecih, vendar
smo se trudili ter reševali
problem v največji možni
meri.
Ni res, da sta kopala samo
dva delavca. Morda je videl
samo tista, ki sta zemljo od-
metavala od stene jarka,
ostalih, ki so kopali v jarku,
pa ni videl, saj je zadevo
morda opazoval le s ceste.
Obveščamo tudi prizadete
občane,, da je okvara nastala
zaradi neutrjene brežine re-
guliranega potoka ter je zara-
di razmočenosti nastal plaz.
Menimo, da smo zadevo
opisali dovolj podrobno in
seznanili prizadete občane s
problemom z realne plati in
ne tako pristransko, oziroma
neodgovorno, kot je to pisal
tovariš Spolenak.
Želimo pa izreči pohvalo
brigadirjem, ki so takoj pri-
skočili na pomoč, žal, pa je
tudi njihovo delo dobilo
grajo.
KOMUNALNO PODJETJE
Šentjur pri Celju
UREDNIŠTVO: Hvala za
odgovor in za podroben
opis del, ki ste jih opravili
skupaj z brigadirji. Naj ve-
lja tudi naša zahvala in
pohvala brigadirjem »Koz-
jansko 79«, ki so sodelovali
tudi v tej akciji in tako po-
magali pri rešitvi za priza-
dete krajane težkega vpra-
šanja.
POPRAVEK
v 33. številki Novega
tednika smo pomotoma
objavili, da je gradbena
dela v domu počitka v Gr-
movju izvajal Gradiš.
Izvajal pa jih Je Ingrad.
Bralcem in prizadetim se
opravičujemo!
Uredništvo
POROKE
CELJE
Poročili so se štirje pari.
LAŠKO
JANEZ KNEZ iz Laškega in
RENATA PERKO iz Radeč.
RAJKO DRAKSLER iz Pre-
bolda in DARINKA ZIDAR
iz Kaple, FELIKS REBER-
ŠEK iz Dolenje vasi in ANA
ROJSTVA
Celje
27 dečkov in 23 deklic.
LAŠKO
Rojstev ni bilo.
Žalec
Rojstev ni bilo.
SMRTI
Celje
STANE SLIMŠEK, 79, La-
ško, FRANJO KORBAN, 76,
Laško, IVAN KOŽUH, 72,
Celje, ZOFIJA PERKOViC,
81, Tlake, MIHAEL PIŠEK,
82, Rifnik, KATARINA
KRUŠIČ, 76, Zadobrova,
PETER KOLAR, 42, Celje,
HELENA KUMER, 91, Arc-
lin, FLORJAN ŠPES, 63, Ce-
lje, FRANC FRAJLE, 70, Ce-
lje, IŠTVAN HORVAT, 55,
Celje, JOSIPINA FERJAN-
CIC, 73, Celje, LJUDMILA
JAKŠE, 55, Celje, MATIL-
DA KRAJNC, 69, Celje, MA-
RIJA POLJANEC, 59, Polje
ob Soth, IVAN SOVINO, 79,
Celje, TEREZIJA LUŽER,
75, Celje, ELIZABETA
ŠTRAVS, 82, Socka, FLOR-
JAN UMNIK, 80, Celje, JO-
ŽEFA CEŠNOVAR, 66, Li-
boje, ANA AUŠIC, 83, Celje,
ANDREJ GOLAVŠEK, 73,
Crnovlje pri Celju.
LAŠKO
KARL HRASTNIK, 55, Tev-
če, ANTON ŽELEZNIKAR,
69, Marija Gradoc, DOMI-
NIK BAN, 78, Jagnjenica,
JOŽE BLATNIK, 83, Laška
vas, FRANC RAZPOTNIK,
80, Laška vas.
Žalec
MARIJA BERDNIK, 83,
Polzela, IVAN VIDRIH, 74,
Migojnice, JANEZ ADRI-
NJEK, 72, Kasaze, GREGOR
HRIBERNIK, 81, Dobrovlje,
JOŽEFA ŠVARC, 73, Žalec,
JOŽEFA SREDOVNIK, 83,
Drešinja vas.
ČGP DELO TOZD NOVI TEDNIK CELJE
razpisuje
javno licitacijo naslednjih osnovnih
sredstev
pisalne mize, omare, stole ter drugo pisarniško
opremo.
Licitacija bo v prostorih Novega tednika, dne 12. 9.,
od 8. do 12. ure.
Ogled predmetov je eno uro pred pričetkom licitacije.
STE PREBRALI
TA TEDEN
KAKŠNO KNJIGO?,
RADIO CELJE
SPORED
OD 6. DO 12. 9.1979
Četrtek, 6. 9.: 8.00 Poročila, 8.15 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Zabavni globus,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V
ŽIVO, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 7. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik (vmes
ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldanskega spo-
reda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.03 Čestitke in
pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15
Rezerviran čas - gost urednik, 17.45 Kulturni feljton,
18.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 8. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 15.45 Športna sobota,
16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi,
17.45 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaključek spo-
reda.
Nedelja, 9. 9.: 10.00 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30
Mladi mladim, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstav-
ljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in
pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Žveplometer,
13.30 Poročila, 13.35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaklju-
ček dopoldanskega sporeda.
Ponedeljek, 10. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z
vami (vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopol-
danskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00„ Poročila,
16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00
Kronika, 17.15 Instrumentalna glasba, 17.30 Športni
pregled, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 11. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zakjuček dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža, 16.45 Zabavni
globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnozabavne
glasbe, 17.30 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek
sporeda.
Sreda, 12. 9.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami
(vmes ob 9.00 Poročila), 10.00 Zaključek dopoldan-
skega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05
Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro-
nika, 17.45 Glasbene novosti, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz
zakladnice zborovske glasbe, 18.00 Zaključek sporeda.
IZ SPOREDA
Četrtek, 6. 9. 79 od le.so do 18.00: v živo - vrh v
havani
6. vrh neuvrščenih v Havanije osrednji politični dogodek v
areni svetovnega dogajanja te dni. Tudi zaradi navzočnosti
predsednika Tita, edinega državnika, ki je sodeloval na vseh
šestih zasedanjih. Jugoslovanski delež v gibanju neuvrščenih
je tako pomemben, da srečanju posvečamo vso pozornost, ki
jo zasluži. Ne na slepo. Ampak zaradi dejstev, ki nas silijo v
nenehno bitko za ohranitev miru v svetu in mednarodno sode-
lovanje.
V oddaji »v živo«, ki jo posvečamo vrhu v Havani, bosta
sodelovala član komisije za mednarodne odnose pri CK ZKS
Ivan Seničar in podpredsednica sveta za mednarodne odnose
pri OK SZDL Celje Anita 2ohar.
Oddajo pripravlja Drago Medved
nedelja, 9. 9. 79 od 13.00 do 13.15 - literarna od-
daja : josip broz tito - duro dakovič"
Jubilarno leto partije, SKOJ, revolucionarnih sindikatov je
izredna priložnost za literarno oddajo. Za to nedeljo smo
izbrali tekst Josipa Broza - Tita ob smrti revolucionarja Dure
Dakoviča. Besedilo je napisano v Moskvi in prvič objavljeno
leto dni kasneje, 19. oktobra 1939 v Odesi. Zdaj je delo natis-
njeno tudi v Titovih zbranih delih, ki jih izdajata založbi Borec
in Komunist. Besedilo z naslovom Duro Dakovič bo posredo-
val gledališki igralec SLG Celje Jože Prislov, oddajo pa je
pripravil in uredil Drago Medved.
sreda, 12. 9. 79 od 17.30 - 17.45: aktualno - poskr-
bimo, da nas nic ne preseneti
Priprave za pomembno akcijo Nič nas ne sme presenetiti so
se začele že pred meseci. Konec tega meseca pa naj bi vse
strukture splošnega ljudskega odbora, civilne in narodne za-
ščite ter druge, pokazale in preverile svojo usposobljenost za
primer morebitne vojne, elementarnih in drugih nesreč. V
akciji bodo sodelovali vsi občani, vse delovne organizacije,
krajevne skupnosti.
Od pristopa v pripravah bo odvisen tudi končni učinek
akcije. Na radiu Celje smo že. vse leto spremljali priprave na
akcijo. O njenem pomenu in tem, kaj je že narejenega in za kaj
bo v preostalih tednih še treba poskrbeti, pa bo spregovorila
oddaja Aktualno, ki jo pripravlja Tone Vrabl.
OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA
SKUPNOST CELJE
razpisuje:
za šolsko leto 1979/80
kadrovske štipendije
za študij na pedagoški akademiji
naslednjih smeri:
- slovenščina - 1 štipendija
- matematika-fizika - 1 štipendija
- gospodinjstvo - 1 štipendija
- tehnična vzgoja - 4 štipendije
Prijavi za štipendiranje (obrazec DZS 1,65) je treba
priložiti:
- overjen prepis ali fotokopijo letnega spričevala šol.
leta 1978/79 in spričevala o zaključnem izpitu,
- potrdilo skupščine občine o premoženjskem stanju
in številu družinskih članov,
- mnenje šole oz. organizacije ZSMS ali ZKS.
Rok za prijavo je 1. 10. 1979
OBISKALI SMO KRAJEVNO SKUPNOST)
ZGODOVni
BOGATO i I
Izredno razgibano življenje na vsakem k
obveznost za vse
Tudi to je značilen posnetek Gornjega grada. Hiša na desni, višja, tirani bogate spomine
na NOB. V njej so od avgusta do decembra 1944. leta delali člani kulturniške skupine
Četrte operativne cone, in tu je bila tudi konferenca SKOJ za Štajersko
Pozna se mu, da nosi s se-
boj bogato zgodovino. Tu se
starodavnost prepleta s pol-
preteklostjo in sedanjostjo.
Na vsakem koraku utrip, ki
ga ni moč prezreti, utrip, ki
venomer privablja. Zato je
Gornji grad mesto, ki se ga
človek ne more nikoli nave-
ličati. Neizčrpen je v njem
vir iskanja, proučevanja.
Zgodovina je tu pisala svo-
jo veliko kroniko. In človek
si mora vzeti veliko časa, da
jo spozna vsaj delno. In tudi
zato je Gornji grad mesto,
ki ga lahko večkrat obiščeš,
ker vselej odpira novo
stran. Zanimivo in pestro,
bogato in ponosno.
Gornji grad ima čudovito
lego. Na dnu doline, v zavet-
ju visokih planin. Zato pri-
jetno podnebje, zato tudi ve-
like možnosti za turizem,
izlete... Tu je narava ohrani-
la svojo prvobitnost, pa če-
prav iz »Smreke« včasih pri-
haja velik hrup. Toda, ljudje
so se nanj navadili, ker je to
njihov obrat, ker so ponosni
na njegovo rast iz majhne
mizarske delavnice v kolek-
tiv, ki ga danes poznajo le ne
v širši domovini, tudi zunaj
meja.
Gornji grad je zibelka pla-
ninstva v tem predelu. Tu je
deloval učitelj in publicist
Fran Kocbek, ustanovitelj
Savinjske podružnice Slo-
venskega planinskega druš-
tva. Domačini nadaljujejo
njegovo izročilo. Zato nosi
osnovna šola njegovo ime,
zato so mu iia pročelju vzida-
li spominsko ploščo in tudi
zato je tu planinsko društvo,
ki vabi mlado in staro v nara-
vo, ne samo na Menino pla-
nino, kjer stoji postojanka
gornjegrajskih planincev,
marveč tudi drugam.
Gornji grad je tudi mesto,
znano po veliki župni cerkvi
svetega Mohorja in Fortuna-
ta, ki mu daje tudi značilno
zunanjo sliko. To je cerkev,
ki je pisala tudi del zgodovi-
ne temu mestu in ki je danes
zaradi svoje arhitektonske
zgradbe, notranjosti in del
znanega slikarja Kremser-
Schmidta pa tudi nekaterih
drugih detajlov, ne samo po-
memben kulturno-umetni-
ški spomenik, marveč prav
tako obiskana izletniška
točka.
Od dvanajstega stoletja je
tu deloval benediktinski sa-
mostan, ki pa je bil po usta-
novitvi ljubljanske škofije
sredi petnajstega stoletja
razpuščen. Pozneje so škofje
staro cerkev podrli in v sre-
dini osemnajstega stoletja
pričeli zidati sedanjo, mo-
gočno baročno z visoko ku-
polo. Sicer pa so bila pred
tem bivša samostanska po-
slopja dozidana v utrjeno
graščino, v kateri je bila rezi-
denca ljubljanskih škofov.
Toliko bolj za osvežitev
spomina.
In kaj je Gornji grad da-
nes?
Na vsak način mesto in
krajevna skupnost, ki živi
svoje ponosno in delavno
življenje. Marsikaj se je jpre^
menilo v njem. Ne samo v
primerjavi s predvojnimi le-
ti, tudi v zadnjem času. Doži-
vel je več sprememb, ki so
pustile svoj pečat. Mnogih
ustanov, ki so nekoč tu delo-
vale, danes ni več. In vendar
je pot živahna tako v družbe-
nopolitičnih organizacijah,
krajevni skupnosti kot druš-
tvih.
V besedah, da živi v skraj-
nem zgornjem koncu Za-
drečke doline složna druži-
na, ni simbolike. To je resni-
ca, čeprav seveda problemov
in odprtih vprašanj ne manj-
ka. Zdaj stopa v tem pogledu
v ospredje Partizan in zade-
va okoli športnega igrišča.
Začeli so ga delati, pa so mo-
rali dela ustaviti. Zaradi ne-
primerne lokacije, zaradi ne-
posredne bližine kmetijskih
obdelovalnih površin. Toda,
to ni vprašanje, okoli katere-
ga bi lomili kopja, četudi je
sedanji predsednik društva
baje odstopil, na vsak način
pa je to zadeva, ki bo morala
dobiti svoj logični zaključek
in v njem spoznanje, da zla-
sti mladi ljudje potrebujejo
prostor za svoje športno in
rekreacijsko udejstvovanje.
V Gornjem gradu tudi ču-
dno gledajo na počasnost del
pri gradnji dveh stanovanj-
skih blokov. Zavedajo se, da
jim nova stanovanja pomeni-
jo vir novega življenja, pri-
hod in obstanek strokovnja-
kov, delavcev in podobno. In
vendar, dela gredo prepočasi
naprej. Zakaj, se sprašujejo.
Odgovora ni. ._____
Prav tako, če smo že pri
odprtih vprašanjih, obsojajo
počasnost del pri gradnji nji-
hove glavne prometne žile,
ki jih povezuje s sosednjim
Kamnikom. »Tu gredo dela
naprej po metrih,« je ugoto-
vil predsednik sveta skup-
ščine Krajevne skupnosti. V
tem primeru gre še za pri-
bližno tistih sedem kilome-
trov, ki jih bodo morali zgra-
diti še na strani mozirske ob-
čine oziroma na območju
Krajevne skupnosti Nova
Štifta in za dosti težja dela na
kamniški strani. Prav tako
se prepočasi premikajo na-
prej dela pri modernizaciji
ceste Gornji grad-Radmirje.
Tudi po metrih!
Toda, morda jih prav ti
problemi, prav ta odprta
vprašanja, še bolj povezuje-
jo. Kajti povsod je čutiti
enotnost v delu in akciji. Res
je, da imajo krajevne družbe-
nopolitične organizacije in
društva svoje načrte, svoje
posebne naloge, toda, na
koncu koncev se niti le zdru-
žujejo v delovnem programu
krajevne skupnosti, ki velja
za vse. Gre za načrt do 1983.
leta, za program, ki ni zbir
želja, marveč zrcalo resnič-
nih potreb in hotenj. »V
njem je tudi naš odnos do
človeka,« je poudaril sekre-
tar osnovne organizacije zve-
ze komunistov.
Mnoge od teh nalog so že
rešili. Tako novo parkirišče,
popravilo prosvetnega do-
ma, čeprav jih dograditev še^
čaka, ureditev in dograditev
gasilskega doma itd.
Od drugih nalog ostajajo
še gradnja bencinske črpal-
ke, ureditev javne razsvetlja-
ve in kanalizacije v novem
stanovanjskem naselju, za-
tem ureditev vodnovarstvie-
nih objektov na Dreti, mo-
dernizacija ceste Kanolščica-
-Rogački graben, ureditev
mrliške vežice, ureditev in
zaščita starega varovalnega
stolpa, popravilo doma Par-
tizana, parki in zelenice,
adaptacija Krebsove hiše,
zgraditev dveh stanovanj-
skih blokov po devet oziro-
ma deset stanovanj in ne na-
zadnje zagotovitev prostorov
za malo gospodarstvo in
obrt. Seveda sodijo k temu
načrtu še mnoga dela za mo-
dernizacijo cest v novem na-
selju in drugod.
Dela torej dovolj za vse, in
dela, ki pomenijo obveznost
sleherne organizacije in
društva, obveznost torej
vseh delovnih ljudi in kraja-
nov v tej krajevni skupnosti.
Več kot pomembna je ugo-
tovitev, da pri reševanju teh
in drugih nalog krajevna
skupnost oziroma krajevne
družbenopolitične organiza-
cije niso same. Tudi v teh
primerih je očitna tesna po-
vezava z delovnimi kolekti-
vi, zlasti s Smreko, Gozdar-
stvom in drugimi. Pri reše-
vanju skupnih vprašanj pri-
haja močno do veljave še člo-
veška solidarnost: zbiranje
denarja, materiala, delo...
