Ljubljana, ponedeljek, 11. julija 1955 Leto XXI. Štev. 161 glavn. um odgovorni UREDNIK IVAN ŠINKOVEC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List Izhaja vsak dan razen petka. H Cena 10 dinarjev PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEl KAVICA .LJUDSKA raAVICA. USTANOVLJENA t. OKTOBRA 1834 * MED NAKOONOOSVO" BODILNO BORBO JE IZBA. J AL. A KOT 14-DNEVNTK EN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1M1 KOT DNEVNIK NATO PA KOT TEDNIK * OD I. JUNIJA 1SU IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO. IZJAVA SVETOZARJA VUKMANOVIČA ob novih uredbah in odlokih Zveznega izvršnega sveta S posebnimi predpisi Zveznega izvršnega sveta se bodo z današnjim dnem podražili na trgu nekateri proizvodi. Predvsem se bodo odkupne cene pšenice povečale za 5 dinarjev pri kilogramu, koruze za 6 dinarjev, medtem ko se bo prodajna cena kruha in moke povečala povprečno za 12 din. Hkrati je bil ukinjen regres za pridobivanje masti, tako da bo prišlo do prostega formiranja cen masti in olja, kar bo privedlo do njihovega povečanja. Prav tako se bodo povečale cene tobaka v prodaji na drobno ter potniške tarife na železnicah. Kot doplačilo spričo povečanih stroškov za prehrano je bila izdana posebna uredba o zvišanju plač, pokojnin, invalidnin, kakor tudi otroških doklad. V nasprotju z govoricami, ki so v zadnjem času krožile na trgu, je cena sladkorja ostala nespremenjena. Beograd, 10. julija (Tanjug). V zvezi s predpisi o novih cenah žita in nekaterih drugih pridelkov je dal podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič tisku naslednjo izjavo: Zvezni izvršni svet je izdal odlok o naslednjih spremembah cen: a) zvišanje odkupne cene pšenice za 5 din pri kilogramu, odkupne cene koruze za 6 din in odkupnih cen ostalih vret žita v skladu s cenami pšenice in koruze; b) zvišanje prodajnih cen kruha in moke povprečno za 12 din pri kilogramu, s tem da se nekoliko bolj zvišajo v oddaljenejših nežitorodnih področjih zaradi zvišanja prevoznih stroškov; c) svobodno formiranje cen masti in olja, kar bo hkrati pomenilo zvišanje teh cen; d) zvišanje cen tobaka v prodaji na drobno za 27 %; e) zvišanje potniških tarif na železnici približno za 20 %. Zaradi povečanja stroškov za prehrano spričo teh sprememb cen se zvišajo plače, pokojnine in invalidnine za 500 din mesečno, otroške doklade pa za 240 dinarjev mesečno. Trije glavni momenti so vplivali na to, da je bil izdan odlok o zvišanju odkupnih in prodajnih cen žitaric in izdelkov iz njh. Predvsem je treba razen drugih ukrepov tudi s ceno ustvariti ugodnejše pogoje za pridelovanje žita. Znano je, da pridelovanje žita zaostaja za naraslimi potrebami prehrane prebivalstva, kar je veliko breme za našo plačilno bilanco, ker moramo uvažati znatne količine žita. Dalje je treba s tem, da vskladimo cene žita s cenami ostalih proizvodov, vplivati na bolj ekonomično uporabo žita v potrošnji. S tem, da bomo vskla-dili cene žita s cenami drugih proizvodov, bomo vplivali na postopno zboljšanje naše sedanje dokaj enostranske sestave prehrane, ki se odlikuje s prevelikim deležem žita. S tem bomo hkrati preprečili, da kmetijsko prebivalstvo v nežitorodnih področjih subvencionira potrošnjo žita, kar se je doslej dogajalo prek nizke cene, kar ima neugodne gospodarske posledice. Naposled omogoča zvišanje odkupnih cen žita in njihova vskladitev s cenami drugih kmetijskih pridelkov, da preidemo pri koruzi in ostalih vrstah žita, razen pšenice, takoj na prost režim prometa, vtem, ko bi prešli pri pšenici nanj postopoma. Tako bomo na zelo važnem področju prometa odpravili administrativno intervencijo, kar bo tudi ugodno vplivalo na proizvodnjo in promet. Cene žita zaostajajo za conami ostalih kmetijskih pridelkov. Indeks dosedanjih predpisanih odkupnih cen žita (baza: 1938 — 100) znaša 1550, vtem ko znaša indeks cen živine in živinskih proizvodov 1960, sočivja 1954, vina 2773 itd. Cene žita zaostajajo v primerjavi z drugimi kmetijskimi pridelki zato. ker se cene naštetih in drugih kmetijskih pridelkov formirajo prosto na trgu in ker so zadnia leta naraščale. Naraščale pa so zaredi nenehnega naraščanja denarnih dohodkov prebivalstva, ki ga ni spremljalo tudi ustrezno naraščanje kmetijske proizvodnje. Na drugi strani pridelovanje žita zaostaja v tem, ko je industrijska proizvodnja po vojni močno narastla in ko je tudi proizvodnja ostalih kmetijskih pridelkov nad predvojno ravnijo, je pridelek žita manjši od predvojnega. Tako je znašal pridelek glede