400 proizvodnih minut draži nedelavne
Morda smo preveč let obiskovali le tiste delov-ne kolektive, ki so nas zvabili z bliščem (upravnih) zgradb? Podoba žage DO Hoja TOZD Pohištvo Polhov Gradec je bila očitno premalo izstopajoča, da bi pritegnila časnikarsko zvedavost. Smo jim delali krivico?
TOZD Pohištvo Gradec je po številu zaposle-nih (189) in po prihodku (630 milijonov din) največja temeljna organizacija Hoje. V Polhovem Gradcu ima oddelka Zaga in Pohištvo, na Koprski cesti pa oddelek Tapetništvo. Letos bodo izvozili za okrog 2,1 milijona dolarjev pohištvenih izdel-kov in opreme.
Katere so posebnosti pograjske žage, smo iz-zvali v pogovor direktorja tozda Albina Meteža?
»Na pogled je naša žaga res skromna. A naj povem, da jartnenik sovjetske izdelave porabi za razrez hlodov dvainpolkrat manj časa, kot prejš-nji stroj. Z dodajnimi in obveznimi transprtnimi trakovi pa smo tudi zmanjšali obseg ročnega dela. Letos razžagamo okrog 10 tisoč kubičnih metrov lesa. Pretežno iz naše okolice. 60-70 odstotkov je smrekovih, precej bukovih in hrastovih, nekaj pa še jesenovih, češnjevih, brestovih, jelšinih in dru-gih hlodov. Izvozimo malo desk, saj smo se dogo-vorili, da bomo te polizdelke namenjali predvsem domači lesni industriji.
V zadnjem času je precejšnje zanimanje za posebne, domače vrste lesa. Tako smo pripravili za ZRN 400 kubičnih metrov češnjevega lesa. V ZRN, Franciji, Belgiji, Švici je veliko povpraševa-nje po pohištvu iz češnjevine in podobnih vrst lesa. Tudi pri nas snujemo v dokumentih za ob-, dobje 1986-1990, da bi izdelovali del pohištva iz teh lesnih tvarin, saj bi ga kot visokokakovostne proizvode lahko po izjemno ugodnih cenah pro-dali v tujin^.«
Navedli ste podatek, da boste izvozili za 2,1 milijona dolarjev. Kam in s čigavim komercialnim prizadevanjem?
»Trenutno izdelujemo opremo za bolnici in
...  farmacevtsko fakulteto v Libiji ter za objekte v
'¦   Iraku. Skupaj s Hoblesom se v Londonu dogovar-
jamo za prevzem naročil za izdelavo pohištva za
Saudovo Arabijo in druge dežele Bližnjega vzho-
da. Preko naše komercialne službe in kolegov v
Slovenijalesu, Lesnini, Jugodrvu in drugih tovrst-
hih delovnih organizacij, smo dali za 12 milijonov
» dolarjev ponudb. Koliko naročil bomo dobili, je
težko reči, a prav gotovo bomo morali razširiti
krog sodelavcev v drobnem gospodarstvu, da bo
mo lahko v celoti in pravočasno izdelali naročeno
:.   opr^mo.«
Zaradi česa se običajno zatika pri uresničitvi izvoznih naročil?
»Naročnik si zaželi določeno barvo, okrasek, blago, usnje, ultrapas, itn, ki ga je mogoče v neomejenih količinah dobiti na zunanjih tržiščih. Pri nas pa željenega izdelka ni. Zaradi takih, po vrednosti drobnih želja, moramo odpreti na dese-tini vrat in milostno prositi za uvozno dovoljenje. Deviz imamo dovolj, a tudi v takih primerih nam reže kruh administracija. Ni prav, da nam naših
poslih krojijo usodo neprizadeti ljudje v republi-ških in zveznih uradih.«
Naročila pridejo iznenada, tudi pod časovno in količinsko neugodnitni pogoji. Kako se organizi-rate?
»Običajno so dobavni roki resnično napeti. Na-ši delavci, predvsem pa delavke, vedo, da jadiko-vanje ne bo dalo izdelkov. V tovarno pridejo katerokoli uro ali dan in marljivo delajo. V proiz-vodnji imamo po zadnjih izračunih 86-88 odstot-ni izkoristek delovnega časa. Žal tak še ni v režijskih službah in na žagi, a naš stabilizacijski program vodi tudi ti skupini delavcev k uspehom sodelavcev v proizvodnji. Naš stabilizacijski pro-gram ni skupek besedičenj, za kar so člani naše OO ZK označili tudi gradivo 13. sdje CK ZKJ, ampak zajema povsem določena spreminjanja de-lovnih in organizacijskih razmer. Uspelo nam je, da prejme proizvodnja le popolnoma razčiščene dokumente, ki jih rabi za izdelavo produktov. Da so ti resnično taki, odgovarjam neposredno jaz. Realna vrednost naših zalog pada, nominalna pa se prilagaja inflapiji. Ta del sredstev ne sme prese-či dovoljene vsote, ker bi vsem nam potem lahko nevarno zmanjšal dohodek. Naša disciplinska de-javnost pozna le dve stopnji: pogovor in nasvet, če pa to ne zaleže, pogojno ali resnično izklju-čitev. Kolektiv, v katerem so predvsem domačini, sam izloča nedelavne. Veliko rezervo pa imamo še pri nabavi polizdelkov in surovin nelesnega značaja. Naša nabavna služba je v Ljubljani. Ta oddaljenost podaljša čase nabav, pa tudi neposre-dno soočanje s proizvodnjo žal ni tako prizadeto, kot če bi bila nabava pri nas. Zato razmišljamo o nakupu službenega avtomobila. Pa so delavci pro-ti, ker menijo, da morajo delavci v nabavi vestno izpolnjevati svoje naloge tudi do našega TOZD in, da potrebujemo trenutno še nekatere bolj proizvodne stroje. Razumem jih, a povsem se ne strinjam z njimi. Čas je denar. Tega pa je vse manj. Tudi tega se morajo zavedati naši pridni delavci.
V TOZD Pohištvo v Polhovem Gradcu pri-pravljajo planske dokumente za drugo polovico osemdesetih let. Ugotavljajo, da bo tudi pri njih težko uskladiti želje in možnosti.
STANE JESENOVEC