Tako bodo za ureditev jay^_.
razsvetljave v noverfi stano- iti
vanjskem naselju prihodnje [
leto razpisali krajevni samo- d
prispevek. Drugače ne gre, iš
sicer so prekratki. ,;
»Med seboj smo povezani, |e
delamo združeno, skupaj...« n«
je med drugim v razgovoru [k
ugotovil sekretar osnovne jr
organizacije zveze komuni-ni
stov. Pri vsem tem ne gre lu
samo za delovni program iv
Krajevne skupnosti, gre tudi
za naloge, ki se jih lotevajo i i
krajevne družbenopolitične v
organizacije, društva. V zad- d,
njem času je takšna složnost oi
prišla do veljave zlasti ob rsi
proslavi 30-letnice domače- rn
ga planinskega društva. Po- jr
kroviteljstvo nad to proslavo ai
je prevzel kolektiv Smreke, i
sicer pa so svoje ustrezne de- a.
leže prispevali še vsi drugi, !
tudi mladi. lo
Z enakim jezikom je govo- in
rila predsednica Krajevne m
skupnosti SZDL. Sociali- m
stična zveza je prevzela :ia
frontno vlogo, usklajuje de- ,
lo, ga povezuje, usmerja... e
Ne samo znotraj Krajevne je
skupnosti, tudi navzven. Za- di
nimiva je povezava s sosed- u
njima Krajevnima skupno- Ki
stima v Bočni in Novi Štifti, di
Predvsem prihaja to sodelo- ejt
vanje do veljave na kultur- i
nem, tudi izobraževalnem idi
področju. ak
V izredno razgibanem in se
plodnem življenju ne kaže im
prezreti šole. Tudi šola je po- ni
membno središče družbeno- k
političnega in kulturnega vi]
dogajanja v Krajevni skup:Jd<
Pogled na Gornji grad, spredaj na levi novo stanovanjsko naselje, na desni proizvodni obrati »Smreke
Spomenik padlim v borbi za svobodo
^ItNJI GRAD
f JE PISMlA
miKo
iAu - Delovni načrt Krajevne skupnosti je
Krajevna skupnost Gornji Grad zajema poleg istoi-
menskega trga, še Florjan, Lenart in Dol. Tu živi 1216
ljudi, od tega največ in sicer 776 v Gornjem Gradu, 223
v Florjanu, 178 v Lenartu in 39 v Dolu. Kgornjegrajski
Krajevni skupnosti sodi le sedem hiš iz Dola, vse
druge spadajo pod Krajevno skupnost Nova Štifta.
Zanimiva in pomembna je ugotovitev, da število
prebivalcev v Krajevni skupnosti počasi narašča. Vse
več je mladih družin, ki ostajajo tu, si gradijo stano-
vanjske hiše, imajo tu tudi delo.
Življenje-je rs^gibano, čeprav še ni tistega, ki bi
lahko bilo. V gospodarskem dogajanju je na čelu de-
lovna organizacija Smreka, ki se predvsem uveljavlja
doma in na tujem s proizvodnjo počitniških hišic in
stavbnega pohištva. Sicer ima tu svojo temeljno orga-
nizacijo tudi Gozdno gospodarstvo Nazarje, svoj obrat
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga. Pod njenim okri-
ljem sta tudi dve trgovini, tretjo ima ljubljanski Merca-
tor. In potem okoh petnajst zasebnih obrtnih delavnic,
tri gostilne, ena od njih zadružna itd.
Pomembno je delo krajevnih družbenopolitičnih or-
ganizacij, pestro pa tudi v številnih društvih.
iti. Mnogi učitelji so nosil-
pomembnih nalog, so
dsedniki organizacij in
ijtev. Zato šola živi s svo-
zaledjem, ki pa je dosti
le, kot ga rišejo meje kra-
de skupnosti.
icer pa je šola prav letos
iravila velik korak naprej,
naterialnem pogledu. Po
lugi občinskega samopri-
vka je dobila nov prizi-
staremu poslopju pa so
i novo obleko. Zdaj je de-
V tej učno vzgojni usta-
d, ki združuje okoli štiri-
otrok in dvajset učiteljev,
fsem drugačno. Temu pri-
mi so tudi rezultati. V šoli
)ripravljajo na podaljšano
anje otrok, razmišljajo pa
i o uvedbi celodnevnega
Krajevni skupnosti ak-
10 delajo vse družbenopo-
Ine organizacije. Delo
mnajstih članov Zveze
nunistov je očitno zlasti v
ialistični zvezi, v druš-
i, krajevni skupnosti...
je njihovo torišče. Podob-
je s člani Zveze borcev,
di so se šele v zadnjem
u postavili na svoje nalo-
Ko so ponovno ustanoviU
idinsko organizacijo, so
Ejeli tudi veUke naloge,
okoli sedemdesetimi
Jimi, je približno tride-
lalctivnih. Zanimivo, da za
^ niso kazali prevelike
Ime, bolje pa uspevajo de-
Hi sestanki, ki se vrstijo
Ik mesec in na njih raz-
bijajo o problemih, ki
>de zanimajo. Sicer pa so
ivni v Partizanu, prosvet-
ni društvu in drugod,
'življenju Krajevne skup-
iti imajo posebno mesto
i^tva. Vsa dobro delajo.
Ifaj reči. To so prosvetno
i^tvo, ki povezuje okoli
i^lanov in se v glavnem
'3rja z dra"hiatiko. Razgi-
^ je delo v Partizanu. Ga-
' se ponašajo z obnovlje-
'domom in novim prizid-
za kar so prispevali
"i 26.000 prostovoljnih
f^nih ur. Sicer povezuje-
te članski, eno rezervno
pionirski desetini. Cez
bodo počastili stolet-
\ gasilstva v Gornjem
k.
^ Potem še planinci, upo-
lovci, čebelarji. Do-
^ uveljavlja Turistično
yo, ki med drugim pri-
"'ia tudi stalne priredi-
jo so čebelarski praz-
je življenje v Kra-
^ skupnosti Gornji grad,
* prav zdaj pripravlja na
' Veliki dan, tudi v spo-
'•^a 1944. leto, ko je svo-
zadihala dolina in Iju-
'fijej.
Tekst in foto:
MILAN BOŽIC
Pogled na stari in novi del osnovne šole
i Ob cesti, ki pelje proti Novi Štifti, rase zlasti na njeni desni strani novo stanovanjsko
naselje
MARIJA KOBALE, pred-
sednica Krajevne konferen-
ce SZDL: Razumljivo je, da
se po svoji vlogi vključuje-
mo v celotno družbenopoli-
tično dejavnost v krajevni
skupnostL Seveda imamo
tudi svoj program, v kate-
rem zlasti v zdajšnjem času
izstopa naloga okoli akcije
»Nič nas ne sme presene-
titi«.
STANE ROJTEN, predse-
dnik sveta skupščine Kra-
jevne skupnosti: Delo Kra-
jevne skupnosti tesno pove-
zujemo z združenim delom.
Zato ni naključje, če sejam
našega sveta prisostvujejo
tudi člani delovnih organi-
zacij v naši Krajevni skup-
nosti. Krajevna skupnost
smo vsi. In to se pri nas
pozna.
ANTON ZAGOŽEN, se-
kretar osnovne organizacije
Zveze komunistov: Če bi
primerjal delo in življenje v
Gornjem Gradu pred vojno
in med njo, potem moram
reči, da se je veliko spreme-
nilo. Gornji Grad je v tem
času dosegel izredne uspe-
he. In prav je, da nanje opo-
zorimo tudi ob prazničnih
dneh.
VIKA VENIŠNIK, predse-
dnica prosvetnega društva
»Franc Žmavc«: Tudi zara-
di imena, ki ga nosimo po
padlem borcu, smo dolžni,
da delamo dobro, aktivno.
Imamo veliko načrtov. Zdaj
se ukvarjamo z mislijo po
organizacijski povezavi do-
mačih glasbenikov. Sicer
pa dobro sodelujemo zlasti
s šolo.
ANTON ŠINKAR, tehnič-
ni vodja v »Smreki«: Iz maj-
hne obrtne delavnice smo
se razvili v pomembno in-
dustrijsko delovno organi-
zacijo, ki zaposluje 180 lju-
di. Zdaj smo se uveljavili
tudi na tujih tržiščih, saj če-
trtino proizvodnje vikend
hišic izvažamo, sicer pa do-
ma ne krijemo vseh potreb.
IVAN PURNAT, ravnatelj
osnovne šole »Fran Koc-
bek«: S Krajevno skupnost-
jo smo tesno povezani. Drug
drugemu pomagamo. Sicer
v šoli nadaljujemo s tradici-
jo, ki je tesno povezana s
planinstvom. Precej dela pa
nas čaka še pri ureditvi
športnih igrišč pri šoli. To
bomo opravili sami.
DARINKA MIKLAVC,
predsednica osnovne mla-
dinske organizacije: Čeprav
nas ni veliko, smo mladi
vendarle aktivni na vseh
področjih. Povsod nas je do-
volj, tako v prosvetnem
društvu, Partizanu, pri pla-
nincih in celo v turistič-
nem. Pomagamo povsod,
kjerkoli je treba.
SLAVKO HREN, član od-
bora Gasilskega društva:
Ponosni smo na delo, ki smo
ga opravili pri obnovi sta-
rega in gradnji prizidka ga-
silskemu domu. To je bilo
delo, ki je vredno okoli 400
tisoč dinarjev. Ob proslavi
100-letnice društva pa bo-
mo sprožili akcijo za prido-
bitev novega avtomobila.
IVAN POLIČNIK, predse-
dnik Turističnega društva:
Z letošnjo sezono smo zado-
voljni, čeprav bomo dosegli
približno enako število no-
čitev kot lani, to pa je okoli
3200. Sicer pa bomo morali
več napraviti za razvedrilo
gostov, kajti dober znak in
hrana ter lepo okolje niso
vse.
DUŠ ANKA HROVAT, taj-
nica Krajevne skupnosti:
Ljudje se še niso navadili,
da je tu nekdo, da jim poma-
ga pri reševanju vprašanj,
problemov. Toda, upam, da
bodo to prednost sčasoma
le spoznali in se več, kot do-
slej, obračali na svojo kra-
jevno skupnost. Zato sem tu
in rada bi jim svetovala.
14. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 1979
DELOVNI USPEHI SO SAD DELA VSEH OBČANOV
OBČANI
ŠMARSKE OBČINE
PRAZNUJEJO
Občina Šmarje pri Jelšah v sedanjem
obsegu obstaja od leta 1963. Ima na-
slednje krajevne skupnosti: Bistrica ob
Sotli, Kozje, Lesično, Podčetrtek, Pod-
sreda, Polje ob Sotli, Pristava, Rogaška
Slatina, Šmarje pri Jelšah in Rogatec.
Razen trgov je bila domala vsa po-
krajina še v začetku 20. stoletja agrar-
na. Ker se je drobljenje posesti nadalje-
valo do najnovejše dobe in je naraščalo
število kajžarskih naselij, se je agrarna
prenaseljenost še stopnjevala.
Najnižjo lego ima Sedlarjevo v nad-
morski višini 185 m, najvišjo pa Vetr-
nik nad Kozjem, ki leži od 500 do 700
m. Se pred potresom so marsikje pre-
vladovale lesene hiše, krite s slamo.
Danes je podoba bistveno drugačna.
Posebnost je tudi v tem, da je le nekaj
strnjenih vasi, večina hiš pa je v razme-
tanih in razvlečenih zaselkih. V občini
je edino mesto Rogaška Slatina.
Občina je posebno v zadnjem času
naredila velik korak v napredku. Usta-
vilo se je odseljevanje, tudi nekateri
zdomci se že vračajo. Toda še pred
kratkim je bilo drugače. Nekatera na-
selja so imela celo pred sto leti več
prebivalcev kot sedaj. Pilštanj in Pod-
sreda imata danes skoraj za polovico
manj prebivalcev kot ob koncu prejš-
njega stoletja. Poprečno se je število
prebivalstva v dobrih sto letih skrčilo
za okoli 14 odstotkov. So pa kraji, kjer
jim je razvoj zadnjih let močno spreme-
nil podobo v pozitivnem smislu: Kozje,
Bistrica ob Sotli, Šmarje, Rogaška Sla-
tina in Rogatec. Industrija z razvojem
prinaša v kraje nove možnosti, novo-
gradnje, razvoj trgovine, šolstva in kul-
ture. Smarska občina je še vedno med
nerazvitimi, toda močno spreminja
svojo podobo. Vedno več je asfaltira-
nih cest, rastejo šole in družbeni domo-
vi, kmetijstvo se razvija, stanovanjska
gradnja je opazna v zasebnem in druž-
benem sektorju. Močno spremenjena
podoba krajev v občini priča tudi o
tem, da tu živijo delovni, marljivi lju-
dje, ki jim ni žal lastnih žuljev in truda
2a svm in skupni napredek.
Panorama dela Šmarja pri Jelšah. Občinsko središče se nezadržno širi na vse strani,
vedno bolj pa izpolnjuje tudi svojo notranjo strukturo na vseh področjih. Zelo malo je še
zunanjih znanilcev, ki bi opozarjali na dejstvo, da občina še vedno sodi med nerazvite v
Sloveniji.
Vsi so težko pričakovali novo asfaltirano cesto čez Ključice, ki je tako pretrgala maka-
damsko tradicijo tega hriba. V soboto jo bodo svečano odprli, predali prometu in domala
2 km dolga cesta bo polno zaživela.
Otroško varstvo si v šmarski občini vse opazneje utira svojo razvojno pot. Z rastjo
gospodarstva in večanjem števila zaposlenih, je tudi otroško varstvo iz leta v leto bolj
aktualno. V Rogaški Slatini imajo lep vrtec, obkrožajo ga številne stanovanjske zgradbe,
ki govore o živahni gradbeni dejavnosti v Rogaški Slatini.
Cestno omrežje je dobilo posebno v zadnjih letih v šmarski občini bistveno drugačno
podobo. 35 km cest je dobilo asfaltno preobleko. Ob republiških cestah je občinska
cestno komunalna skupnost vložila znatna sredstva v posodobitev cestnega omrežja v
občini. Samo v lanskem letu, delno vključno z letošnjim preko 3 milijarde dinarjev. Med
najlepšimi cestami pa je nedvomno cesta Maršala Tita, ki je z asfaltnim trakom pove-
zala Bistrico ob Sotli z Lesičnim;
V šmarski občini je 23 šol. Od tega je 7 centralnih, 15 podružničnih, ena je posebna.
Sedem je bilo zgrajenih po potresu, pravkar so pričeli graditi šolo tudi v Kostrivnici, za
prihodnje leto pa je prva na vrsti Rogaška Slatina. Zadovoljni obrazi šolarjev bodo tako
kmalu v vseh krajevnih središčih šmarske občine vsrkavali znanje v svetlih in primer-
nih učilnicah ter kabinetih.
Med pomembne pridobitve sodi tudi novozgrajeni zdravstveni dom v Kozjem. Ni pa to
edina pridobitev na zdravstvenem jtodročju v šmarski občini.
§t, 35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 15
DELOVNI USPEHI SO SAD DELA VSEH OBČANOV
Večnamenski dom v Mestinju raste sicer počasi a vztrajno. Težko ga pričakujejo vsi.
Tako gasilci, saj jim je dosedanja streha dotrajala, kulturniki bi radi na novo obudili
svoje delo, sploh bi radi imeli krajani svoj skupni prostor.
Šmarje pri Jelšah bo kmalu bogatejše še za en pomemben objekt. Kmetijski kombinat v
sodelovanju z A vtom Celje gradi velike mehanične dela vnice. Poslej ne bo treba šmarča-
nom na tehnične preglede v Celje, da o možnostih 2a popravilo kmetijske mehanizacije
juti ne govorimo.,
06 sedanji zgradbi občinske stavbe raste nova. V njej bo našlo prostor temeljno sodišče
Jn milica ter sodnik za prekrške.
^^tična knjižnica je končno prišla do svojih prostorov pod streho kulturnega doma. To
J izreden dosežek, ki se že bogato obrestuje. Samo v Šmarju se je od novega leta do
"aiies vpisalo preko 200 novih bralcev.
Kulturni dom Šmarje je resnični ponos kraja. Prireditve pod njegovo streho so s svojo
kakovostjo privabile številne obiskovalce, ki so s prisotnostjo potrdili dejstvo, da je bil
takšen prostor v šmarskem občinskem središču resnično potreben. V domu so tudi
kinopredstave, ter Radio Šmarje.
Dom počitka je lepa zgradba v Šmarju. Sliko ne objavljamo zaradi tega, ker bi bila nova,
saj dom stoji že lep čas in ga je pravzaprav povzročil potres, saj so bili oskrbovanci prej
v Jelšingradu. Radi bi le opozorili na skrb za ostarele občane, ki jim socialna služba v
šmarski občini posveča nemalo skrbi. Še vedno je namreč na mnogih koncih prisotna
dediščina nerazvite preteklosti in neurejenih socialnih razmer, ki jih samoupravna
družba počasi, a vztrajno urejuje.
V Kostrivnici so pričeli graditi tudi osnovno šolo, v njej pa bo v štirih učilnicah prostora
za 120 učencev. Ker je voda nagajala te dni, je izkopana le gradbena jama in za
fotografski posnetek premalo mikaven motiv. R^e smo posneli nov vaški dom, v
katerem je trgovina, gasilski dom in sploh vsi vaščani najdejo v njem prostora za svoje
interesne dejavnosti.