na povprečni letni pridelek v letih 1935 do 1939 (= 100) indeks pridelovanja žita v zadnjih štirih letih: iz leta 1951 pšenica 90, koruza 90, leta 1952 pšenica 67, koruza 33, leta 1953 pšenica 99, koruza 86, leta 1954 pšenica 55, koruza 67. Se večje je zaostajanje v pridelovanju žita, če ga presojamo po količini na prebivalca, ker je število prebivalcev naraslo. To povzroča čedalje večjo neskladnost med pridelovanjem žita in nenehoma naraščajočimi potrebami. Zato smo primorani, da zelo mnogo pšenice uvažamo. Takšna nizka proizvodnja in velik uvoz žita je zelo težaven problem za življenjski standard prebivalstva, ker zelo obremenjuje našo plačilno bilanco, zaradi česar je treba omejiti uvoz raznih industrijskih surovin, s tem pa tudi proizvodnjo industrijskega i blaga za široko potrošnjo. Nove odkupne ' cene žita so zdaj v glavnem vskladene s cenami drugih kmetijskih pridelkov. Indeks cen žita bi bil v prihodnje nekoliko ugodnejši, kakor je povprečni indeks ostalih kmetijskih pridelkov, kar je nujno I’potrebno glede na njihovo važnost za naše gospodarstvo in na potrebo po izpodbujanju pridelovanja žita. Zvišanje odkupnih cen bo omogočilo pridelovalcem žita, da bodo povečali svoje dohodke in da bodo lahko več investirali v proizvodnjo. To bo ob uveljavljanju ostalih ukrepov za pospeševanje kmetijske proizvodnje ugodno vplivalo na povečanje pridelka in tržnost žita. Povečanje pridelka žita je, kakor sem rekel, bistven pogoj za zboljšanje življenjskega standarda, ker razbremenjuje našo plačilno bilanco uvoza žita, s čimer se ustvarja možnost za večji uvoz surovin za potrošnjo industrijskega blaga. Naša sestava prehrane se odlikuje z veliko potrošnjo kruha v primerjavi z drugimi živili. Delež žita je v celotni prehrani prebivalstva zelo velik in znaša 69 vtem ko znaša n. pr. v Franciji 46 %, v Nemčiji 44 %, na Holandskem 39 % deleža v celotnem številu kalorij. Nadaljnja značilnost naše sedanje sestave prehrane je, da se potrošnja žitaric ne zmanjšuje, marveč da celo nekoliko narašča. Tako je znašala potrošnja žitaric na prebivalca v zadnjih letih: 1951. leta 181 kg, 1952. leta 187 kg, 1953. leta 200 kg, 1954 leta 207 kg. Čeprav dosedanje nizke cene kruha in moke niso edini činitelj velike potrošnje žita, vendar so nedvomno eden izmed činitcljev. Vskladitev cen kruha in moke s cenami drugih kmetijskih pridelkov bo ugodno vplivala na nadaljnje formiranje sestave prehrane, čeprav tudi tu ne smemo pričakovati naglih in znatnih sprememb, ker je spreminjanje sestave prehrane počasen proces, ki gre vzporedno s splošno kre-| pitvijo potrošnega sklada in življenjskega standarda in s povečanjem proizvodnje tistih kmetijskih pridelkov, ki lahko delno zamenjajo žitarice. Vendar pa je bistveno, da s politiko cen, z normalizacijo cen kiuha in moke ta proces podpremo. 1 Nizke cene kruha in moke tudi pomenijo, da kmetijsko pre- bivalstvo v nežitorodnih področjih subvencionira potrošnjo teh živil. To subvencioniranje je neupravičeno, kajti prebivalstvo na teh področjih ima znatne dohodke tako iz zaposlitve zunaj kmetijstva kakor tudi iz prodaje svojih kmetijskih proizvodov, katerih cene so v primerjavi z dosedanjimi cenami kruha in moke znatno večje (živina, vino, sočivje itd.). To je tudi gospodarsko škodljivo, ker privede do nepravilne razdelitve dohodka na vasi in je v škodo pridelovalcu žita, kar neugodno vpliva na pridelovanje žita. Z uvedbo posebne takse se bo zvišala dosedanja mletvina merica za 2 din pri kilogramu krušne moke in za 3 din pri kilogramu bele moke. To bo povzročilo delno podražitev kruha v potrošnji, tudi za kmetovalce, kar je nujno potrebno, da bodo tudi kmetje bolj ekonomično uporabljali žito. Kakor vidimo, je zvišanje prodajnih cen kruha in moke ter odkupnih cen žita gospodarska nujnost, tako da lahko po pravici pričakujemo ugoden vpliv tega ukrepa na pridelovanje in na trg. Podobnega značaja in pomena je tudi odlok o prostem formiranju cen mašiti in olja. Posledica vzdrževanja dosedanjih čvrsto predpisanih. in nizkih cen maščob — ob naraščanju cen drugih kmetijskih pridelkov — je bilo destimuliranje domače proizvodnje masti in čedalje večji uvoz. Nizka cena masti je imela podobne gospodarske posledice kakor nizke cene kruha in moke s tem, da so bile pri masti še bolj neugodne. Sedanja cena masti nikakor ni v skladu s cenami pitanih prašičev v odkupu, zato klavnice sploh niso zainteresirane na proizvodnji masti, ker imajo pri njej izgubo vzlic regresu, ki ga dobivajo. Takšen odnos klavnic