Tudi starejše zgradbe bodo dobile novo preobleko. Tako tudi hiša v kateri domuje
šmarski Dom biro, stanovanjska skupnost in cestno komunalna skupnost. Ob novih
zgradbah v Šmarju niso pozabili na stare.
16. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 19?
POLETJE 79 V PEREGRINU (2)
NAMESTO RIB LOV NA MEDUZE
Peter Kopinšek, Celjan, sicer pa direktor filiale ATLASA za Istro s
sedežem v Umagu: »ApartmanI so najbolj Iskani objekti zaradi velike
komoditete in nevezanosti na vojaško hotelski red, ki turista, željnega
počitka, utesnjuje!«
DOPUST V VRSTAH
Rak rana našega turizma je brez dvoma tr-
govina. To je tista trgovina, ki v takoimenova-
nih osrednjih turističnih mesecih ne zmore
vsega navala turistov in njihovih potreb. Sa-
mopostrežne trgovine so pretesne, preslabo
založene in določeni (večinoma najpotrebnej-
ši) artikli se dobijo samo v zgodnjih jutranjih
urah. Zanimivo - nič nas ne izučijo končane
prejšnje sezone, ko ugotavljamo v bistvu iste
rezultate, kot letos. Vrste so pri kruhu, pri
mesu, pa pri mleku, zelenjavi... ih seveda
znova pred blagajno. Zjutraj greš v trgovino,
da bi vse hitro nakupil in potem imel kaj do
dneva na plaži pa ti tisti zapleteni protokol
čakanja vse prepreči. Ljudje se vedno bolj
odločajo za samostojno kuhanje na dopustu,
zatorej tudi več kupujejo. Tu pa se zatakne,
pride do kratkega stika, ki povzroči jezo, bes
in srd. Saj navsezadnje nismo prišli na dopust
zato, da bomo stali v vrstah! Ce pa greš v
trgovino okoli dvanajste ure, ko je vročina
najhujša, da ti teče pot z vsake dlake, pa vrst
res ni več, več pa tudi ni kruha, mesa, mleka,
torej osnovnih artiklov. Trgovina je trenutno
osnovna coklja našega turizma, to je brez dvo-
ma. Solidno je založena samo tržnica v Uma-
gu, kjer pa so cene "izpod neba-. Najcenejši je
paradižnik, ki ga je »na tone- ter je po 10 din
kilogram. V ribarnici imajo ribe, vendar razen
sardel in skuš vse zmrznjene, nič -dnevno
svežega« razen sardel, ki so po 26 din kilo-
gram. To je pravzaprav najcenejše meso.
V samopostrežnicah je dovolj sveže govedi-
ne, svinjina pa je samo zamrznjena. O ostalem
lahko samo sanjaš! V glavnem prodajajo samo
mleko v polivinilastih vrečkah, kar pa je za
poletni čas zelo občutljivo in nepraktično.
REKREACIJA Z MEDUZAMI
Tudi športna tekmovanja imamo ob morju.
Res je, da gre pri tem bolj za rekreacijo, ki pa
je v tem času tudi nadvse koristna. Pred dnevi
je nekdo izmetal iz morja kar 160 komadov
meduz in med njimi tudi takšno, kot je krož-
nik za črno kavo, nekdo drug 83, mnogi pa po
dvajset do trideset komadov teh nepriljublje-
nih lepotic našega Jadrana v zadnjem času.
Tako zdaj že velja krilatica - nič več lov na
ribe, ampak boj proti meduzam. Samo, kaj
bomo z njimi počeli, to je tu vprašanje?
Naj opišem še osebni rekord - štirikrat me
je udarila meduza, izšel pa sem brez posledic!
Torej zmagoslavno, kajti še meduza mi ne
more nič! Sicer pa šalo ob stran, kajti če to
prebere kakšna »dvonožna« meduza bo pa
prav gotovo bolj hudo!
»Šport« za konec: sestavek je končan, v
čaši pa istrski teran! Za kri, za boj proti
meduzam, za boj proti cenam! Na zdravje!
MODA APARTMAJEV
Peter Kopinšek je Celjan, vsaj bil je. Zdaj že
vrsto let pretežno preživi izven Celja in to
poletne mesece na morju in zimske v gorah.
To ni niti čudno, saj je bil Peter nekoč odličen
mlad smučar, ki se je uvrščal med najboljše
pri nas. Zdaj smuča samo še za rekreacijo in
seveda raziskuje ter odkriva terene, kjer je
možno v zimskih mesecih najlepše uživati na
snegu. Vmes med morjem in snegom ali po-
letjem in zimo pa izredno veliko potuje. Sicer
pa so potovanja v takšni službi, kot je on,
povsem razumljiva. Vse tisto, kar potem po-
nujaš in prodajaš turistom, moraš sam prej
videti. Minili so časi, ko si lahko prodajal mač-
ka v žaklju. Današnji turist je razgledan, do-
bro situiran, pripravljen odšteti tudi nekaj de-
narja več, samo ne dovoli se »nasemariti«.
Potem je konec prijateljskega sodelovanja
med turistično agencijo in njim, turistom, kar
pa je najtežje seveda za agencijo.
Trenutno je Peter Kopinšek direktor filiale
ATLAS za Istro s sedežem v Umagu. Torej je
pri agenciji, ki je med najmočnejšimi pri nas
in ki ima izredno široke programe.
»Trenutno je v hotelih in apartmajih v Uma-
gu ter bližnji okolici 9300 ležišč, s privatnimi
sobami in prostori v kampih pa je možno
prenočevanje 21 tisoč gostov. (Takrat, sredi
avgusta, ko je tekel pogovor, je bilo stalno v
Umagu okoli 21.300 domačih in tujih gostov,
med katerimi še vedno vsaj na tem delu pre-
vladujejo Nemci, Avstrijci in Nizozemci - op.
p.) Prostor s temi kapacitetami še razprostira
od Kanegre na severu do Novigrada na jugu.
(Izredno lep prostor z neverjetno toplim in
čistim morjem ter bujno, razkošno rastje - op.
p.) Turisti, zlasti tujci, največ poprašujejo po
amartmajih. To so v bistvu manjša stanova-
nja. Čeprav so draga, je to najprej polno. Lju-
dje se vodno bolj nagibajo k temu, da živijo na
dopustu .neuniformirano' in ne ,kasarniško'
življenje, kar s svojim redom seveda ponujajo
hoteli. V apartmajih so dopustniki samostoj-
ni. Vse delajo tako, kot jim ponuja njihovo
trenutno razpoloženje. To pa ustvarja sprošče-
nost, mir, veselje, radost.«
Kaj v Umagu ponudijo turistu za izven »ko-
palno« rekreacijo?
Peter Kopinšek: »Izjemno dobro so obiska-
ni naši izleti z hidrogliserji v Benetke in Trst.
Štirje hidrogliserji vozijo čoz poletje stalno v
Istri. Vsak dan je vse polno, pravzaprav ima-
mo za nekaj dni naprej razprodano. Medtem,
ko je za Benetke 20% naših turistov, pa jih je
za Trst kar 50%! Naši turisti plačajo za eno-
dnevni izlet v Benetke 570 din po osebi, tuji
pa 690. Z vodičem pripravimo ogled Benetk.«
Pripravljajo tudi izlete po Istri, njeni notra-
njost ter seveda v Postojno in Lipico. Zal je za
te izlete nekaj manj zanimanja. V tretjem na-
daljevanju in tudi zadnjem pa bomo pisali o
tem, kaj v ATLASU pripravljajo za zimo, ki bo
po bližnji jeseni kar kmalu nastopila svoje
obdobje, ki je prav tako lahko očarljivo, kot
poletno.
TONE VRABL
Katoro, naselje v bližini Umaga, kjer prevladujejo apartmaji (v ozadju)
MILENA STROPNIK,
poslovodkinja prodajal-
ne »TINA« : Prodajalka
sem že osemnajst let, od
tega v kolektivu Tkani-
ne štirinajst, na mestu
poslovodkinje te trgovi-
ne pa eno leto. Ta proda-
jalna se je lepo uveljavi-
la, čeprav njena lokacija
ni najboljša. Toda, zara-
di svoje specializacije je
mikavna za mnoge žen-
ske. Delamo dobro, le
škoda, da nimamo večji
prostor.
Tina.
Kdo ve kolikokrat na
dan izgovorjeno domače
žensko ime. Koliko misli
se prepleta okoli njega.
Tudi tedaj, ko se nanaša
na prodajalno Tkanine
Temeljne organizacije
združenega dela Malopro-
daja v Lilekovi ulici šte-
vilka ena.
Tudi tedaj, kajti gre za
dve leti staro trgovino, za
enoto, ki jo je kolektiv
Tkanine namenil žen-
skam z močnejšo posta-
vo. Torej specializirana
prodajalna, kot so vse pri
Tkanini.
Sicer pa prodajalna, ki
so jo ženske dobro spreje-
le, z odobravanjem in
navdušenjem.
Ženske z močnejšo po-
stavo, ki iščejo zase izdel-
ke težke konfekcije plete-
nine, obleke, bluze, pla-
šče, jakne, jutranje ha-
lje... skratka vse, razen
spodnjega perila in npga-
vic, se v tej enoti bolje po-
čutijo. Tu so same. Tu je
le prodajalka, ki je po na-
vadi tudi močnejše posta-
ve in zategadelj laže sve-
tuje, priporoča. Tu, pri
izbiri in pomerjanju takš-
nega ah drugačnega iz-
delka, se med seboj bolje
posvetujejo, ocenijo in še
kaj.
In izbira?
Takšna, da zadovolji
sleherno željo in zahtevo.
V zalogi so izdelki vseh
znanih slovenskih tovarn
konfekcije. Tudi drugih.
Velika izbira, čeprav bi
lahko bila še večja.
»Da, lahko bi bila večja,
če bi tudi kolektivi kon-
fekcijskih tovarn bolj sle-
dili zahtevam in potre-
bam žensk z močnejšo
postavo. Tu in tam ima-
mo občutek, da so tako
imenovane večje številke
še vedno malce zapostav-
ljene, pa bi ne smele biti,«
je poudarila Milena
Stropnikova.
Prodajalna »TINA« si
je v kratkem času prido-
bila dobro ime. Zato ni
naključje, da jo obiskuje-
jo celo ženske iz Ljublja-
ne, Zasavja, Savinjske
doline... skratka, skoraj
iz vse Slovenije. Mnoge
so tu že kar stalne gostje,
saj vedo, da bodo dobile
tisto, kar iščejo.
Pomembna je ugotovi-
tev, da prihajajo v to trgo-
vino tudi tujke, ženske, ki
so v naših zdraviliščih ali
drugih turističnih krajih
na dopustu ali zdravlje-
nju. Tudi med njimi je
ime »TINA« dobro znano.
Zaloga v prodajalni se
seveda ravna na sezonski-
čas. Blago je rezstavljeno
in dostopno slehernemu
pogledu. Tudi zato je izbi-
ra lažja. Seveda pa velja
tu drug način strežbe. Tu
se prodajalka v večji meri
posveti kupcu. Nastopa
kot svetovalec, kot prija-
telj, ki tudi sama pozna in
razume zahteve ter želje
ženske z močnejšo posta-
vo. Želje po obleki, bluzi,
pleteninah, plašču...
Vsaka trgovina je glede
na način postrežbe svoj-
stvena, »TINA« je v tem
pogledu primer zase, vse-
kakor pa takšen, ki pri-
vlači.
V trgovini je, povsem
razumljivo, tudi kabina
za pomerjanje, sicer pa je
celoten prostor bolj inti-
men. Ni velik, kar sicer ni
najbolje, je pa tak, da se v
njem vsakdo dobro po-
čuti.
Takšna je torej »TINA«
prodajalna Tkanine v Li-
lekovi ulici v Celju, pro-
dajalna, ki je določena za
prodajo blaga, ki ustreza
ženskam z močnejšo po-
stavo.
§t. 35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK-Stran 17
BRUNARICA NA
VRHEH PLANINCEV
FERRALITA
V soboto 22. septembra
bodo odprli brunarico na
Vrheh, ki jo je zgradila
sindikalna podružnica
Ferralita za potrebe svo-
jih delavcev. Otvoritev te
brunarice je potrditev ak-
tivnosti planinske sekcije
v tej delovni organizaciji,
saj združuje kar preko
100 aktivnih članov vklju-
čenih v PD Žalec in PD
Zabukovica. Med člani
sekcije je veliko število
planincev, ki so nosilci
številnih transverzalnih
značk med njimi kar 6 no-
silcev odličja Jugoslovan-
ske transverzale osvobo-
ditve ali kakor jo popular-
no imenujejo YU trans-
verzale. Planinci iz Ferra-
lita so skupaj s planinci iz
Kovinotehne in Libele
Celje bili nosilci izvedbe
popularne ITC transver-
zale, ki ima tri stopnje in
sicer bronasto, srebrno in
zlato obeležje. Nosilci
vseh treh značk bodo le-
tos dobili še skupno zak-
ljučno značko ITC trans-
verzale.
Brunarica, ki jo bodo
odprli, ne bo služila samo
planincem, temveč prav
vsem zaposlenim v vseh
letnih časih. Od brunari-
ce bo možno prirejati izle-
te na obližnje \Thove in
zgodovinsko pomembne
točke kot so Cemšeniška
ali Velika planina. Krva-
vico, Grmado, Javor, Par-
tizanski vrh in celo Mrzli-
co, ter na Cebine in Smi-
glovo zidanico.
Pri izgradnji brunarice
so sodelovali poleg čla-
nov PD tudi ostali delav-
ci, zlasti so pa pri tem bili
aktivni mladinci iz TOZD
livarn. Brunarica bo še
enkratna potrditev aktiv-
nosti »ferralitovcev« in
njihovih planincev, ki so
združeni ne samo v naj-
starejši sekciji, temveč
tudi v najštevilnejši sek-
ciji v žalski občini.
Na sliki: Brunarica na
Vrheh tik pred zaključ-
kom.
I. J.
DAN SLOVENSKIH
PLANINCEV NA
BOČU
V nedeljo ob 11. uri bo
na Boču že 11. dan slo-
venskih planincev. To-
krat ga organizirata PD
Poljčane in Planinska
zveza Slovenije in to po-
vezano z veliko republi-
ško akcijo Nič nas ne sme
presenetiti. Na tej tradi-
cionalni planinski slove-
snosti bo govoril član
predsedstva CK ZKJ An-
drej Marine. Planinci in
krajani Poljčan pa bodo
pripravili kulturni pro-
gram.
V uredništvo smo dobi-
li kup sporočil o tem,
kdaj bodo na slovesnost
odšli na prireditev v posa-
meznih PD s celjskega
območja. Skoraj povsod
bodo obvestila z urami
odhodov avtobusov obja-
vili na oglasnih deskah.
Pravočasno se prijavite!
ŠOŠTANJČANI NA
VELIKO PLANINO
PD Šoštanj organizira v
soboto 8. septembra izlet
v Kamniško Bistrico in
na Veliko planino. Popol-
dne si bodo udeleženci
izleta lahko ogledali še
sprevod narodnih noš
skozi Kamnik in nastop
folklornih skupin. V ne-
deljo pa se bodo tudi pla-
ninci iz Šoštanja udeležili
izleta na Boč. Prijave zanj
sprejema VIKTOR
KOJC.
SEJA MDO PD
Včeraj so se v Žalcu
zbrali predstavniki pla-
ninskih društev med-
društvenega odbora. Na
seji so najprej govorili o
Dnevu planincev, potem
pa je beseda tekla o delu
MDO do konca tega leta.
JANKO KAČ
grunt
27
Odkar je Tonče vedel, da nima matere, in mu je Tona
Povedal, da je še ne bo kmalu nazaj, se je oklenil z vsem
' Srcem očeta. Tona se ni dosti menil za pikre poglede, ki mu
iihje metala žena, kadar se je preveč zavzel za Tonča.
Že dve leti ga je učil Tona najlepšega kmetskega dela -
košnje. S seboj ga je jemal, ko je šel k žalskemu Krašovcu
kupovat kose. Z važnimi obrazi so izbirali gospodarji svetla
Jezila, jih ogledovali in merili v peti.
"Za moja dva prsta - za tvoje štiri - mora biti prostora
'^ed listom in peto,« je učil Kolenc sinka in trknil s koso ob
Namenita tla, da je zapela. »Ne sme peti ne prenizko ne
Pfevisko, da ni ne pretrda in ne premehka. Tole, pazi, je
P''avi žvenk.« Tonče je napel ušesa in se trudil, najti oporo
ta skrivnostni glas. Pa seje nasmehnil, ko se je spomnil,
se sosedova Nežika prav tako zvonko smeji. Še nožič je
^^el Tona iz žepa in šel z rezilovim hrbtom po kosini
Ostrini: »Da se kosa dobro kleplje in enakomerno liže, mora
°'ti povsod enako trda, kar občutiš pod nožem,« je razlagal
sinku. Ko je izbril Tona kosišče, ga je dal potežkati
lončku in ga poučil: »Lahko mora biti kosišče, če hočeš
'iobro kositi.«
. Doma mu je kazal oče, kako se nasadi kosa, da pravilno
'^nilje travo v redi, in kako se kleplje. Naglo je napredoval
^ tej*šoli Tonče v veselje in ponos očetu - od mačkovca
P^eko prelasta do lucerne in granjske kraševke.