do proizvodnje masti je neugodno vplival tudi na rejo prašičev. Razume se, da so to nevzdržne razmere za rejo in za proizvodnjo masti v klavnicah. Zato je bilo v interesu razvoja proizvodnje masti nujno potrebno preiti na proste cene, da bi omogočili normalno proizvodnjo tega važnega Živila. Brez normalizacije pogojev za domačo proizvodnjo smo izpostavljeni čedalje večjemu uvozu, kar nenehoma ogroža preskrbo domačega trga z maščobami. Letos se že kaže, da planirani uvoz masti 28.000 ton ne bo zadostoval in da se bo povečal še za 5000 ton. Kaikor vemo, je svoječasni prehod na prosti promet živine in živinskih proizvodov zelo ugodno vpili val na razvoj živinskega fonda, omogočil je tudi stalno naraščanje izvoza, česar ne hi bilo, d« smo ostali pri starem administrativnem režimu prometa in cen. Prosto formiranje cen maščob lx> privedlo do formiranja ekonomskih cen teh proizvodov. To bo omogočilo, da se bodo cene maščob normalno — prek trga — vsklndii.le z ostalimi cenami, kar je bistveni pogoj za normalizacijo proizvodnje in potrošnje. Prosto formiranje cen maščob lm seveda pomenilo tudi njihovo zvišanje. Nasproti tem pa je treba poudariti dvoje dejstev: prvič, da bomo še zmeraj — dokler domača proizvodnja ne bo zagotovila zadostnih količin — nadaljevali uvoz tistih količin masti, margarine in olja, ki nam primanjkuje za kritje potrošnje ozir. za to, da preprečimo neupravičeno naraščanje cen. Drugič, z zvišanjem plač je zagotovljen ustrezen znesek zaradi podražitve maščob. Oba ta dva ukrepa morata preprečiti začasno negativne posledice za življenjski standard, medtem ko je trajna rešitev stabi-Itzacijia cen maščob na podlagi povečanja domače proizvodnje, za katero je novi režim formiranja cen eden izmed pomembnih ugodnih pogojev. Cena tobaka je v primerjavi s cenami drugih industrijskih izdelkov nizka. Vtem ko so cene (Nadaljevanje na 2. strani) LONDONSKI RAZGOVORI EDENA IN NEHRUJA Stališče sovj etske vlade obeta možnosti za uspeh ženevskih razgovorov London, 10. jul. (Tanjug). — V britanskih krogih poudarjajo, da je bilo Nehrujevo bivanje v Londonu za Edena dragoceno predvsem zato, ker je indijski ministrski predsednik povedal vtise o svojih nedavnih razgovorih s sovjetskimi voditelji in o možnostih za popuščanje napetosti na ženevski konferenci. Nekateri krogi izjavljajo, da Nehru sodi, da stališče sovjetske vlade obeta ugodne možnosti za uspeh ženevskih razgovorov. V razpravah o položaju na Daljnem vzhodu sta Nehru in Eden izmenjala misli o Indokini in Formozi, glede česar sta — kakor poudarjajo v Londonu — gledišči Indije in Velike Britanije podobni. Eden je slišal Nehruje- vo mnenje o izbruhu bojev v Severnem Laosu, ki so povzročili v Londonu veliko zaskrbljenost. Poudarjajo, da je do spopada prišlo v kritičnem času in da bi utegnil vplivati na potek ženevskih razgovorov, na katerih bo, kakor pričakujejo, sovjetska delegacija sprožila vprašanje Daljnega vzhoda. Kar zadeva Formozo, britanski funkcionarji ne prikrivajo dejstva, da sta gledišči Indij# in Velike Britanije različni od gledišča ZDA. Prihod stalnega indijskega predstavnika OZN Krišne Menona v London v času, ko je prispel tjakaj Nehru, povezujejo z Menonovo misijo in z razgovori, ki jih je imel v Pekingu, Londonu in Washingtonu, Na Cipru ni pomiritve Navzlic političnim razgovorom — demonstracije Nikqfija, 10. julija. (AFP). — Visoki funkcionar ciprske etnar-hije Nikos Kranidiotis je odpotoval davi z letalom v Atene, da bi izročil grški vladi poslanico arhiepiskopa filakariosa, ki se je Nov razorožitveni načrt Združenih držav Amerike London, 10. julija, (Tanjug). ^Sunday Times« poroča iz Wa-šhiigtona, da ZDA pripravljajo razorožitveni načrt, ki bi »dovoljeval velesilam minimum sil za obrambo, ki pa ne bi imele ofenzivne moči«. Na tem načelu so zasnovani predlogi posebnega Eiksenhovverjevaga svetnika za oborožitev Stassena in njegovih izvedencev. List piše, da tega načrta ne pripravljajo za Ženevo, pač pa bo lahlko služil za razprave v podikomiteju ZN letošnjo jesen. včeraj dve uri razgovarjal z britanskim kolonialnim ministrom Lennox-Boydom. Kranidiotis se bo sestal z grškim zunanjim ministrom Stefa-nopulosom in ga seznanil z razgovori, ki sta jih imela Makarios in Lennox-Boyd. Na stotine demonstrantov je sinoči korakalo po ulicah Larna-ke in Famaguste na Cipru. Demonstranti so nosili lepake in Ji^klikali gesla proti tristranskim londonskim razgovorom o bodočnosti Cipra, proti sedanji ustavi Cipra in proti vojaškim oporiščem. Incidentov ni bilo. Sinoči je 13 mladih Grkov v Nikoziji začelo gladovno stavko v znak protesta proti ravnanju v zaporu. Njihovi advokati so poslali protestno brzojavko britanskemu kolonialnemu ministru Lennox-Boydu, ki se zdaj mudi na Cipru. potem ko je Cu En Laj predlagal neposredna kitajsko-ameriška pogajanja. Kaže, da Menon ni dosegel uspehov na razgovorih z Dullesom, ker ni nobenih znamenj, da želi Washington omogočiti politične razgovore s Kitajsko, preden ne bodo jasni sadovi ženevske konference. Domnevajo, da sta se Nehru in Eden Sporazumela, da se je treba zavzemati za strpnost in vzdržnost na obeh. straneh. Medtem ko bi si Eden prizadeval, da bi v Washingtonu ne storili ničesar, kar bi povečalo zaostritev, p« so v Londonu prepričani, da je indijska vlada najbolj poklicana svetovati Kitajski zmernost, in sicer vzlic temu, da glede Formoze ni bil na diplomatskem področju dosežen napredek. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da je Eden na razgovorih z Nehrujem izrazil svojo vznemirjenost spričo teženj, da bi ženevski sestanek, ki so ga na Zahodu predvsem zasnovali kot evropsko konferenco, preveč usmerili na razprave o Daljnem vzhodu, kar bi utegnilo privesti do »hudih političnih komplikacij«. Toda kaže, da je indijski ministrski predsednik britansko vlado prepričal, da Moskva ne namerava storiti kaj takega. Sovjetska delegacija m konferenco v Ženevi Moskva, 10. jul. (AFP). — V moskovskih diplomatskih krogih trdijo, da bo sovjetska delegacija, ki bo 16. t. m. odpotovala v Ženevo, številčno najmočnejša delegacija, kar jih je SZ kdajkoli poslala na kako mednarodno konferenco. Domnevajo, da bo poleg ministrskega predsednika Bulganina in zunanjega ministra Molotova odpotovalo tudi nad dve sto strokovnjakov, tehničnega in ostalega pomožnega osebja. BIVŠI PREDSEDNIK FRANCOSKE VLADE MENDES-FRANCE O POLOŽAJU V SEV. AFRIKI Potrebni so odločni ukrepi Incidenti in demonstracije nacionalistov ob prihodu novega generalnega rezidenta v Maroko Valence, 10. jul. (AFP). Bivši predsedhik francoske vlade Pier-re Mendčs-France je imel v Valenci govor, posvečen Severni Afriki, zlasti položaju v Alžiru. , Rekel je, da so Franciji prikri-| vali težaven položaj v Severni Afriki, in izrazil mnenje, da bi lahko mir in zaupanje v Alžiru upostavili samo, če bi »lojalno, j žal z veliko zamudo, uporabili . status iz leta 1947«. Rekel je tudi, ! da so njegovo vlado, ki je ho-i tela uveljaviti ta zakon, ostro I kritizirali in napadali. Pripomnil J je, da je bila uporaba zakona v j Francoski uni.il v očeh opozicije sramotna. »Ce je zakon slab, i mora biti človek toliko pogumen, da predlaga njegovo ukinitev ali spremembo,« je rekgl Mendčs-I France. : Potem je govoril o perečih gospodarskih in socialnih vpra- Jugoslovanski novinarji v Kairu Kairo, 10. jul. (Tanjug). Jugoslovanski poslanik v Egiptu Marko Nikezič je priredil snoči sprejem na čast jugoslovanskim novinarjem. Na sprejemu je bilo nad sto povabljenih. Sprejhm je minil v prisrčnem razpoloženju. Delegacija jugoslovanskih novinarjev se bo vrnila v Jugoslavijo 13. julija. Naša letalska delegacija v Leningradu Moskva, 10. julija. (TASS). — V Leningrad je včeraj prispela jugoslovanska letalska delegacija pod vodstvom generalpodpolkovnika Zdenka Ulepiča. Člani delegacije so si ogledali znamenitosti mesta, zatem pa so bili gostje na večerji, ki jo je njim na čast in na čast indijski letalski delegaciji priredilo poveljstvo letalskih sil leningrajskega vojaškega okrožja. šanjih v Severni Afriki in izjavil, da »noben politični red ne more zmagati v bedi«. V Alžiru je zdaj 850.000 brezposelnih, povprečni letni dohodek domačina pa znaša kakih 40.000 frankov. Mendčs-France je rekel, da se spričo takšnega položaja ne sme- Maroški sultan In francoski generalni rezident Gilbert Grandval mo čuditi, da se prebivalci Severne Afrike upirajo. Mendes-France je na koncu izrazil zadovoljstvo spričo ratifikacije francosko-tuniških konvencij v francoski Narodni skupščini, češ da to glasovanje »nedvomno pomeni važen datum v zgodovini Francoske unije. Položaj v Alžiru in Maroku zahteva enako odločno pobudo, kakor je bila pobuda, ki je napravila konec francosko-tuniški napetosti«. Casablanca, 10. jul. (AFP). — V demonstracijah, ki so izbruhnile včeraj v Casablanci ob prihodu francoskega generalnega rezidenta, je policija s strelnim orožjem ranila sedem Maročanov. Aretirala je 52 demonstrantov. Aliir, 10. jul. (Reuter). V spopadu z nacionalisti na gori Ores v vzhodnem