Ko je bil Tonče star osemnajst let, ga je vzel oče prvič na
^!'avnik pod Grajsko vasjo. Velik je bil Kolenčev travnik, da
deset koscev podiralo seno do enajstih. Prvi svit je lezel
obzorje, ko so že stali na travniku najboljši kosci sose-
^ke: deda Drejo Žebl in Miha Telej, stara fanta dva Korla:
P.olavdrov in Jozeljnov, in mlajši štirje: Jakovčev Tona,
Tenčev Jože, Ocvirkova Anza in Tonče. Čim so se dvignile
iz rosnega morja v travi do pasa visoke šibe, zataknjene k
mejnikom po meji, je važno potegnil Tona z brusnikom po
kosi, da je odjeknilo v mirno jutro: figu-fcgu. Kakor v
pesmi na vasi so udarili vsi za njim, da je bil zrak poln
klepeta kakor na ženskem sejmu: figu, fegu, figu, fagu,
figu, figi... vse do zadnjega ostrega - fik! Pa je oztegnil
Tona roke, pozencnil z močnim životom in zamahnil v
gosto rosno travo, da je nagnetel za polno naročje sočnega
zelenja s kosiščem na levo. Ko je odrezal petkrat v red, je
zamahnil za njim sin Tonče, nato pa so se vsi drugi uvrstili
za njima. Kakor oprano je pogledalo sonce izza gora in
pozdravilo deset koscev, ki so zamišljeni poslušali pesem
svojih kos: iš-iš-iš...
Ko so prikosili na drugi konec travnika, seje obrnil Tona
in pogledal po koscih. Nekateri so se kar kopah v znoju,
Tonče pa je vihtel koso kakorperesce - brez vsake srage na
zagorelem licu.
»Dober kosec bo!« je odločil pri sebi Tona. »Ni prida tisti,
ki pri košnji teče od njega.«
Ko so prikosli vsi do konca, je potapljal najboljši kosec
Polavdrov Korl Tonča po rami: »Dobro si jo brisal.«
Vesel je bil Tonče take pohvale, oče pa še bolj, posebno,
ko je vi(;jel, kako motri sin ogromni redjak, ki ga je oče
zgnal. Uganil je njegovo misel:
»Ti bi se najrajši kar redjaka lotil, kajne?«
Sin je zardel in bodro pogledal očeta: »Bi ga!«
Tona se mu je ponosno nasmehnil, toda zmajal je z glavo:
»Morda bi ga res. Pa te je škoda, da bi se pretegnil«
Vsi so dali prav Tonu, ko se je obrnil in pričel zganjati
ogromen redjak. Vsak zamah je krepko pritegnil, da ne bo
pod red Jakom ostalo kaj neodrezanega za jezike grabljic.
Vse do enajstih so se pozibavali kosci po travniku ob
godbi brusnikov in kos. Ko so rezali že zadnje redi, se je
pripeljal Janez s petimi brhkimi grabljicami in malo južino.
Tudi Nežika je bila med njimi. Z veselim pozdravom so jih
sprejeli kosci in se vrgli na delo kakor vojaki, kadar jih pri
vežbi nadzira sam general, in ročno drezali še ostale redi.
Potem so obrisali kose in jih obesili vjelšje. Tona pa je delil
malo južino: veliko zagozde hleba in za palec debele rezine
svinjskega želodca, najboljše mesne konzerve, ponos vse
doline od Solčave do Celja.
»Dobro si ga ustvaril,« je pohvalil okusno jed Drejče
Žebl. »Kar nič ne zaostaja za ljubenskim, ki mu vsi Goro-
granci priznavajo prvenstvo.«
»Vsi, razen solčavskega Dajčmana, ki pravi, daje njegov
najboljši,« je pripregel Jozeljnov Korl, ki je večkrat hodil v
Solčavo po hmeljevke.
»Ce bi ga napravili iz njegovega jezika, bi ga še pes ne
povohal,« se je nasmejal Žebl. »Ves je nekoč smrdel Dajč-
man po brinjevcu, ko je oblačil oba gospoda za mašo - bilje
namreč poleg krčmarja tudi cerkovnik. Pa se je obrnil
gospod župnik Šmid s karaj očim pogledom vanj: »Dajč-
man, po žganju smrdite, kaj ste ga že spet pili?« Prav
nedolžno je pogledal cerkovnik gospoda župnika in rekel:
»Jaz že ne. Morda ga je gospod kaplan.«
Vsi kosci so planili v smeh, le Tonče se ni zganil. Ves
srečen je opazoval Nežiko, kako trosi seno in kako se sveti
njen beli predpasnik v soncu... Tenčevemu Jožetu, ki je
sedel poleg njega, pa ni dala žilica miru, da se ne bi sklonil
k Tonču in mu šepnil mežikaje z levim očesom:
»To bi se pa še bolje prigriznilo kakor najboljši ljubenski
želodec.«
»Ne govori tako, Jože,« ga je skoraj zaprosil Tonče, ki so
ga hudo zbodle te besede.
»Saj nisem tako hudo mislil,« je popravljal Jože svojo
hudomučno misel.
Ko so si kosci dobro podložili, jih je naložil Janez, da jih
odpelje domov. Tudi Tona je prisedel in rekel Tonču:
»Ti pa ostani pri senu, da boste ljudje.«
Tonče se je pridružil dekletom, da so hitro raztrosili
rosno travo. Komaj so bili gotovi, je že vroče julijsko sonce
izpilo roso na drugem koncu travnika in treba je bilo travo
takoj obrniti, da pride čimprej vsa mokrota iz nje. Ročno je
šlo delo izpod rok, kakor da leze po travniku orjaški stroj in
obrača seno...
Vročina je migljala nad travniki, sušači pa so sedeli v
senci in kramljali o vsem tistem, kar narekuje toplo sonce,
vonj sušenega se sena in tiha modrina neba. Pa je potožilo
neko dekle: »Kakor ogenj me pečejo noge.« Hudo je biti v
trdi obutvi sredi leta, ko se obujejo čevlji le v nedeljo, pa še
takrat le za v cerkev. Po travniku pa je ostro strnišje.
»Noge si pojdimo okopat!« je pristavila Nežika in že so
odhitele grabljice k bližnjemu tolmunu, kjer je stala mirna
voda kakor speča zelena kača.
Na plitvi breg so se usedle dekleta, naglo sezule čevlje in
veselo čofotale z nogami v hladni vodi. Tonče je gledal iz
sence k njim in videl, da je sedla Nežika poslednja na breg.
Napol je mižal in predel svoje misli, ko so naenkrat dekleta
kriknila: »Nežika!« in planila skupaj kakor piščeta, če pade
med nje kanjuh. Pod Nežiko se je namreč utrgala izpodli-
zana zemlja.
»Kaj jo je kača ?« je šinila nagla misel v Tončeve mož-
gane, da je bil v nekaj skokih ob tolmunu.
»Tonček, pomagaj!« je kriknila Nežika s smrtnim stra-
hom v široko razprtih očeh in se potopila v zeleno vodo.
18. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 1971
TURISTIČNO GOSTINSKA DELOVNA ORGANIZACIJA »ŽUPA«
TOZD »GRADSKO UGOSTITELJSTVO« KRUŠEVAC
RAZPISUJE
prosta delovna mesta
za hotel »GOLDING - RUBIN« v Žalcu
1. direktorja hotela - 1
2. pomočnika direktorja hotela - 1
3. šefa kuhinje - 1
4. namestnika šefa kuhinje - 1
5. šefa recepcije - 1
6. šefa strežbe - 2
7. likvidatorja-blagajnika - 1
8. ekonoma-skladiščnika - 1
9. hišnika-1
10. receptorja - 2
11. natakarja - 10
12. barmana -1
13. točaja - 6
t4. kuharja - 8
Pogoji:
pod 1: višja šolska izobrazba, VK delavec gostinske smeri z najmanj pet let
delovnih izkušenj
pod 2: višja ali srednja šolska izobrazba, VK ali KV delavec gostinske smeri z
najmanj pet let delovnih izkušenj
pod 3: VK kuhar, z najmanj pet let delovnih izkušenj
pod 4: VK ali KV kuhar z najmanj tri leta delovnih izkušenj
pod 5: višja ali srednja šolska izobrazba in znanje dveh svetovnih jezikov (obvezno
nemškega) in eno leto delovnih izkušenj v recepciji
pod 6: VK ali KV natakar z najmanj tri teta delovnih izkušenj
pod 7: ekonomska šola z najmanj eno leto delovnih izkušenj
pod 8: ekonomska ali kmetijska šola, z ali brez izkušenj in opravljenim vozniškim
izpitom B kategorije
pod 9: VK ali KV delavec elektrikarske, vodoinštalaterske ali ključavničarske smeri
z eno leto delovnih izkušenj v stroki
pod 10: višja ali srednja šolska izobrazba, z znanjem nemškega jezika, z ali brez
delovnih izkušenj
pod 11: VK ali KV natakar, z ali brez delovnih izkušenj
pod 12: KV barmen, z najmanj eno leto delovnih izkušenj v stroki
pod 13: srednja kmetijska šola, brez delovnih izkušenj
pod 14: VK ali KV kuhar, z ali brez delovnih izkušenj.
Stanovanja za vodilne in druge delavce po dogovoru.
Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in
delitev sredstev za osebne dohodke hotela »GOLDING - RUBIN«'Žalec.
Prošnje s kratkim življenjepisom, ter dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkuš-
njah, naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Skupščina občine Žalec - komisija za izgradnjo hotela
»GOLDING - RUBIN« 63310 Žalec.
TURISTIČNO GOSTINSKA DELOVNA ORGANIZACIJA »ŽUPA«
TOZD »GRADSKO UGOSTITELJSTVO« KRUŠEVAC
OBJAVLJA
prosta delovna mesta
za hotel »GOLDING - RUBIN« v Žalcu
1. sobarice - 3
2. perice - 3
3. pomivaike posode - 3
4. higijeničarke-snažilke - 4
Pogoji:
Pod 1., 2., 3. in 4.: nekvalificirane delavke s končano osemletko, z ali brez delovnih
izkušenj.
Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi, naj kandidatke
pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Skupščina občine Žalec - komisija za izgradnjo hotela »GOLDING - RUBIN«
63310 Žalec.
S POTI PO ANGLIJI (6)
temza je čista in
živa reka
PIŠE: MATEJA PODJED
Pred tednom dni sem vas
vodila po Angliji z javnimi
prevoznimi sredstvi, med
katerimi velja brez dvoma
omeniti še znameniti rdeči
dvojni avtobus. Pravzaprav
se je še najbolje zanesti kar
nanj, saj vozi v vse smeri
Londona. Vožnja z njim pa
je, vsaj za mnoge turiste, za-
nimiva in včasih celo aktrak-
tivna. Toda hladnokrvni An-
gleži, ki .hite po vsakdanjih
opravkih, ne razmišljajo kaj
dosti o znamenitostih mesta,
ampak drvijo, zaprti vase, od
doma do službe in spet na-
zaj. Vsak konec tedna pa je
za njih praznik in takrat od-
bitij o kar se le da hitro iz
mest na podeželje po sonce
in zrak. Saj vemo, da je Lon-
don zelo megleno mesto.
Zlasti v spomladanskih in je-
senskih mesecih je megla ta-
ko gosta, da ne vidiš pedenj
pred seboj. Smog, s katerim
se sicer resno borijo domala
vsi Angleži, pa v veliki meri
načenja seveda tudi vse zna-
menite stavbe, oziroma nji-
hove fasade in prav tako ne
prizanaša mnogim znameni-
tim spomenikom, ki krasijo
mesta in privabljajo turiste.
Zelenje Hyde Parka in Ken-
sigtonskega parka, ki se med
seboj povezujeta in sta plju-
ča Londona, ne more vsrkati
vsega smradu in smoga, ki
ga premore to velemesto. So
pa zato v teh dveh parkih to-
liko bolj zanimive športne
prireditve, pa tudi mnoge
demonstracije in pop kon-
certi se tesno povezujejo z
imeni teh dveh parkov. Ken-
singtonski park pa je sirom
po svetu poznan tudi po mu-
zejih, ki so razpredeni po
njem.
Kakor so za mnoge turiste
pomembni kulturni in zgo-
dovinski objekti velemesta,
tako je za Londončane, ki so
se vrsto let vse preveč dušili
v umazaniji, pomembno dej-
stvo, da je danes njihova zna-
menita reka Temza očiščena
vseh nesnag in navlak. Reka,
ki se vije čez mesto in se pri
mčrski plimi dvigne od 4,5
do 7 metrov, je prav zaradi
svoje ponovne čistosti lahko
danes resnično v ponos Lon-
dončanom in vsem Angle-
žem. Danes plava pod ladja-
mi in ladjicami, čolni in čol-
niči,  ki  se  sprehajajo po
Temzi kar 70 in morda še v«
vrst rib. Verjetno je odve
če zapišem, da je še pred n
kaj leti bila to mrtva rek
Res je in morda to marsito
ga tudi celo zavede, da n
izgled reka Temza ni nič k
lepa. Kalna je in leno se pr
mika pod številnimi most
vi, ki so pravzaprav nje
okras, a temu je krivo le mi'
kasto dno reke. Voda v stn
gi pa je kljub vsemu bistra i
zdrava kot nekoč. Sploh i
ekologiji posvetili Angleži
zadnjih letih veliko pozorni
sti in konec koncev je I
skrajni čas, sicer bi se bi
zadušili v nesnagi, ki še d
nes dosega svoj višek teda
ko za nekaj dni prekinejo
delom komunalci. Potei
London seveda ni videti M
lepši in črne polivinilast
vreče, ki jih sproti parajo po
tepuški mački in psi ne mo
rejo skriti smradu in umažs
nije.
Da, tudi tak je London! S(
dnevi, ko je prav zaradi ra»
padajočih smeti grd in uma-
zan in Angleže čisto r-č nf
moti, četudi te smeti
padki ležijo pred izlozbarr.:
na glavnih ulicah, pred zna
menitimi hoteli itd.
A kljub vsemu! Njihova
Temza je čista in živa rekali
Tudi to je London
|t. 35 ~ ^' september 1979
NOVI TEDNIK - stran 19
iTiRI EKIPE NA
JuBNIRJU
y 2alcu je bil nogometni turnir
uemorial Jožeta Ulage«, kjer so
'delovale štiri ekipe. Najprej je
?^3stnik odpravil celjsko Tkani-
P 2! 7:3, nato pa mariborski TAM
" rnači TVD Partizan 2alec z 3:2.-
y finalu je TAM iz Maribora pre-
3gal Hrastnik z 1:0, za tretje
l^esto pa TVD Partizan celjsko
Laniiio 5:0. Vrstni red: 1. TAM,
t Hrastnik, 3. TVD Partizan, 4.
»^Ijanina. Zmagovalec je prejel
Ferralita iz Žalca in Kera-
^čne iz Liboj
"         jo2e grobelnik
flOJAN PUŠNIK
TRETJI
Clani karate kluba »Slavko
jlander« so gostovali v ZR Nem-
čiji, kjer so se v Schiefbadnu
ijtjeležili velikega mednarodnega
turnirja v semi in full concactu.
flastopilo je 250 tekmovalcev iz
petih držav. V semi concactu v
težki kategoriji, je bil Bojan PuS-
nik tretji, medtem ko sta se Sta-
Spiljak in Janko Kramer uvr-
jtila med prvih šestnajst. Gorazd
Lukman in Damjan Jeriček sta
se v prvem nastopu poškodova-
la. V full concactu sta se odlično
uvrstila Marko Teršek in Tone
Spiljak, ki sta v finalnih borbah
izgubila po točkah in s tem osvo-
jila drugo mesto. Ljubo Žafran je
izgubil v predtekmovanju.
DARKO snedic
RUDARJU TRETJA
TOČKA
Velenjski Rudar je gostoval v
III. kolu ii. zvezne lige v Novem
Sadu in igral z istoimensko ekipo
0:0. To je tretja Rudarjeva točka
in zadošča za deveto mesto. V
prihodnjem kolu bo Rudar igral
doma proti Leotarju iz Trebinja.
POMEMBNA ZMAGA
UNIORJA
II. kolo enotne republiške no-
gometne lige: Šmartno je doma
igralo 2:2 z ljubljanskim Slova-
nom, Unior pa je doma ugnal
ljubljansko Ilirijo z 2:1. Unior de-
li tretje mesto, Šmartno je šesto.
V prihodnjem-kolu bo Unior go-
stoval proti Slovanu, Šmartno pa
v Novi gorici proti Vozilom.
TRAGEDIJA
KLADIVARJA
v najnižjem republiškem kva-
litetnem nogometnem tekmova-;
nju je Kladivar doživel katastro-
fo v Litiji s 4:.0. Elkroj iz Mozirja
pa je doma premagal selekcijo
Koroške s 3:1. Prihodnje kolo:
Hkroj - Aluminij v Kidričevem,
iOadivar je prost.
JOŽE KUZMAi
ZANIMIVO -
BAZEN: LED
v lepih septemberkih dneh je
5e dovolj sonca, tako da je vsaj
■•ekom dneva še možno kopanje
"1 to zlasti tam, kjer je voda ogre-
>'ana. In to v Celju je. In v večer-
nih urah se že lahko iz bazena
preselimo na drugo skrajnost in
sicer v Mestni park na umetno
'sdeno ploskev. Pred leti se nam
*saj pri nas o takšnih poletno -
šmskih kombinacijah še sanjalo
ni!
TV,
MIS79
ANTE
PORTAS
Še devet dni in na velikem, sodobnem in mogočnem
novem športnem objektu na Poljudu v Splitu bodo
zadonele fanfare in naznanile začetek 8. mediteranskih
iger. Štiriletno delo od zadnjih iger leta 1975 v Alžiriji
bo končano in tekmovalci iz petnajstih držav s treh
kontinentov bodo kronali veliko delo na različnih ob-
jektih v Splitu in še osmih mestih v Dalmaciji. Po
slavnostni otvoritvi se bodo začele štirinajstdnevne
borbe za medalje v kar petindvajsetih različnih šport-
nih panogah, kar je več, kot obsega normalni olimpij-
ski program.
Jugoslovani na čelu s Splitom in še osmimi mesti
bomo gostitelji pomembne športne manifestacije, kjer
bo bolj kot boj za dosežke, visoke uvrstitve in medalje
pomembno srečanje skoraj tri tisoč mladih športni-
kov, ki ne poznajo rasnih in drugih razlik, ampak
združevanje na stadionu in okoli njega. Dalmacija bo
skoraj pol meseca cvetela v pisanem šopku mladih
športnikov in športnic, ki se bodo v naši državi brez
dvoma odlično počutili.
Kraji, kjer bodo MIS 79, so pripravljeni. Organizator
si prizadeva, da mu iz širokega načrta ne bi ušla
kakšna pomanjkljivost, ki bi povzročila težave in ne-
prijetnosti. Vse mora teči kot teče »švicarska ura«.
Vsega bo dovolj: ne samo športa, temveč tudi sprem-
ljajočih prireditev od kulturno-zabavnih do turističnih
s prikazovanjem vseh pisanih posebnosti, ki jih pre-
more Dalmacija pa seveda tudi Jugoslavija. Osme igre
bodo odmevale v svetu in to bo nova potrditev Jugo-
slavije in njene široke odprtosti.
Iz Celja bodo nastopili atleti Kopitar, Lisec, Ukič,
Arzenšekin Kovačeva ter judoist Fabjan. Vsem želimo
uspešen nastop in častno nošenje dresa z državnim
grbom.
MIS 79 ANTE PORTAS! SREČNO!
TONE VRABL
ROKOMET
MAJHNA IGRIŠČA 02IVELA
V soboto Minerva iz Griž proti Jelovici
z začetkom septembra se
je začelo tudi vrteti roko-
metno kolo v različnih re-
publiških ligah, zdaj pa se
bo začelo tudi v zveznih li-
gah. Povsod so tudi pred-
stavniki s širšega celjskega
območja, kar je dokaz, da je
ta atraktivna igra z drobno
žogo pri nas izredno popu-
larna, množična in seveda
tudi atraktivna pa kvalitet-
na. Žal v letošnji sezoni Ce-
ljani po sedmih letih ne bo-
mo imeli predstavnika v
najelitnejšem razredu, to je
I. zvezni ligi, od koder so v
prejšnji sezoni dokaj ne-
srečno izpadli.
V II. zvezni rokometni ligi
- sever so prvič startale Ve-
lenjčanke, ki so v prejšnji se-
zoni osvojile naslov republi-
ških prvakinj. Trener Franc
Ramskugler je s sodelavci
ekipo za novo, zahtevnejše
tekmovanje okrepil s tremi
igralkami iz drugih republik
in po startu v prvem kolu
nakazal, da mu je uspelo
skomponirati dobro ekipo.
Že na samem startu so na-
rnreč v Rdeči dvorani pred
1000 gledalci (!) prepričljivo
premagale izkušnejše gostje
Trokut DI z 17:8 in tako na-
povedale, da v ligi ne bodo
samo statirale, ampak igrale
tudi vidnejšo vlogo. Najbolj-
ša strelka je bila Bolha z šti-
rimi zadetki. V prihodnjem
kolu bodo Velenjčanke go-
stovale pri Dravi PP v Ptuju.
ŠMARTNO PORAŽENO
V enotni ženski republiški
ligi letos s celjskega območja
nastopa samo ekipa Smart-
nega. Velenjčanke so se uvr-
stile v višji rang, Savinjska,
presenečenje prejšnje sezo-
ne, pa je zadnji čas odpove-
dala nastop (čudno in ško-
da!), pa bo to področje v naj-
nižjem rangu zastopala mla-
da ekipa iz Andraža. Šmart-
no je v uvodu gostovalo v
Mariboru in doživelo proti
istoimenski ekipi prepričljiv
poraz z 21:13. V prihodnjem
kolu bodo igrale doma proti
Novemu mestu.
ZMAGI CEUA IN
ŠOŠTANJA
V enotni republiški moški
ligi z našega območja nasto-
pata tokrat dve ekipi - Celje
in Šoštanj. Obe sta v uvodni
tekmi gostovali in zmagali.
Celjani so v Črnomlju pre-
magali domačine z 23:21, Šo-
štanj pa v Ljubljani Prule z
28:23. Za Celjane je dal naj-
več zadetkov Selčan 10, za
Šoštanj pa Lesjak 9. V pri-
hodnjem drugem kolu bodo
Celjani igrali doma proti Ru-
darju iz Trbovelj, Šoštanj pa
proti Črnomlju.
MINERVA PROTI
JELOVICI
V II. zvezni ligi bosta na-
stopili dve naši ekipi: po-
vratnik iz prve Lige Aero Ce-
lje in lanski republiški prvak
Minerva iz Griž. Za slednjo
ekipo je uvrstitev v II. zvez-
no ligo velik uspeh in vsi
upajo, da se od tega tekmo-
vanja že po prvem letu ne
bodo poslovili.. Startali bodo
v soboto ob 19. uri v veliki
dvorani nove žalske osnovne
šole proti solidni ekipi Jelo-
vice iz Škofje Loke. Po zad-
njih srečanjih so Grižani že
kar dobro pripravljeni, sicer
pa bo vse jasno v soboto zve-
čer pa seveda na kasnejših
srečanjih.
AERO DVE KOLI
PROSTO
Po izpadu iz I. zvezne lige
je rokometni kolektiv Aero
Celje, ki smo ga vrsto zad-
njih let imeli za enega naj-
boljših v' Celju, zajel pravi
morski vihar, kjer se ni vede-
lo, od kod prežijo nove za-
prede in ovire. Kresalo se je
okoli še vrsto let nerešenih
vprašanj prestopa igralca,
nekaj so dodali tudi drugi,
začela so se obtoževanja in
dokazovanja, kdo ima in kdo
nima prav, vse skupaj pa je
šlo na škodo ugleda in kvali-
tete tega športnega kolekti-
va. Prišlo je do nerazumljive-
ga zaostrovanja, ki ne vodi
nikamor, pač, samo k še
slabšim odnosom! To pa ni
pogoj za rastočo kveiliteto.
Celjani bodo tako v II. zvezni
ligi startali močno oslabljeni,
to pa še ne pomeni, da so
brez vseh možnosti za najviš-
jo ali visoko uvrstitev. Prav
gotovo pa bi bilo bolj pamet-
no, da bi se odločili že mno-
go prej za svoj krog mladih
in dobrih igralcev (teh je do-,
volj!), »nehvaležnežem« se
zahvahU za sodelovanje ter
se ne spuščali v nadaljevanje
prepirov in neplodnega do-
kazovanja svojega »prav«.
Od tega bi imeli vsekakor
več koristi in mirnejšo vest.
Sedanji ukrepi in pelinasto
stanje pa bo brez dvoma še
dolgo kcdilo rokometno slo-
vensko barko. In to po krivdi
vseh, ne samo Celjanov. V
sedanji fazi se mnogi niso
znali trezno pogovarjati in
odločati, pač pa so svojo ne-
moč (večletno!) izkazovali na
drugačen, najmanj pravilen
način. Cas res celi rane, sa-
mo če je rana velika, je tudi
čas daljši. In prepričani smo,
da je zdaj nastala velika rana,
pa ne v klubskem rokometu
v Celju ali Ljubljani, temveč
v slovenskem. To pa je hudo
in za razmišljanje!
ANDERLUHIN
PRAZNIK
Celjani bodo v prvih dveh
koUh prosti (tekmi bodo od-
digrali kasneje) in to zato,
ker sta dva igralca Stanko
Anderluh in Aleš Praznik na
pripravah mladinske držav-
ne reprezentance v Sarajevu
za nastop na svetovnem pr-
venstvu.
...... .   TONE.VBABL,.
HOKEJ NA LEDU
57,5», 59 IN START
V petek in soboto prve tekme v Mestnem parku
Celjski hokejisti na ledu
HDK Celje so pred novo bo-
gato in dolgo sezono. Čerav-
no se bo prvenstvo pričelo
šele prve dni oktobra in bo
v prvi zvezni ligi sodelova-
lo osem ekip, so celjski
igralci te dni zelo aktivni.
Uradno bodo v Celju odpr-
li novo sezono jutri, v petek
ob 17.30 uri, ko bo gostoval v
drugem kolu tekmovanja za
pokal Karavank zagrebški
Medveščak. Le dan pozneje
pa bo v Celju gostovala av-
strijska ekipa ATSE iz Grad-
ca, tudi za pokal Karavank,
ki služi vsem moštvom za
zadnje priprave pred prven-
stvom. Celjani bodo potem
igrali še proti Olimpiji, 12.
septembra v Celju in 14. sep-
tembra v Ljubljani ter proti
ATSE 18. septembra v go-
steh. Mimo tega pa bomo vi-
deli v Celju še ta mesec igral-
ce Kapfenberga, Volana iz
Madžarske in avstrijskega
prvaka KAČ iz Celovca.
Celjski hokejisti že vadijo
na domačem ledu. V njihovi
igri še primanjkuje prav vad-
ba na ledu. Kondicije je do-
volj in tudi moči. Potrebno
je le čimveč igrati, kajti moš-
tvo se šele uigrava. In kaj je
novega v moštvu?
Trener Albin Felc - Bine
ima na razpolago naslednje
igralce: Vratarje - Marjana
Zbontar ja, Audiča in Koma-
dino, branilce - Kerkoša, Fi-
lipoviča, Senico, Marjana
Bernjaka, Janackoviča, ter
napadalce Francija Žbon-
tarja. Bratca, Lesjaka, Vr-
tovška, Zorka, Antljeja,
Ograjenška, Milana Bernja-
ka, Skrubeja, Marčeca, ter
številne mladince, ki bodo
letos pomladili prvo moštvo.
Kot novinca pa bosta za
celjsko moštvo zaigrala Sil-
vo Poljanšek, državni repre-
zentant, ki je prišel v Celje iz
Jesenic in ljubljanski brani-
lec Branko Kumer.
Celjani bodo v prvenstvu
igrali dve koli proti vsem
moštvom v osemčlanski ligi.
V kolikor se bodo po dveh
kolih uvrstili med najboljše
štiri bodo v drugem delu pr-
venstva igrali v borbi od 1.
do 4. mesta, sicer pa v drugi
skupini od 5. do 8. mesta.
Ker pa so lansko leto osvojili
odlično tretje mesto lahko
realno pričakujemo, da bodo
tudi letos med najboljšimi
štirimi moštvi pri nas.
J. KUZMA
lih ■ ■' ^SJ^^icc drugega napada celjskega HDK Vertovšek je v enem od lanskolet-
O^ffečanj proti Medveščaku dosegel zadetek. Tudi na otvoritveni tekmi, ki bo v petek v
'Ju proti Medveščaku, pričakujemo takšne akcije in uspeh Celjanov. (loto: T. Tavčar)
USPEH P. KARNERJA
V soboto in nedeljo je bilo na sečoveljskem leta-
lišču pri Portorožu veliko mednarodno memorial-
no tekmovanje za II. pokal Branka Ivanuše, nekda-
njega odličnega slovenskega letalca. Nastopilo je
48 tekmovalcev iz Avstrije, ZRN, Italije, Švedske
in Jugoslavije.
V močni mednarodni konkurenci sta se pojavila
tudi dva para iz celjskega Aero kluba. Odlično sta
se uvrstila Peter Karner z navigatorjem Dragom
Kosabrom in sicer na 8. mesto. Razlike med posa-
meznimi tekmovalci so bile pičle in samo borih 30
točk je Celjana ločilo od 4. mesta. Na U. mesto sta
se uvrstila Branko Rihter in navigator Andrej Flor-
jane. Tekmovalci so opravili naslednje naloge: oce-
njevanje točnosti pristajanja, navigacijske naloge
in časovna točnost.
To je eden pomembnejših mednarodnih uspe-
hov celjskih letalcev v zadnjih letih.
Počasi se končuje tudi sezona celjskih jadralnih
pilotov, ki so v letošnji sezoni naleteli kar 1700 ur
in preleteli 33 tisoč kilometrov, kar je svojevrstni
rekord. Osvojili so štiri zlate C značke in tri srebr-
ne. Ce bo v jeseni ugodno vreme bodo opravili še
nekaj višinskih poletov ter tako vse skupaj kom-
pletirali.
V tej sezoni so tudi izšolali osem novih jadralnih
pilotov, tako da jih je zdaj v celjskem Aero klubu
že kar 75. T. VRABL
SKROMNA MLADA
ATLETIKA
v lepem sončnem vremenu je stadion »Boris
Kidrič« v Celju bil prizorišče kvalifikacijskega na-
stopa za atletski pokal Slovenije v kategoriji starej-
ših mladincev in mladink. O samem tekmovanje
glede na dosožke ni kaj svetlih perspektiv za kvali-
tetno rast atletike na širšem celjskem področju.
Opazili smo le nekaj dobrih posameznikov in posa-
meznic, sicer pa je prevladovalo povprečje, ki nič
kaj dobrega ne obeta za nadaljnji razvoj slovenske
mladinske in članske atletike. Kladivar je bil naju-
spešnejši, pobral je največ zmag tako v moški in
ženski konkurenci ter si tako zagotovil brez dvoma
lepo število mest v finalu, ki bo koncem tega mese-
ca. Od 14-tih discipUn v moški konkurenci so pred-
stavniki Kladivarja dosegli polovico prvih mest, v
ženski pa od 10-tih disciplin kar 8 zmag. Rezultati
pa niso bili bleščeči. Med mladinkami velja pose-
bej izdvojiti Potekovo za dve zmagi na 100 m in 400
m (12.8 in 58.2), Topoletovo s 164 cm v skoku v
višino ter Erjavčevo za zmagi v metu krogle 11.84
m in metu diska 34.30 m. Pri mladincih bi odvojili z
boljšimi izidi Cmoka (KI) za tek na 1500 m (3 : 57.5),
Miklavžino iz Velenja za tek na 3000 m (8 : 42.4),
Strmčnika (KAK) za skok v višino (196 cm), Žirov-
ca in Kranjca (oba KI) za 4.20 m v skoku ob palici
ter Juga (Ve) za zmagi v metu kopja 55.40 m in v
troskoku 13.57 m.
V slovenski atletiki, ki se je doslej odlikovala z
dobrimi rezultati v primerjavi z ostalimi republika-
mi v državi prav v kategoriji st. mladincev in mla-
dink, sedaj nekaj škriplje. Upajmo, da bomo vsaj v
finalu za atletski pokal Slovenije priča boljšim sto-
ritvam, ki bi jih naj mladi iz naše republike tudi
potrdili prve dni oktobra na zveznem pokalnem
tekmovanju v borbi za naslov pokalnega prvaka
Jugoslavije. K. JUG
REKREATIVNA
NOGOMETNA LIGA
Pred dnevi so v Celju zborovali predstavniki
klubov iz celjskega območja, ki so združeni v Ob-
močni nogometni zvezi. Janko Križnik je predstav-
nike seznanil s sklepi NZS, da se v bazi ponovno
poživi nogometna aktivnost z ustanavljanjem ob-
močnih rekreativnih nogometnih lig, ki bodo ime-
le svoj vrh z razigravanjem in določitvijo rekreativ-
nega nogometnega prvaka Sloveruje. V območju
Celja so se za nov sistem tekmovanja odločili Ra- -
deče, Gotovlje, Vransko, Vojnik, Olimp, Opekar - 6
klubov, ki bodo pričeli prvenstvo že v prvi polovici
tega meseca. Predstavniki klubov so se med dru-
gim še pogovorili o obnovitvi delavnosti območne
nogometne zveze in razširitvijo tekmovanj za dru-
ge starostne kategorije na območju žalske, celjske
in laške občine. V pripravi je izdelava novega sta-
tuta in ostalih potrebnih aktov za delovanje zveze,
ki bi naj nogomet v celjski regiji pomagala dvigniti
na višjo raven. K. JUG
20. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september I97
HilMORESKA
PRIJATELJICE...
Mica je povabila sosedo Rezko na
čaj. Priložila je tudi pecivo; hotela je,
da bo soseda presenečena.
Rezka je že pred vrati. Mica jo prijaz-
no pozdravi in posadi za obloženo mi-
zo. Topel čaj jima razveže jezika in
pogovor steče,
»Veš, draga Rezka...«
»Ja?«
»Danes ti bom zaupala nekaj velike-
ga. Moram nekomu povedati, ker mi
bo potem prav gotovo lažje. Seveda
želim, da to ostane med nama, ker gre
za zelo pomembno stvar.« Razloži
Mica.
»Se razume. Saj tako veš, da sem še
vedno molčala,« ji nestrpno zagotovi
Rezka in radovedno čaka.
»Jože me vara. Na lastne oči sem ga
videla z drugo. Ponudil mi je že tudi
ločitev. Kaj mi svetuješ?«
»Nemogoče!« Rezka ne more skriti
začudenja. »Sočustvujem s teboj.
Vem, da ti je težko. Sploh ne vem, kaj
bi bilo tu najbolje storiti.«
»Ah, bo že nekako...« Mica komaj
zadržuje solze.