Alžiru je padel en član domovinske garde in štirje nacionalisti, tri nacionaliste pa so ujeli. Francoske padalske čete so ubile vodjo neke nacionalistične skupine in ujele v boju blizu Tonieta šest nacionalistov. Generalni svet za constantin-ski okraj je imel izredno sejo, na kateri je sklenil upostaviti šest novih okrajev. To so ukrenili v okviru načrtov v upravni reformi generalnega guvernerja Alži-ra. ki meni, da upravna služba v Alžiru nima dovolj osebja, in da je izgubila stik z alžirskim ljudstvom. Glavni urednik glasila KP Al-žira »Alger Republicain« Henri Alleg je bil obsojen na tri mesece zapora in 25.000 frankov denarne globe, ker je objavil »poročila, ki bi utegnila povzročiti nerede«. Sporazum o imenovanju nemških oficirjev Bonn, 10. jul. (AFP). Komisija za varnost zahodnonemškega l parlamenta je odobrila snoči ustanovitev odbora, ki bo imenoval nemške vojaške poveljnike od čina polkovnika navzgor. Ta odobritev je posledica sporazuma med socialnodemokratsko opozicijo in večino v zahodnonemškem parlamentu. To je prvi sporazum od septembra 1953 (takrat so sprejeli zahodnonemško ustavo) med socialnimi demokrati in Adenauerjevo parlamentarno večino. vmnrorosjfB "iflpovFD Vremenska napoved za ponedeljek, 11 julija. Menjajoče se oblačno vreme s krajevnimi plohami, zlasti v popoldanskem Pasu. Temperatura ponoči med 10 in 14, na Primorskem do 1« stopinj. podnevi med 16 in 23 stopinj C. Nove cene in življenjski standard Po številnih razpravah, spro-' lenih tako v pristojnih organih in v Ljudski skupščini, kakor tudi v širši javnosti, je prišlo do vskladitve cen žitaric in masti s splošno ravnijo cen v naši državi. Cilj umetnega vzdrževanja nizkih cen teh pridelkov je bil svoj čas zaščititi življenjski san-dard prebivalstva, ker je šlo za glavna živila. Čeprav je bila s tega vidika upravičena, je takšna, z gospodarskega gledišča nevzdržna politika morala povzročiti vrsto nezaželenih posledic. O tem zgovorno priča zelo visoka potrošnja žitaric, ki. je med največjimi na svetu, saj doseže nad 200 kg na enega prebivalca letno. Isto velja tudi za maščobe. Takšna sestava prehrane, ki je v škodo ostalim živilom, je neugodna tako za prebivalstvo, kakor tudi za vse gospodarstvo, ki se mora spričo nezadostnega domačega pridelka večinoma usmeriti na uvoz, in to spet v škodo ostalih proizvodov za Široko potrošnjo, kakor tudi surovin, katerih povečani uvoz bi omogočil znatno večjo proizvodnjo, s tem pa tudi potrošnjo industrijskega blaga. , Nizke cene žitaric in masti so bile po drugi strani eden izmed pomembnejših vzrokov ne samo relativnega, marveč tudi absolutnega nazadovanja v pridelovanju žitaric in maščob. Čeprav gre tu za zaostajanje celotne kmetijske proizvodnje, ki ga ni moč kratko malo in izključno zreducirati na problem cen, čeprav je bilo dosedanje nesorazmerje med cenami teh in ostalih kmetijskih pridelkov eden izmed bistvenih elementov nezadostne zainteresiranosti pridelovalcev žita in maščob, da bi povečali tržne presežke. Neskladje med čedalje večjimi potrebami prebivalstva po živilih in zastoj v pridelovanju le-teh bi privedla v povojnem obdobju industrializacije in splošnih gospodarskih naporov dežele do znatnega zvišanja njihovih cen in s tem tudi do ogrožanja življenjskega standarda prebivalstva. Toda doslej je bil potrošnik zaščiten z umetnim vzdrževanjem nizkih cen teh pridelkov, kar je terjalo zelo velik uvoz, kakor tudi razne druge izvengospodar-ske ukrepe. Toda tega cilja ni bilo moč dolgo časa uresničevati, ne da bi hkrati povzročili tudi vrsto motenj tako na področju potrošnje kot v proizvodnji. Zadostuje, če pripomnimo, da so, denimo, klavnice, ki so, da bi ohranili nizke cene, dobivale regrese od države, vse bolj opuščale pridelovanje masti, spričo česar je potrošnja v naši državi postajala še bolj odvisna od uvoza. Sedanji prehod na realne cene teh pridelkov dejansko pomeni normalen in nujen ukrep, da bi življenjski standard delovnega prebivalstva postavili na zdravo gospodarsko podlago, brez državne intervencije takšne vrste, ki samo lahko negativno vpliva na proizvodnjo in ki ohranja sestavo prehrane prebivalstva na primitivni ravni, če jo primerjamo z ostalimi deželami. Prehod na nove cene, ki je tako velikega pomena za domači trg in za proizvodnjo, ne bo povzročil nikakih večjih motenj v družinskih proračunih. Zvišanje plač, pokojnin, invalidnin in otroških doklad bo v glavnem kompenziralo povečanje življenjskih stroškov spričo zvišanja cen. Ta povižica je bila