»Potolaži se...«
Cez nekaj časa Rezka reče:
»Zdaj bom morala iti. Čaka me še
veliko dela.«
»Ampak to, kar sem ti povedala za-
res obdrži zase.«
»Prisežem,« odločno reče Rezka.
»No, pa na svidenje!«
»Na svidenje!«
Rezka se s polno paro požene po
stopnicah v drugo nadstropje bloka.
Ustavi se pred nekimi vrati in potrka.
Komaj ji suhljata ženska odpre, že pla-
ne v vežo in v eni sapi pove:
»Ne boš mi verjela, kar ti bom pove-
dala. Korenčkova Mica in Jože se mi-
slita ločiti! Jože ima drugo!«
»Aaaaaa!«
»Prav si slišala! Samo obljubi mi, da
boš držala jezik.«
»Seveda.«
Drugo jutro se Korenčkova Mica od-
pravi v trgovino. Sreča znanko in ta jo
brez uvoda vpraša:
»Kaj se mislita z Jožetom res ločiti?«
»Kdo ti je pa to natvezel?«
»O tem vendar govori ves blok...«
M. P.
KMALU MED
VOJAKE
Božo Volavšek iz Gotovelj je že dlje
časa med prvimi z nogometno žogo na
igrišču pred šolo. Čaka, da pridejo pri-
jatelji in nato se prične žogobrcanje s
polno paro. Takole modruje:
»Ni prav, da smo kot športniki pre-
cej nedisciplinirani. Žoga vse preveč-
krat leti preko štiri metre visoke mreže
v šolski vrt, v šipe šolskih oken... Že
re, da smo razbitine plačah, ker pa je to
družbena lastnina, bi se morali resnič-
no bolj zavedati, da smo tudi mi člani
te družbe in kaj takega ne bi smeli
počenjati. Šport pa imam rad, resnič-
no rad, najbolj pa nogomet.«
Zatem je umolknil in nadaljeval:
»Mladi v Krajevni skupnosti Gotov-
Ije nismo dovolj organizirani. Kaj vse
bi lahko postorili v prostem času. Ce
smo sami krivi? Mislim, da ne.
V glavnem, potrudil sem se, da sem
s trdno voljo prišel do poklica. Zdaj
me čaka vojska. Nimam strahu, saj
vem, da je v naši armadi tudi za šport
izredno dobro poskrbljeno! F*rav to pa
me naravnost veseU.
V poldrugem letu se bo najbrž tudi v
Gotovljah marsikaj spremenilo. Izkuš-
nje, ki jih bom dobil v armadi, bom
prenašaj na mlajše. Bodite brez skrbi,
oken na šoli, v katero sem tudi jaz
hodil, ne bo treba zamrežiti!«
DRAGO KUMER
Ml IN ZDRAVJE
revmatizem
PIŠE: DR. PETER
LIPOVŠEK
Revmatizem, eno najpogo-
stejših bolezni naših dni lah-
ko definiramo kot vnetje, ki
najčešče zajame sklepe in
mišice. Pri tem pa moramo
vedeti, da je to sistemska bo-
lezen, da praktično zajema
celoten organizem in da je
pri tem lahko prizadet prav
vsak organ človeškega tele-
sa. Z besedo revmatizem ra-
di imenujemo prav vse bole-
čine in vnetja v organizmu,
ki so nam jasne kot pravi
revmatizem ali pa nejasni
simptomi, katere ne vemo
kam bi jih uvrstili.
V današnjem članku bi rad
na kratko povedal nekaj o
enem težjih revmatičnih
obolenj, o reumatoidnem ar-
tritisu (Arthrithis rheumatoi-
des). Kronični revmatoidni
artritis je eno najtežjih rev-
matičnih obolenj, ki pusti za
seboj najtežje invalidnosti.
To lahko vidimo le v najtež-
jih oblikah, ki pa so bolj red-
ke, vendar lahko s svojimi
komplikacijami privedejo
celo do smrti.
Bolezen je precej pogosta,
zanjo oboli okoli 2% ljudi.
Osnovni vzrok nastanka
bolezni še danes ni znan.
Znanih je pa več sprožilnih
faktorjev, ki lahko privedejo
do začetka te bolezni. Sigur-
no je važno, da pri tem igra
pomembno vlogo nagnje-
nost k tej bolezni, da pa mo-
ra priti do pogojev (stresov,
pogosti prehladi, mraz, psi-
hični stresi, slabša odpor-
nost organizma in podobno),
ki sprožijo revmatično obo-
lenje.
Poznamo primere, da obo-
li za to boleznijo eden ali več
članov iste družine, čeprav
vemo, da bolezen ni dedna.
Najosnovnejši znaki bolez-
ni so bolečina in oteklina v
sklepih, ki praviloma zaje-
mata sklepe simetrično, to je
na levi in na desni strani or-
ganizma.
Bolezen je izredno potuh-
njena, saj se lahko dalj časa
kaže kot izredna občutljivost
na mraz, utrujenost in topa
bolečina, ki že v začetku ne
daje misliti na revmatoidni
artritis.
Ko nastopijo bolečine in
otekline manjših sklepov na
rokah in nogah je ugotovitev
bolezni zelo lahka. Dokler pa
teh znakov ni, je diagnozo
zelo težko postaviti. Bolezen
lahko tli več mesecev ali let
kot nejasna bolečina v skle-
pu, nato pa izbruhne v naj-
težji obliki in lahko bolnika
tako rekoč napravi v nekaj
dneh za najtežjega invalida.
Poleg oteklin in bolečin, ki
so praviloma v manjših skle-
pih in to simetrično, je bol-
nik zelo občutljiv za mraz.
Toži, da ima zjutraj močno
izraženo okorelost odnosno
otrdelost sklepov, ki je naj-
bolj izražena prav v zgodnjih
jutranjih urah. V rokah čuti
tudi mravljince, ki so lahko
izraženi tudi na nogah. Po
razgibavanju sklepov se sta-
nje bistveno izboljša. Bolni-
ki pravijo, da se pri mirova-
nju slabše počutijo kot pri
gibanju. Skrčen položaj
okončin je najmanj boleč in
najbolj odgovarja drži bolni-
ka. Ta drža je pa zelo nevar-
na, saj najprej pripelje do in-
validnosti, ker se sklepi poz-
neje večrat ne dajo do kraja
iztegniti.
Poleg zgoraj opisanih naj-
pogostejših in glavnih simp-
tomov ugotovimo povišano
sedimentacijo krvi, slabo-
krvnost, povišan fibrinogen
v krvi. Včasih so pozitivni
tudi revma testi, ki bolezen
bolj potrjujejo, ko že imamo
druge znake, pri tem pa še
nismo sigurni v diagnozo.
Danes uporabljamo za posta-
vitev diagnoze že tudi radioi-
zotopske preiskave. Tu sem
naštel le nekaj najosnovnej-
ših preiskav, ki so danes poz-
nane že skoraj vsem ljudem.
Poleg teh pa imamo še vrsto
drugih, ki pa pri tem grobem
opisu kroničnega revmati-
zma niso tako važne, saj jih
delajo le v bolj ozko speciali-
ziranih ustanovah.
Revmatoidni artritis je
kronično obolenje, kar je tre-
ba pri zdravljenju te bolezni
strogo upoštevati. Bolezen
se pogosto ponavlja in pogo-
sto poslabša. Pomembno je
čimprejšnje in zelo vztrajno
zdravljenje. Včasih ne pride
do izboljšanja tudi po več te-
dnov ali celo mesecev zdrav-
ljenja, vendar zaradi tega ne
smemo obupati. Danes ima-
mo vrsto takoimenovanih
antirevmatičnih zdravil, ki
pa seveda niso specifična an-
tirevmatična zdravila, am-
pak samo umirjajo vnetja in
zmanjšajo bolečino. Skoraj
vsi dobro poznajo zdravila
od Aspirina, Indocida, Bru-
fena, Voltarena. Ta zdravila
se danes najpogosteje upo-
rabljajo, njihov učinek pa je
običajno bolj kratkotrajen.
Poleg te terapije se upo-
rablja takoimenovana bazič-
na terapija s solmi in imuno-
supresivna ali citostatična
terapija, ki pa je dolgotraj-
nejša. Efekti te terapije se
pokažejo dosti pozneje. Vča-
sih so potrebni meseci ali ce-
lo leto ali več, da pride do
izboljšanja. Vedeti moramo,
da je to zdravljenje povezano
s pogostimi komplikacijami,
ki lahko ima za posledice za-
časne ali trajne okvare dru-
gih organov. Poleg medika-
mentoznega zdravljenja upo-
rabljamo tudi pri zdravljenju
kroničnega vnetnega revma-"
tizma tudi toploto s fiziotera-
pijo. Zato so seveda najbolj
primerne toplice s toplo vo-
do, ki naj bi bila vedno to-
plejša od 35° C. Pogoji za bal-
neoterapijo pa morajo biti
naslednji: da je vnetje koli-
kor toliko umirjeno ter da se
lahko izvaja fizioterapija. Fi-
zioterapija je pri tej bolezni
nujna, saj drugače bolezen
prej ali slej dovede do otrde-
losti posameznih sklepov,
posledica je invalidnost.
Bolnikom, s kroničnim
revmatoidnim artritisom pri-
poročam, da resno vzamejo
svojo bolezen. Ce si niso na
jasnem ali gre za revmo ali za
kaj drugega, naj se dogovori-
jo s svojim zdravnikom.
Ponovno poudarjam, da je
izredno važno čimprejšnje
zdravljenje, saj bolj kot pri
katerikoli drugi bolezni velja
pri kroničnem revmatičnem
artritisu pregovor, da ura za-
mujena ne vrne se nobena.
Zdravstveni center
Celje
TOZD Reševalna
služba
razpisuje
po sklepu zbora delavcev
licitacijo
za prodajo
2 kombijev tipa VW
1600
Vozili sta v voznem stanju.
Ogled je možen dne 10. in
11. 9. 1979 od 7. do 16. ure
v Gregorčičevi 5.
Izklicna cena za vozilo je
90.000,00 din.
Licitacija bo dne 12. 9. 1979
ob 15. uri za družbeni sek-
tor in ob 15.30 uri za zaseb-
ni sektor v prostorih TOZD
Reševalna služba, Gregor-
čičeva 5.
Interesenti morajo pred pri-
četkom položiti 10% kav-
cijo.
■a
ti m TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA
laško   63270  LAŠKO - VUGOSLAVIA
razpisuje javno
LICITACIJO
naslednjih osnovnih sredstev:
1. osebni avto ZASTAVA 101 - letnik 1973
- vozen,
2. kombi ZASTAVA 435-K - letnik 1979 -
havariran,
ki bo v ponedeljek, 10. septembra 1979 ob 9. uri v
avtoparku DO v Rečici pri Laškem.
Ogled vozil je možen isti dan od 6. ure dalje.
Pravico do udeležbe imajo vse pravne in fizične
osebe.
Vsi kandidati morajo položiti 10% varščino od izklic-
ne cene.
TIM - LAŠKO

Tudi v veleblagovnici T ste te dni še poseb
no dobrodošli v pritličju na oddelku ele|(
troakustike, kjer so vam na voljo TV sprej«
mniki; Ametist, Turkis, Topas, Kdrting |,
Mediteran. Cene pa so od 6.363,37 din (j,
črno bele) do 33.441,75 din (za barvne T\
sprejemnike).
Pa še za konec lepa izbira baterij - cene so
od 33,88 din do 284,86 din.

35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 21
jeklo* ruše
TOVARNA BAZENSKE TEHNIKE IN
KOVANIH IZDELKOV JEKLO RUŠE
62 342 RUŠE, POGAČNIKOVA 13
TELEFON (062) 66-226, (062) 66-266
TELEX:YU JEKLO 33347
Združeni v SOZD Združena podjetja stro-
jegradnje ZPS Ljubljana
Elektronsko vodeni avto-
pralni stroj za pranje tovor-
njakov in avtobusov z,
zmogljivostjo pranja od 10
do 30 vozil na uro
Avtomatski portalni avto-
pralni stroj za pranje vseh
vrst osebffih avtomobilov z
zmogljivostjo pranja do 15
vozil na uro
Avtomatska avtopralna ste-
za za pranje vseh vrst Oseb-
nih avtomobilov z zmoglji-
vostjo pranja od 60 do 120
vozil na uro
Elektronski programira-
ni PORTALNI In STA-
BILNI PRALNI STROJI (z
filtrirano napravo za po-
vratno pridobivanje dela
pralne vode) za strojno
pranje potniških avto-
mobilov, kombijev, av-
tobusov, tovornih vozil,
tramvajev in vseh drugih
cestnih vozil kakor tudi
vseh vrst drugih tirnih
železniških vozil.
Vabimo vas, da nas v času od 14. 9. do 23. 9.
1979 obiščite na JESENSKEM ZAGREBŠKEM
VELESEJMU na zunanjem preprostoru HALE 8 A
YU-REFERENCA avtopralnih strojev In pralnih
strojev tirnih vozil
/O ljubljanska banka
splošna banka Celje
n. sub. O.
Ljubljanska banka Splošna banka Celje objavlja
potrebe po delavcih
- za opravljanje del in nalog za
nedoločen čas:
1. referenta za posle dinarske likvidature
za Celjsko mestno hranilnico
2. stenografa - zapisnikarja
za enoto Celje
3. dveh kontrolorjev izhodne kontrole
dinarskih dokumentov
za enoto Celje
4. kontrolorja vhodne kontrole deviznih
dokumentov
za enoto Celje
Pogoji:
srednja šola (ESŠ, UAŠ, SKŠ ali gimnazija),
3 leta delovnih izkušenj,
pod št. 1 se zahteva delo v izmeni.
- za opravljanje del in nalog za določen
čas:
1. višjega knjigovodje
Pogoji:
višja šola ekonomske ali pravne smeri, 4 leta ustrez-
nih delovnih izkušenj
2. referenta za akreditivno poslovanje
3. dinarskega odpravnika - blagajnika
4. referenta za devizne posle s
prebivalstvom
5. kontrolorja vhodne kontrole dinarskih
dokumentov
Pogoji:
srednja šola (ESŠ, UAŠ, SKŠ ali gimnazija),
3 leta delovnih izkušenj.
Kandidati naj osebno vložijo vloge z dokazili o izpol-
njevanju pogojev šolske izobrazbe v Ljubljanski banki
Splošni banki Celje, Vodnikova 2, v roku 15 dni po
objavi.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi.
Delovna organizacija
HMEZAD
GOSTINSTVO
TURIZEM ŽALEC,
Soseska Ložnica 81
Komisija za delovna
razmerja tozd Hotel
Prebold
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1. SKLADIŠČNIK
Pogoj: prodajalec-živilske
stroke, 3 leta delovnih izku-
šenj alr gostinski delavec s
5 let delovnih izkušenj
2. POMOČNIK
VODJE KUHINJE
Pogoj: poslovodska šola ali
kuhar s 5 let delovnih izku-
šenj
3. UČENCE za
izučitev poklica
kuhar-natakar
Pogoj: uspešno končana
osnovna šola
Delo je za nedoločen čas, s
poskusno dobo.
Pismene ponudbe z doka-
zili o izpolnjevanju pogojev
se pošljejo na DO HMEZAD
GOSTINSTVO TURIZEM
Žalec, Soseska Ložnica 81
- Splošni posli. Rok je 15
dni.
O izbiri bodo kandidati ob-
veščeni v 30 dneh.
22. stran - NOVI TEDNIK
Št. 35 - 6. september 197
OGLASI
DVOINPOLSOBNO 8tanovan|e z
garažo, Na zelenici 3, Celje,
prodam. Inf. v popoldanskem
času na tel.: it. 21-401.
RABLJENO spalnico, prodam. Ra-
dica Ozbič, Celje, UL br. Dobro-
tinikov 5, Hudinja.
ZEMLJO po parcelah, prodam. Inf.
po tel.: 22-682 od 6.-8. ure in od
20.-21. ure.
WARTBURG LIMUZINA, prodam -
Junij 76. Irena šket, Imeno 2,
Podčetrtek.
ZASTAVO 101 s, ugodno prodam.
TomažIn Dominik, Japljeva 7,
tel.: 24-196.
IMV kombI zaprt z Renauttovim
motorjem, letnik 74-75, prodam.
Tel: (063) 772-034.
MALO rabljeno peč za etažno cen-
tralno ogrevanje EMO Central
15, prodam. Vidmar Franjo, V.
prekom. brig. 7, tel.: dopl. 25-
920 Int 137.
JAWO 350 ccm, prodam. GaJSek
Zdenko, Na Lipico 14, Šentjur.
OSEBNI avto sunbeam Hunter
DL 1500, letnik 75, prodam. Inf.
popoMne na tel.: 26-442.
GAJBICE za krompir. Jabolka In
grozdje, prodam. Gaber Anton,
Leskovec 18 pri šoli LJubečna.
AVTO gume (5 kom) SAVA JET
RADI AL 145 X 15, prodam. Dov-
šak Ljubo, Ulica frank, žrtev
11 a. Zgornja Hudinja.
KRAVO s svežim mlekom, pro-
dam. Kozjanskega odreda 9,
Šentjur.
MOPED APN 4, letnik 77, prodam.
Kdnig Franc, Dobrova 67a, Ce-
lje.
SKORAJ novo spalnico z ograje-
nim radiem, prodam. Ogled
vsak dan od 18. ure dalje. Le-
skovšek, Kraigherjeva 13, Nova
vas, IV/24.
FIAT Kompanjola, vgrajen merce-
des motor, tehnično pregledan,
prodam. Nova vas 12, Šentjur
pri Celju.
OPEL REKORD, letnik 74, prodam.
V račun vzamem Lesali kara-
van. Šifra REKORD.
ODLIČNO ohranjen FIAT 125, orig.
italijanski, prodam. Ogled zve-
čer od 19. dalje v Bife Parku,
Maistrova 2, Celje, tel.: 217-63.
RENAULT 12 TL, letnik 74, samo
36.700 km, registriran do Junija
80, prodam. Ogled vsak dan ra-
zen nedelje od 15. do 17. ure.
Inf. po tel.: (063) 24-000.
SEDEŽNO garnituro, dobro ohra-
njeno, žamet, rjave barve, pro-
dam. Ogled popoldan od 16. ure
dalje. Mole, Mariborska 40.
ZA HANOMAG Garant Marbant
Kurir, prodam rezervne dele,
Bosch črpalko, bate, ležaje, me-
njalnik, osovine za kolesa In vse
ostale dele. Tel.: (061) 263-037.
Moličnik, LJubljana, TržaSka
280a.
FIAT 750, letnik 65, registriran do
maja 80, prodam. Ogled možen
vsako popoldne. Zalokar Franc,
Dobje 17, Planina.
GS KLUB, 1976 letnik, dobro ohra-
njen, prevoženih 42.000 km,
prodam. Informacije po tel.:
(063) 26-130, vsak dan od 14.15
do 15. ure.
FIAT 850, prodam. Gačner, Latko-
va vas 99.
ŠKODO 100,1. 72, ugodno prodam.
Pevec Rajko, Žepina 20b, škofja
vas.
AVTO zastava 101, letnik 74, pro-
dam. Mlakar Jože, Pečovje 27.
PRAŠIČKE 10 tednov stare, pro-
dam. Tel.: 772-055 dopoMne.
FIAT 125/P, letnik 78, november,
ugodno prodam. Ogled v popol.
času. Romih Franc, Polzela 233,
Polzela.
AVTO zastava 750, letnik 70, reg.
do avgusta 80, prodam. Kličite
tel.: (063) 25-085. Naslov BorSt-
ner Jožica, Mariborska 53, Ce-
lje.
KRAVO sivo rjavo, pet mesecev
brejo, dobra mlekarica, prodam.
Oglasite se v Taboru 10, Tabor.
KOTNO sedežno garnituro - rjavo-
bež - proge, ugodno prodam.
KoitomaJ, Partizanska 25, Ce-
lje.
RESNO, ročno čevljarsko maiino,
po ugodni ceni, prodam. Ogled
popoldan, Kukovič Franc, Trg V.
kongresa 3, Celje.
FIAT 126, prodam. Prevoženih
35.000 km. (063) 243-83 od
15.-17. ure.
ZASTAVO 101-1300, letnik 78-79
cena 120.000, ter stereo kasetni
tranzistor, prodam. Alei Rado,
PIvovarnIika 2, Laiko.
ZA NSU 1200 dobite žaromete,
zadnje luči, menjalnik in prednji
most, ter ostale dele - zelo ugo-
dno. GJuran, Cesta v Lokrovec
12.
ZASTAVA 101 letnik 75, dobro
ohranjen, prodam. Ogled vsak
dan po 15. uri. Tel.: 28-150.
NOV KOMPRESOR, 170 I, 15 at-
mosfer, ugodno prodam. Kuž-
ner, Prelosko 1, Buče.
MOTOR 90 E, nov v garanciji In
osebni avto AMI 8, možnost del-
no na kredit. Lopata 64, tel.: 28-
274.
DOBRO ohranjeno Zastavo 101,
letnik 74, prevoženih 79.000 km,
parna itevilka, prodam. Drago
Pavlovič, Zabukovica 38, Griže.
RAZNA vrata, okna z žaluzijo, peč
za centralno, rezervne dele za
katrco, spačka in TL 1300, ugo-
dno prodam. Krajnc Karel, Ce-
lje, Delavska 23.
AVTO golf letnik 78, camp prikoli-
co 450 qu, parcelo 30 arov, polo-
vico stare hifte in novo klet na
Svetini v bližini doma Železar-
Jev, takoj prodamo. Poizvedbe
na tel.: 27-603 po 19. uri.
VSEUlVO hiio ie nedokončano v
Grobelnem, ugodno prodamo.
Inf. na teL: 25-920 interno 363.
AMI 8, ugodno prodam, skupaj ali
po delih. Avto Je v voznem sta-
nju. Golub Ivan, Iršičeva 8, La-
va, Celje.
AVTO zastava 1300 letnik 71, pro-
dam po delih ali celega. Koiec
Stanislav, Zidanikova 3, Celje.
DVE plemenski telici frizijki pro-
dam. Ložnica 11, Celje.
SPALNICO skoraj novo, ugodno
prodam. Marinšek Kari, Petrov-
če 9, Vrt.
PASOUALI 18 KS malo rabljen,
prodam. Anton Pere, Tremarje,
Celje.
NSU 10O0 C, dobro ohranjen. In-
formacije vsak dan med 15. in
16. uro, Levstikova 1, Žalec (pri
Selbert).
KUPIM
STREŠNO opeko, navadni fiolc,
kupim. Vinter, Lopata 55, Celje.
RABLJEN meialec po možnosti
brez motorja, kupim. Tabor 10,
Tabor.
STAREJŠO hišico primerno za vi-
kend ali za stanovanje, elektri-
ka, voda v hiši, kupim v okolici
šaleško-SavinJske doline ali
Šentjurja pri Slivnici. Ponudbe
pod oznako do 25 SM.
AVTO zastavo 750, 101, 126 P ali
Škodo novejšega tipa, kupim.
Po možnosti na kredit do pet
milijonov. Gajšek Zdenko, Na
Upico 14, Šentjur.
STANOVANJA
DEKLETI iščeta sobo v Celju.
Kranc Bernarda, Paka 49, Vita-
nje.
SOBO z uporabo kopalnice, nudim
pošteni ženski. Šifra MALA PO-
MOČ.
IŠČE sobo ali garsonjero v Celju.
NUJNO.
SPREJMEM pošteno dekle-štu-
dentko na stanovanje. Ponudbe
pod šifro ŠTUDENTKE.
ZAROČENCA iščeta stanovanje
ali veliko sot>o s kopalnico, po-
seben vhod v Celju ali bližnji
okolici. Nujno potrebujeva. Po-
nudbe pod NA CESTI.
DVE študentki PA iščeta ogrevano
sobo s kopalnico v Celju. Po-
nudbe na naslov. Jagodic Mile-
na, Lemberg 46, Podplat.
PAR brez otrok nujno išče garso-
njero ali 80t>o s kopalnico vseljl-
vo v novemtKU v Celju aii okoli-
ci, Laškem, ati Rimskih Topli-
cah. Ponudbe pod REDNA
PLAČNIKA.
MENJAM novo 11/2 sobno stano-
vanje 43 m', balkon, centralna,
telefon, v net>otičniku - 8. nadst.
ter s pogledom na morje, isto ali
slično za Celje. TeL: (051) 39-
474.
ZAMENJAM novo stanovanje s
centralno kurjavo in toplovo-
dom v Celju za enakovredno -
lahko tudi malo večje in starej-
še. Inf. na naslovu Rršt, Jurči-
čeva 4, Celje.
ZAPOSLITEV
v UK sprejmem vajenca in redno
zaposlim električarja. Ludvik
Jelen, Elektroinstalacije in me-
ritve. Polzela 62, tel.: 720-062.
SPREJMEM delavko. Klobučar-
stvo Tomažin, Tomšičev trg 17,
Celje.
KVALIFICIRANO ali priučeno šivi-
ljo zaposlim. Pod NATANČNA.
BRIVSKO-FRIZERSKO pomočnico
sprejmemo takoj. Salon Poznič,
Vransko.
GREM likat ali šivat na dom. Pod
šifro: SIGURNOST.
ČISTILKO, honorarno, potrebuje-
mo za 4 ure dnevno. Visoka
ekonomska komercialna šola,
oddelek Celje, Vodnikova lOa.
RAZNO
Podpisana Florjane Antonija, Ce-
sta talcev 15, preklicujem vse
neresnične vesti, katere sem
govorila o Micki Kroflič iz Vojni-
ka. Cesta talcev 17 in se ji opra-
vičujem. Florjane Antonija.
V NAJEM vzamem gostinski lo-
kal. Šifra TAKOJ.
AVTOSERVIS Kralj Stanko, Polze-
la 91a, tel.: (063) 720-121 oprav-
lja kvalitetno, solidno, hitro av-
tomehanlčne storitve za \ozlla
audi, VW, golf in drugo. Pogod-
beni servis TAS Sarajevo. Se
priporočamo.
UPOKOJENKO takoj sprejmem.
Sem vdova. Žnidar Marija, Tre-
marje 19.
AVTOVLEKA Pinter Ivan, izvršu-
jem vse prevoze os. avtomobi-
lov, ki so ostali v okvari oziroma
poškodovani. Vsak prevoz vam
Izvršim takoj aH po naročilu v
vsakem času, če pokličete tel.:
(063) 772-037.
35 - 6. september 1979
NOVI TEDNIK - stran 23
slovensko I uyy%\
^tko gledališče ^y\^
gobota, 8. september ob
,gOO: Janez Žmavc: PAVLI-
!^ IN MALO CEZ les -
i\^miera in izven. Vstopnice
L na voljo od 6. 9. dalje vsak
Ju od 8. do 10. in od 18. do
„0 ure. Rezervacije po tele-^
22-960. j
j Sobota, 15. 9. od 19.30: A. i
!^ Linhart: MATIČEK SE i
2;iENI - izven. Gostuje za-'
^ebška Komedija. Vstopni-
^ lahko dobite od 12. 9. da-
lje vsak dan od 8. do 10. in od
Ig do 20. ure.
Nedelja, 16. 9. ob 19.30.: A.
^ Linhart: MATICEK SE
2ENI - izven.
UNION: do 7. 9.: ameriški
ilm BETSV. Predstave so
15.30 in ob 17.45.
Ob 20. uri je na sporedu
[rancoski film »Podivjana
ovca-.
Od B.-IO. 9.: ameriški film
.Oknovnebo«,
od 11. 9. dalje: francoski
[ilm >'Madame Cloude«.
METROPOL: do 9. 9.:
nemški film Resnične
zgodbe.
MATINEJA: od 9. 9. nem-
jlci film Zaklad špar;skih ga-
lej ob 10. uri.
DOM: od 6.-10. 9.: italijan-
ski film »Čebula kolt«,
od 10.-12. 9.: ameriški film
.Kazen na gori Eiger«. Pred-
stave so ob 15., 17. in 19. uri.
MLADINSKI PROGRAM:
od 5.-9. 9. ob 15. uri predsta-
Iva »Buckov Grom«.
TV SPORED
TELEVIZIJSKI SPORED ZA TEDEN
OD 9. 9. DO 15. 9. 79
NEDELJA, 9. 9.
8.05 POROČILA (Lj)
8.10 OD VSAKEGA JUTRA RA-
STE DAN: Vrh, Poljane, Do-
berdob (Lj)
8.40 F. Žižek: IPAVCI, TV nadalje-
vanka (Lj)
9,55 SEZAMOVA ULICA, mladin-
ska serija (Lj)
10.55 SVETOVNO VESLAŠKO PR-
VENSTVO, prenos z Bleda
(za JRT II) (Lj)
12.30 TV KAŽIPOT (Lj) '
12.50 KMETIJSKA ODDAJA TV ZA-
GREB (Lj)
13.55 SVETOVNO VESLAŠKO PR-
VENSTVO, prenos z Bleda
(za JRT) (Lj)
16.30 POROČILA (Lj)
16.35 DOMOVINA BELIH MEDVE-
DOV, dokumentarni film (Lj)
KAKO SE OBLAČIMO
BEOGRAD - oddaja iz cikla
Karavana
Športna poročila
ČIM TRŠI BO PADEC, ameri-
ški film
19.20 RISANKA (Lj)
19.25 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
20.15 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.20 TV DRAMA (Lj)
21.15 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.20 TRNOVA POT DEMOKRACI-
JE, oddaja iz cikla Latinska
Amerika (Lj)
22.05 PORTRETI: New Svving
Ouartet (za JRT) (Lj)
22.20 ŠPORTNI PREGLED (Sa)
23.05 TV DNEVNIK (Lj)
PONEDELJEK, 10. 9.
8.55 TV V ŠOLI: Pravopis, Za-
grebški muzej, M. Krleža: V
agoniji (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Ri-
sanka, Biologija (Bgd)
11.10 TV V ŠOLI - ponovitev (Zgb)
16.00 TV V ŠOLI - ponovitev (do
16.15) (Sa)
17.10 POROČILA (Lj)
17.15 7 STOPNIC DO GLASBE: 12
slonov (Lj)
17.35 LASTOVKA Z MEGLENEGA
OTOKA, sovjetski dok. film
(Lj)
18.05 UVOD V MODERNO UMET-
NOST, odd. iz cikla Estetika
(Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18 45 MLADI ZA MLADE (Sa)
19 15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 H   VVhitemore: GLUHONE-
MA, TV drama (Lj)
21.20 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
21.25 KULTURNE DIAGONALE (Lj)
22 05 TV DNEVNIK (Lj)
22.20 MOZAIK KRATKEGA FILMA:
BELI GROBOVI (Lj)
TOREK, 11.9.
9.15 TV V ŠOLI: Jugoslavija, Ali
ste vedeli, Dnevnik 10 (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI: dokumentarni
film. Glasbena vzgoja (do
11.05) (Bgd)
14.45 TV V ŠOLI - pooovitev (Zgb)
17.20 POROČILA (Lj)
17.25 ZAPISKI ZA MLADE: Rado-
van Gobec (Lj)
18.00 PISANI SVET; Kolpa - I. del
(Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18.45 DOKUMENTARNA  ODDAJA
(Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.00 AKTUALNA ODDAJA (Lj)
20.50 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.55 H. Sierikievvicz: RODBINA
POLANIECKIH, TV nadalje-
vanka (Lj)
22.10 TV DNEVNIK (Lj)
22.25 IZ KONCERTNIH
DVORAN - H. W. Henze:
KONCERT ZA OBOO, HAR-
FO IN ORKESTER, P. I. Čaj-
kovski: ITALIJANSKI CA-
PRICCIO (Lj)
SREDA, 12. 9
9.30 TV V ŠOLI: Za učitelje, Deže-
la in ljudje (Zgb)
10.00 TV V SOLI: Izobraževalni
film. Risanka, Kocka, kocka.
Španščina (do 11.40) (Bgd)
17.20 POROČILA (Lj)
17.25 Z BESEDO IN SLIKO - F.
Forstnerič: KRUH (Lj)
17.40 OD SLIKE DO SLIKE (Lj)
18.15 NE PREZRITE (Lj)
18.30 OBZORNIK (Lj)
18.40 POLETNI TABOR GLASBE-
NE MLADINE V GROŽNJA-
NU (Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODD.AJA
(Lj)
20.00 FILM TEDNA: TI IN JAZ -
sovjetski film (Lj)
21.30 MAJHNE SKRIVNOSTI VELI-
KIH KUHARSKIH MOJ-
STROV (Lj)
21.35 MINIATURE: Slovenski tro-
bilni kvintet (Lj)
21.55 TV DNEVNIK (Lj)
ČETRTEK, 13. 9.
9.10 TV V ŠOLI: Kraj kjer živim,
Matematika (Zgb)
10.00 TVVŠOLI: Francoščina (Sk)
10.30 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka,
Zemljepis (do 11.35) (Bgd)
17.20 POROČILA (Lj)
17.25 MALA ČEBELICA, otroška
serija (Lj)
17.40 STRAH PRED PRAZNIM
PROSTOROM, oddaja iz ci-
kla Dediščina za prihodnost
(Lj)
18.35 OBZORNIK (Li)
18.45 NADOBUDNEZI, oddaja TV
Beograd (Lj)
19.15 RISANKA( Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19 55 PROPAGANDNA    ODDAJA
20.00 OČI KRITIKE (Lj)
20.45 ŠTIRI ŽENSKE - dokumen-
tarna oddaja (Lj)
21.40 JAZZ NA EKRANU: Kvartet
Toneta Janše (Lj)
22.00 TV DNEVNIK (Lj)
PETEK, 14. 9.
8.55 TVVŠOLI: Morje, Slovenšči-
na, Ruščina (Zgb)
10.00 TV V ŠOLI: Angleščina, Zgo-
dovina, Izobraževalna repro-
taža (do 11.40) (Bgd)
14.55 TV V ŠOLI: ponovitev (do
16.00) (Zgb)
17.20 POROČILA( Lj)
17.25 USODA NEKEGA CHARLIE-
JA, oddaja TV Beograd (Lj)
17.40 RAZNAŠALCI ČASOPISOV,
otroška serija (Lj)
18.10. TRI SRCA (Radenci 79),
glasbena oddaja (Lj)
18.35 OBZORNIK (Lj)
18.45 SPETKER, izobraževalna
oddaja (Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA    ODDAJA
20.00 ZABAVNOGLASBENA   OD-
DAJA (Lj)
20.50 PROPAGANDNA    ODDAJA
(Lj)
20.55 JUNAKI SERIJSKEGA FIL-
MA: TOMA (Lj)
21.45 TV DNEVNIK (Lj)
22.00 NOČNI KINO: JAMES DEAN
- ameriški film (Lj)
SOBOTA, 15. 9.