določena na podlagi povprečne podražitve stroškov za prehrano, tako da je to dvoje v skladu, medtem ko bo podražitev čutiti samo pri izdatkih za tobačne izdelke in pri zvišanju tarif v potniškem prometu, kjer niti ne gre za tako bistvene elemente življenjskega standarda. Seveda mislimo pri tem na povprečno doplačilo in zato je jasno, da bo v raznih družinah prišlo tudi do določenih odklonov od tega povprečja. Vse te razlike, če bo kje do njih prišlo, so brezpomembne, če jih primerjamo s pozitivnimi sadovi, ki jih je treba pričakovati na trgu, in kar je zdaj za nas najpomembnejše — v proizvodnji. V tem tudi je bistvo novih cen. Življenjski standard more namreč samo posredno biti odvisen od takšne ali drugačne politike cen. Konec koncev pa je njegovo izboljšanje pogojno vezano na takšno politiko, ki izboljšuje proizvodnjo in stabilizira trg. M. B. Nove uredbe in odloki Zveznega izvršnega sveta Izdani so bili predpisi o zvišanju plač in otroških doklad, dalje o formiranju novih cen masti, olja in tobaka, kakor tudi o spremembi dosedanjih tarif v železniškem prometu Zvezni izvršni svet je iasdal več da bi racionalno uporabili pšeni-uredb, s katerimi so urejene cene co in rž in zmleli iz nje določene masti, olja in tobaka ter vpraša- , vrste moke. Valjčni mlini z nanje tarif v železniškem prometu, pravami za čiščenje pšenice in Z novimi odredbami in odloki so presejan j e so dolžni iz 100 kilo-se zvošale cone masti, olja in to- gramov, kakovosti 70 kilogramov baka tor tarife za prevoz potni- hektolitrske teže, 2 % sneti in kov in hlagia v železniškem pro- nesnage in 13 % vlage namleti metu. Za doplačilo teh zvišanj je najmanj 80 kg moke s 13 % vla-Zvezni izvršni svet izdal predpis, ge, 17 % otrobov ter 2 % sneti I s katerim se vsem delavcem in I in nesnage. Na račun razsipa in j uslužbencem zvišajo plače. Do- j izgorevanja se prizna največ 1 %. | plačilo se ho izplačevalo tudi k (v promet smejo priti samo tipi otroški dokladi. ^ pšenične moke, predvideni z ju- Novu ukrepi Zveznega izvršne- goslovanskimi standardi. Pa sveta naj bi uredili več vprašanj v proizvodnji in trgovini, *da bi prešli na nove cene brez sJe-hertniiih moten; v preskrbi. Predpisi o oenah začno veljati z današnjim dnem, vtem ko bodo za- četo predpisi o doplačilu za zviša- 0 nje plač in otroških doklad ve- mIevcem ° Izjemoma je v smislu te določbe prepovedano spravljati v promet pšenično moko »tipa 1200« in ržene »tip 1250«. Ce meri mlin za uslugo, tedaj je treba po tem odloku skleniti dogovor z količini posameznih Lja ti 1. julija. NOVE UREDBE IN ODLOKI I ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA , , tipov moke, ki jih je treba na-j mleti iz 100 k’ pšenice. S tem odlokom je dovoljeno tudi prosto mletje na kamen. V odloku o prodajnih cenah Nova uredba o prometu z ži-' žitaric in mlevskih izdelkov je tfiirioam i določa, da se lahko rečeno, da bodo pooblaščena pod-ukvarjajo z nakupom žita, rži in jetja za promet z žitom proda-sor/ioe ter mile viski mi izdelki iz jaia pšenico in rž, kupljeno ne-njiiih od neposrednih pridelovalcev I posredno od pridelovalcev, po satrap podjetja, ki dobe za to po-j cenah, ki ne morejo biti večje od sobno pooblastilo od republiškega 33, od rži pa 28 din za kilogram, državnega tajnika za gospodar- Tudi cene pšenične moke »tip stvo. To pooblastilo pa Mrko do- 1100« ne morejo biti večje od be samo podjetja, ki se bodo iz- 42 din za kilogram, kar velja tu-kljnčno ukvarjala s prometom z di za rženo moko »tip 950«. žitaricami in m lovskimi izdelki. | Z odlokom je dovoljeno, da Kmetijske zadruge lahko kupuje- , lahko podjetja in mlini prodajajo jo neposredno od pridelovalcev ostale tipe pšenične moke in pše-nšeniioa, rž in soržioo samo kot ničnega zdroba po cenah, ki se koniiisionarjj pooblaščenih podje- j formirajo po tržnih razmerah, ti j in mlinov. Z nakupom koruze,, Določene so tudi cene, po ka-ječmena in ovsa, kakor tudi mlev- terih se bo prodajala mlinom . ^de'kov i,z njih se kliko po uvožena penica. Ta cena znaša mm uredbi ukvarjajo razen pod- 32cija unl-verzalnejši značaj, razvilo M se sodelovanje tudi z drugimi deželami, ki niso članice skupnosti, kar vse bi koristilo krepitvi mednarodnega sodelovanja in miru na svetu. Ce sc bodo pobude v tej smeri uresničile, bo to pomembna evolucija v stališču Evropskega sveta do sodelovanja z ostalimi evropskimi deželami. Izjavo predsednika odbora ministrov Evropskega sveta, angleškega zunanjega ministra Macmillana o možnosti, da bi tudi Jugoslavija sodelovala v delu Sveta, so razumeli in raztolmačili v krogih skupščine kot neuradno vabilo Jugoslaviji, naj pošlje svojega opazovalca v Evropski svet. S tem, da Je Jugoslavija poslala svojega opazovalca v organizacijo za Evropsko gospodarsko sodelovanje, da se Jo vključila v Evropsko konferenco ministrov za promet in z vrsto drugih ukrepov na področju evropskega sodelovanja Jo pokazala, da želi in da sprejema sodelovanje z vsemi tistimi evropskimi organizacijami in ustanovami, s katerimi lahko najdo stikali-šča. S.julija štirih strank centra: demokristjanov, Sr“nuiMkantT0rrcTje'mLrako"eana Težko je meriti raven življenj- Ponekod zaslužijo delavci od jata čistoča in skrb za higieno kriza, Ki se Je zaCelT 22 junija s pad skega standarda na Kitajskem z 30 do 100 juanov, posamezni kva- na ulicah in v parkih, v družab-cem scelbove vlade, v novi vladi ima- našim merilom. Treba je upošte- lificirani delavci pa še vec. Inže- mh prostorih in hišah. Redko vi-jo demokristjani 15 resorov, socialni niax;n ;n običaie živlienia ter nirii in drugo višje tehnično diš umazanega, zanemarjenega in osebje zaslužilo od 70 do 200 raztrganega človeka. V nekoč za-je bila v prejšnji vladi, v čem je po- §ki standard v stari fevdalni in juanov. S takšnimi plačami lahko nemarjeni in v higienskem oziru A - V« n O _ V . , , * 11 T-% 1 — - A 1 - 1 1 _ - m r. n 1 nomsko-socialnega sveta ZN. Socialno razmere na svetu, o katerih razpravljajo žo drugič, odkar je začel ECOSOC svoje delo, so bile predmet, o katerem je govorilo mnogo delegatov. Njihovi govori, analize in poročila, pa tudi podatki strokovnjakov, prikazujejo sliko o socialnih razmerah na svetu. V življenjskem standardu, v stanovanjskih razmerah, pismenosti, delovnih pogojih in socialnem zava- ^uu^ncuatuiimo) iiuuaiiji nu- -----■»- ~ • -■*- —-» — > —— — — — * - - , , . , i------ *■» o— —------- • rovanju so zdaj na svetu velikanske nister naj bi postal Peiia itd.). Ministr- bilo treba plačevati zemljiškemu času, m sicer zmeraj brez siaa- | Kitajski. Stare tradicije čuvajo temtakem sprememba? na poi kolonialni Kitajski. Delov- žive dokaj dobro. Prehrana ki- Predvsem menijo, da je sestava ni ljudje Kitajske, delavci in tajskih delavcev je skromna — SfSSi«.* X!ra^rM05n^cl>v^dtiH„m?.0gv kmetje, žive nedvomno bolje, ka- riž ali posebna vrsta v pari pe- viad? zasto^Iana tudl štriija »končen^ kor so živeli njihovi predniki, čenega kruha z nekaj začimbe, _____________ tracije«, ki jo bila često v opoziciji Delavec je zaposlen v razmero- sočivja in rib, meso pa redkeje, kulturno življenje: pri tem uve- S; ma dobrih pogojih, kmet pa ob- Caj pijejo Kitajci pred jedjo in jjavljajo velike tradicije kitajske (po?oiaj'°podpredsednika, zunanji ml- deluje svojo zemljo, ne da bi mu po njej, ob vsakem dnevnem j kulture, ki jih izkoriščajo y novi zaostali Kitajski sta zdaj čistoča in higiena na vižku. Za to so bili potrebni precejšnji napori. Videli smo tudi zelo razvito razlike združeni narodi bi morali stvo za prosveto je predel predstavnik gospocju najemnino in oderuhom korja in drugih pri nas običaj-! in ;ih razvijajo. V krajih, kamor mnogo bolj kakor doslej pomagati, da posvetne stranke socialni demokrat « obrtniki in nih dodatkov. Po njihovem mne- i je unesla pot, smo videli ui/ij uimivj ut, bi z več sredstvi za pomoč nerazvitim deželam odstranili te razlike, zlasti pa zboljšali socialne razmere v njih. Nerazvite dežele po pravici pričakujejo to pomoč in pogoji, da bi jim .to nudili, so zdaj mnogo ugodnejši kakor kdajkoli. Ta misel Je bila Izražena že prve dn! debate. Dne 6. julija zjutraj se je flemo-krščanski prvak prof. Antonio Segpi odpeljal v Kvirinal. da bi predsedniku republike Gronchiju predloži! listo nove italijanske vlade, sestavljene na podlagi obnovljene formule vlade Rossi. Prej Je bil na tem položaju demokristjan Ermini. Izhod iz krize so našli po obširnih razgovorih mandatorja SegnHa s predstavniki štirih strank centra, zlasti pa z liberalci, ki so nastopili s pogoji in pomisleki proti Scgnijevim načrtom in ureditvi agrarnih vprašanj. Naposled so tudi v tem oziru dosegli kompromis. Vlada se bo te dni predstavila parlamentu, ki Ji bo po splošnem mnenju izglasoval zaupnico. V. Kraljevič davke. Mali. trgovci, _ _____ vozniki rikš žive nedvomno ne- nju vsak dodatek k čaju samo! njihove tradicionalne opere z koliko slabše, njihovi povprečhi pokvari okus in vonj čaja. Alko- dramatičnim dejanjem, glasbo, dohodki niso veliki. Po podatkih, holnih pijač Kitajci skoraj