8 00 POROČILA (Lj)
8.05 Z BESEDO IN SLIKO - F.
Forstnerič: KRUH (Lj)
8.20 MALA ČEBELICA,  otroška
oddaja( Lj)
8.35 7 STOPNIC DO GLASBE; 12
slonov (Lj)
8.50 NADOBUDNEZI, oddaja TV
Beograd (Lj)
9.25 PISANI SVET (Lj)
10.00 UKRADENI   IN  OKRADENI,
oddaja iz cikla Čas, ki živi
(Lj)
10.30 A. Tolstoj; TRNOVA POT, TV
nadaljevanka (do 11.50) (Lj)
14.10 POROČILA (Lj)
14.15 POKONCI DELFINA, jugo-
slovanski film (Lj)
15.50 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
15.55 SREDOZEMSKE IGRE, pre-
nos začetne slovesnosti v
Splitu (Zgb, Lj)
18.00 NAŠ KRAJ (Lj)
18.10 MILVA, zabavno glasbena
oddaja (Lj)
18.50 MUPPET SHOW; Madeline
Khan (Lj)
19.15 RISANKA (Lj)
19.20 CIKCAK (Lj)
19.30 TV DNEVNIK (Lj)
19.55 PROPAGANDNA ODDAJA
(Lj)
20.00 L. N. Tolstoj; ANA KARENI-
NA, TV nadaljevanka (Lj)
20.55 KAKO SE OBLAČIMO( (Lj)
21.00 NAVIDEZNI VELIKANI, ame-
riški film (Lj)
22.30 TV DNEVNIK (Lj)
22.50 TV KAŽIPOT (Lj)
PROM. NESREČE
IZSlUEVANJE
PREDNOSTI
JANEZ ARLIČ, 21, iz Sibenika
pri Šentjurju je vozil po Kidriče-
vi cesti v Celju. Ko je pripeljal do
križišča oziroma do odcepa ceste
proti Cinkarni je nasproti pripe-
ljal, prav tako z osebnim avtomo-
bilom, STANISLAV HAJNSEK,
61, iz Trnovelj, ki se je postavil na
prometni pas za zavijanje v levo
in tik pred Arličevim avtomobi-
lom tudi zavil. Prišlo je seveda
do trčenja, pri čemer sta se oba
voznika poškodovala - Hajnšek
ima težje, Arlič pa lažje po-
škodbe.
MOPEDIST PO
SREDINI
ALOJZ PLEVNIK, 23, iz So-
pote se je peljal z neregistriranim
mopedom iz Podčetrtka proti
Staremu gradu. Ko je pripeljal v
nepregledni desni ovinek, je vo-
zil po sredini cestišča. Nasproti
je pripeljal s tovornjakom MI-
HAEL POTOČNIK, 39, iz Griž, ki
je trčil v mopedista. Plevnik je
padel in se težje poškodoval.
NEPRAVILNO
PREHITEVANJE
Iz smeri Vranskega je pripeljal
do odcepa ceste proti Braslov-
čam, v kraju Kaplja vas, voznik
osebnega avtomobila JANKO
SMIT, 31, iz Črnega vrha pri Žal-
cu. Ko je že zavijal v levo, ga je
pričel prehitevati voznik osebne-.
ga avtomobila avstrijske regi-
stracije. Vozili sta trčili in Smito-
vega je odbilo z vozišča, kjer se je
dvakrat prevrnil, nato pa obstal
na desnem boku. Težje ranjene-
ga voznika Smita so prepeljali v
celjsko bolnišnico.
NA PREHODU ZA
PEŠCE
ALIJA 2RT, 18, iz Velenja je
prečkal cestišče na označenem
prehodu za pešce na Kidričevi
cesti v Velenju. Ko je prišel do
polovice cestišča, ga je tu zadel
voznik osebnega avtomobila.
Voznik J02E KOVAČ, 67, iz
Skal je ustavil, ozmerjal pešca in
se odpeljal. Miličniki pa so ga kaj
kmalu našli in Kovač jim je pove-
dal, da je sicer ustavil in se s
pešcem pogovarjal, da pa mu je
Zrt redel, da ni poškodovan.
OSA MU JE
NAGAJALA
Iz Sentruperta proti Logarski
dolini je vozil z osebnim avtomo-
bilom J02E RAMSAK, 43, iz Tr-
bovelj. Ko je pripeljal v Trnavo v
blagi desni ovinek, je zapeljal na
levo stran ceste in tu trčil v avto-
mobil, ki ga je iz.nasprotne smeri
pripeljal MATEJ ZMRZLAK, 41,
iz Polzele. Pri trčenju so se po-
škodovali trije sopotniki, mate-
rialne škode pa je za okoli 60.000
dinarjev. Voznik Ramšak je po-
vedal, da je med vožnjo odganjal
oso izpred obraza in pri tem za-
peljal v levo.
Poiščile V...IDEALU
Sredozemske športne igre v Splitu so tu.
Užitek bo še večji, če jih boste spremljali
na TV barvnih ali tudi črnobelih sprejemni-
kih. Velika izbira TV sprejemnikov najra-
zličnejših proizvajalcev je tudi v prodajalni
IDEAL
OPRAVIČILO
Cenjenim bralcem se vljudno opravičujemo zaradi
neljube pomote pri objavi, da je bila dodeljena
proizvajalcem kotlov iz Zrenjanina licenca
Buderus
- kakor je bilo v objavi v Novem tedniku štev. 28 z dne
19. 7. 1979.
Zrenjaninska tovarna namreč izdeluje svoje kotle, v
prodajnih enotah Kovinotehne
Pa so na voljo kotli iz Zrenjanina
in
l^otli Buderus.
Kovinotehna
TOZD Tehnična trgovina
lu- .....________:___^__... ^....... .   ... _ __________.   ...
PROMEm PREVEHTIVA
PIŠE: STANE ZUPANC
VIDNO MESTO PROMETNE
VZGOJE OTROK
Počitnice so minile in prostosti za otroke je konec.
Spet se začenjajo vsakodnevne skrbi v zvezi s šolo.
Starši in šole imajo skupne skrbi v zvezi z izobraže-
vanjem in vzgojo otrok. Ta skrb se kaže tudi v tesnem
sodelovanju med njimi.
Tudi na področju prometne vzgoje je tako, predvsem
zato ker se šole in starši zavedajo nevarnosti dnevne
poti otroka v šolo in domov.
Le tesno dodelovanje in obojestransko vplivanje na
otroke bo pripomoglo, da se bodo otroci znali prilaga-
jati in obvarovati nevarnosti v prometu.
Ceste omogočajo vse večji in gostejši promet, s tem
pa postanejo tudi za naše šolarje nevarnejše, kar doka-
zujejo tudi statistični podatki prometnih nesreč.
V proces iskanja najvarnejše poti v šolo se rnoramo
vključiti vsi in predvsem s svojimi vzgledi posredovati
otrokom tudi način prometno-pravilnega ravnanja. V
veliko pomoč so lahko tistim najmanjšim tudi starejši
sošolci, če prevzamejo soodgovornost, da bodo naj-
mlajše pomagali zavarovati na poti v šolo in domov. S
tem dosežemo dvojno korist, saj starejši učenci s tem
pripomorejo tudi k svoji lastni varnosti.
Spoznati najvarnejšo pot v šolo in jo pravilno upo-
rabljati, je naloga, kateri se je treba najprej posvetiti.
Praviloma morajo to storiti že starši. Pri tem ne smemo
nikoli pozabiti, da otroci niso majhni odrasli.
Otroci, ki niso poučeni o pravilni hoji in prečkanju
ceste, ne morejo biti krivi prometne nesreče. Za take
nesreče so krivi tisti, ki otroka o nevarnosti in pravil-
nem ravnanju niso poučili. Res je tudi, da zaradi take
nedopustne malomarnosti lahko postane žrtev naše
neodgovornosti otrok - naše največje bogastvo.
Starši bi morali v prvi fazi z otroci vaditi pot v šolo že
pred začetkom pouka, v nadaljevanju pa otrokom pre-
pustiti vodenje staršev po isti poti, da ugotovimo, kdaj
so otroci usposobljeni za samostojno pot. Pri tem se-
veda ne smemo pozabiti na upoštevanje cestno-pro-
metnih pravil, ki omogočajo varno hojo in prečkanje
cest.
Seveda pa učenci danes ne hodijo samo peš v šolo.
Marsikdo se vozi z avtobusom ali pa celo s kolesom.
Nanj torej prežijo še dodatne nevarnosti, za katere
mora biti otrok osveščen, da se jih zna izogibati.
Vsa ta razmišljanja nas prav gotovo obvezujejo, da s
skupnimi prizadevanji in nenehnim stremljenjem za
povečano varnostjo na naših cestah, nudimo vso po-
zornost našim najmlajšim udeležencem v prometu pri
njihovi prometni vzgoji in razvijanju prometne morale
sploh.
Več od 700 mrtvih vsako leto samo na slovenskih
cestah kliče nas žive, da po svojih močeh in sposob-
nostih storimo vse, da zavarujemo svoja življenja in
življenja drugih, posebno še življenja našega življe-
nja - naših otrok!
ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU
PO INDONEZIJI (10)
kljukasti križi
in obrezovanje
Namesto, da bi z otoka,^
žefv lepo jadrali, smo jadrni-'
co rinili po blatu, se spet pe-
ljali kakšnih sto metrov in
tako naprej. Po dobrih ^eh
urah takšne »vožnje« smo le
prispeli na cilj. Zanimiv je
bil sprehod po glavnem me-
stu Denpasarju. Najbolj živa-
hno je bilo na tržnici, pa člo-
vek tam ni mogel dolgo vzdr-
žati zaradi obupnega smra-
du. Največ so prodajali riž.
Tri vrste riža imajo. Črno,
rdeče in belo. Najboljše je
belo. Tisti najbolj premožni
imajo v hišah napeljano vo-
do, večina pa ne. Poleg Den-
pasarja imajo vodovod nape-
ljan le še v enem mestu na
Baliju. Na Bali ju je precej
bogatašev. Se zlasti velja to
za zdravnike. Ljudje niso so-
cialno zavarovani in morajo
vse zdravstvene storitve pla-
čati. Zdravniki so si tako na-
grabili kar precej cvenka. še
zlasti zadnja leta si tudi na
Baliju prizadevajo, da bi ra-
zlike med ljudmi omilili.
Med obiskom Denpasarja
smo si ogledali tudi srednjo
plesalsko šolo, ki ima svoje
sekcije skoraj na vseh otokih
v okolici. Ko smo med popo-
tovanjem po notranjosti oto-
ka obiskali neko slikarsko
šolo, nas je prav začudilo, za-
kaj nismo videli niti ene rea-
listične slike, ki bi prikazo-
vala ljudi na Baliju, njihovo
pokrajino in običaje. Razla-
ga, zakaj tako, je enostavna.
Vsakdo hoče živeti na dru-
gem svetu, lepšem, pravič-
nejšem, kjer ni razlik med
ljudmi, kjer so vsi srečni. Se-
danje življenje pa je v bistvu
revščina, iz katere bi vs-.kdo
rad ušel. Deloma pa izvira to
tudi iz njihove vere. Pisali
smo že o veselju, kadar kak-
šen človek umre.
Doživetje zase je bil spre-
hod po svetem gozdu opic,
kjer je tudi znano svetišče
kralja Marga. Marsikomu je
bilo pravzaprav celo žal, da
je odšel v ta gozd. Opice so
se zaganjale v nas in dvema
ženskam skočile celo na vrat
ter jima odnesle zlate veriži-
ce. Ena od prijateljic je mo-
rala zaradi opičjega napada
celo k zdravniku.
Vse hiše na Bariju so prav-
zaprav enako urejene. Na
sredi dvorišča je pod neko
streho postelja, kjer obrezu-
jejo dečke, kar je svojevrstni
postopek. Prava slovesnost.
Hindujska vera namreč pra-
vi, da naj bi z obrezovanjem
iz človeka spravili vse slabe
lastnosti. Na tem mestu se
začnejo tudi pogrebne slove-
snosti. Na desni strani je ku-
hinja, na levi pa spalnica. K
vsemu temu je treba prišteti*
še posebno sobo za sprejem
obiskov in pa seveda nekaj
hramov. Vsak družinski član
ima svojega, osrednji hram
pa je na koncu dvorišča in
namenjen vsej družini.
Ob obisku teh domačij
smo bili sprva presenečeni,
ko smo povsod videli kljuka-
ste križe. Seveda le-ti nimajo
tukaj nobene zveze s Hitler-
jevskim znakom. To je pra-
star simbol, ki označuje vrte-
nje, napredek, življenje in či-
stost. Hitler je ta . simbol,
znan pri vseh indoevropskih
ljudstvih, le povzel in grdo
omadeževal.
PIŠE: JANEZ VEDENIK
Povabilo na eno izmed kmečkih dvorišč. Razkazali so nam ga, in kot znamenitost še ve<
kot sto let starega očaka, ki ga vidimo na levi strani. Ta ogled je bil kar precej drag,
se »gostiteljev« nismo mogli iznebiti predno nismo razdelili vsega drobiža. Na Baliju
skoraj VSi DrosJačijp. Že bolj iz B9V»de kot potrebe.1
PREVIDNOST
Na pa,rkirišču v Pragi obstaneta drug ob drugem »mer-
cedes« in »moskvič«. Lastnika ogledujeta drug dru-
gemu avto in potem vpraša lastnik mercedesa, kaj
sosed sodi o vozilih; kateri da je boljši.
Moj,« pravi lastnik moskviča.
»Potem pa ne veste kaj dosti o avtomobilih,« zagode
lastnik mercedesa.
»O, ne. Jaz vem vse o avtomobilih, toda ničesar o
vas...?«
*or6ča''
Najbolj senzacionalno novico je prinesel neki jutranji
sprehajalec ob Savinji, ki je odkril, oziroma videl neko
zelo čudno žival (podobna je menda tisti iz jezera na
Škotskem). Videl jo je ob izlivu Voglajne v Savinjo. Dobro
obveščeni strokovnjaki, ki so izvrstno nabrušeni v pozna-
vanju ekoloških skrivnosti trdijo, da je ta pošast sinteza
vseh aktivnih povzročiteljev slabega zraka in na pol
mrtvih voda, ki tečejo skozi Celje.
V času sejma Vse za otroka so s pismom opozorili vse
celjske trafike, da njihovi eksponati niso dovolj vzgojni o
čemer priča pomanjkanje vzgojnih igrač. Prizadeti v od-
govoru zatrjujejo, da si s tem naj družba ne beli glave, ker
imajo oni dovolj vzgojnih rekvizitov v izložbah in na
policah, predvsem v obliki pušk in pištol...
RESNICOLJUBNI AMADEUS
lepa pesem klopotcev
Ena izmed kitic Slomško-
ve pesmi »En hribček bom
kupil«, ki je že davno pona-
rodela pravi: »2e čriček pre-
peva, ne morem več spat, v
trgatev veleva spet pojdemo
brat...!« Ta čas se približuje
tudi v drameljskih vinogra-
dih, ki so posejani na sonč-
nih pobočjih Uršule, Svetel-
ke, Pletovarij, Slemen, Stra-
že na gori. Jazbin itd.
Obeti za letošnjo trgatev so
v drameljskih goricah kar
dobri. Sicer je bilo v posa-
meznih krajih nekoliko po-
mladanske pozebe, pozneje
pa nekoliko toče, vendar to
na pridelek ne bo bistveno
vplivalo. Zanimivo je, da so
se drameljski vinogradniki
od prejšnjih domačih sort vr-
bovca, javorja in še drugih,
ki so bile visokorodne, ven-
dar manj kvalitetne preu-
smerili na kvalitetni laški ri-
zling, beli burgundec, silva-
nec in še druge kvalitetne
bele vrste. V znatni meri pa
so pričeli zasajati svoje vino-
grade s črnino in to modro
frankinjo, žametovko in kra-
ljevino. Vino iz teh sort je
podobno bizeljčanu ali do-
lenjskemu cvičku. Na sploh
ima drameljsko vino izredno
prijetno kislino, zato je zelo
pitno, nima previsoke alko-
holne stopnje in vzbuja tek
po hrani. Napredek je tudi v
načinu sajenja v široke vrste
na terase, visoko vzgojo itd.
Poleg domačih vinogra-
dnikov, ki gojijo večje vino-
gradniške površine, se je v
obdobju zadnjih šest do
osem let pojavilo večje števi-
lo novih vinogradnikov, ki
jim v glavnem ne gre za vin-
sko proizvodnjo, temveč bolj
za »hobby«, po naše konji-
ček in telesno in duševno ra-
zvedrilo. Poleg manjših vi-
nogradniških površin, ki so
jih iztrgali povečini iz zapu-
ščene zemlje so si uredili hi-
šice, nekateri jim pravijo vi-
kendi, drugi hramčki, gorce.
itd. Okoli njih so posadili še
jagodičevje, sadno drevje, ,si
uredili vrtičke in še drugo.
Selitev šentjurčanov v
Dramlje je nedvomno pov-
zročila sodobna avto cesta
Slovenika in njen priključek
v Dramljah. Kraj sam se po
otvoritivi ceste izredno hitn
in lepo razvija, lahko bi
tudi turistično, vendar je go
stinstvo prešibko razvito, sa.'
ima le trgovsko podjetj«
MERX en sam bife, kari«
vsekakor premalo.
E. RECNIK
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec '
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a. poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika
in Radia Celje Milan Seničar. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, Odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejči^
Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone
Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga COP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne
številke 5 din, celoletna naročnina 230 din, polletna 115 din. Za tujino je cena dvojna. Štev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Del"
Ljubljana, TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.