sploh pies0m oziroma nekakšno akro-ki smo jih dobili, in sodeč po ne pijejo. j batiko. Kitajci imajo tudi izred- tem, kar smo videli, zadostuje Oblačijo se Kitajci standardno: i n0 bogastvo narodnih plesov in bambažna tkanina modre barve, | narodne glasbe. Precej so razvili nogah pa nosijo največkrat delavcu povprečna plača nekaj nad 50 juanov (ameriški dolar znaša po uradnem tečaju okoli 2.50 juana) za skromno preživljanje. PISMO IZ EGIPTA Britanci odhajajo iz Sueza (Od stalnega dopisnika) Ismailija, julija. Suez, bleščeči dragulj, ki ga je z Rotsch.ild.ovim posojilom že Disraeli vgradil v britansko kraljevsko krono, Suez, ki je povzročal desetletja in desetletja tako hude razprtije in zavoljo katerega so v novejšem času celo prelivali kri — je začel spreminjati svojo podobo. Ne gre za prekop, ki še nadalje mimo druži nemirna morja, temveč za njegovo vojaško cono obakraj peščenega obrežja tega prekopa. Britansko-egiptovski sporazum lena zastava s polmesecem in iz oktobra 1954 o evakuaciji bri- tremi zvezdami simbolizira zdaj zagotovil mirno izvajanje evakuacije, ki traja že 8 mesecev. na nogah pa nosijo cokle. Tako se oblači večina prebivalstva, moški in ženske skoraj enako. Na jugu Kitajske no-1 sijo ljudje razen tega značilno | obleko, narejeno iz črne svile, ki vpije zelo malo vode in se zelo hitro posuši. Moški in ženske nosijo hlače in črne bluze, podobne športnim srajcam. Stanovanja Kitajcev so zelo skromna, opremljena z najpotrebnejšim, docela preprostim novo filmsko proizvodnjo. Delovni ljudje se zelo zanimajo za kulturne prireditve, in edine vrste, ki smo jih videli, so bile vrste za vstopnice na takšne prireditve. Delovni ljudje Kitajske so začeli živeti novo življenje, ki jim ga stara fevdalna in na pol kolonialna Kitajska ni mogla nuditi. Zdaj se prvikrat čutijo svobodne in gospodarje v lastni hiši. Prvikrat so jim zagotovljene Se eno leto je.do roka, do kate- Ogledali smo si stanovanja, v rega morajo evakuacijo zaklju- katerih žive delavci, kmetje in čiti. Tedaj bo Egipt docela pre- inženirji. Povsod smo videli izvzel suvereno oblast nad tem de- redno preprostost in skromnost, lom dežele, ki so ga nadzorovale Prvi vtis, ki ga dobiš na Ki-tuje čete. tajskem, je prav ta skromnost v Z. Pečar življenju ljudi. Pozornost vzbu- nohištvom Lnh „i skromne, najnujnejše življenjske potrebščine: prvikrat lahko razvijajo kulturno življenje na podlagi svojih velikih kulturnih trači fci j. tanske vojske s področja prekopa že uveljavljajo. Junija je bila zaključena druga faza: namesto 88.000 britanskih vojakov jih je ostalo samo nekaj manj kot 50 tisoč. Mesto Suez in njegova okolica ne poznata več britanske okupacije. Britancev ni več v Salufi, Kebritu, Geneifi, Kasfa-ritu, niti ne v Failu, kjer je bil sedež srednjevzhodnega poveljstva britanske vojske. „ . . . . ..... Egiptovska vojska je vkora- V Ženevi se razvija od S.julija , , , *• i s zanimiva razprava na zasedanju Eko- kala na področje prekopa in zc- PISMO IZ ZDA Še en poraz McCarthyja (OD STALNEGA DOPISNIKA) nacionalno suverenost nad tem ozemljem, ki je bilo nad 8Q let v rokah tujih čet. Britanski strokovnjaki — njih bo kakih 300, ki bodo kot civilisti opravljali tehnične posle na področju prekopa, so že začeli prfhaj«*i. V Ismailiji, okrog Moaskara in na drugih točkah cone Sueškega prekopa ni več velikih bunkerjev z vrečami peska in številnimi strojnicami. Odstranili so tudi bunkerje na ismailski cesti, ki so kakih "80, km od Kaira še pred nekaj meseci označevali začetek britanske cone in konec egiptovske suverenosti nad njihovo lastno zemljo. Trdnost Naserjeve vlade in njenega vzhodnega poveljstva pod vodstvom generala Ali Arne-ra je čutiti na slehernem koraku. Po podpisu sporazuma imajo Nem York, julija more tvegati, da bi ga obtožili Senator iz Wisconsina ne poj- omahljivosti ali prizanesljivosti howVeHr7e°'borespSremlta1 nltPž Je v^resofuciji zahtein^naj Vi j Egipčani položaj na tem področ-dZom resolucMePkMoJ ie pred- tiscnhower ne šel v Ženevo, ra-j ju trdno v rokah. Z odločnimi lagal™ enatu. Ta'predlog naj l.i fen če biDulles prisilil Molo-. ukrepi proti vodstvu teroristične bil namreč zadrgnil zanko okrog tova. da b, privolil v »razpravo; organizacije Muslimanskih bra- S prvomajske parade na Trgu večnega miru v Pekingu Ho Ši Minh v Mongoliji Peking, 10. jul. — Agencija Nova Kitajska poroča, da je prispel sevemovietnamski predsednik Ho Si Minh s svojim spremstvom na uradmi obisk v LR Mongolijo. Na svečanem kosilu, ki ga je njemu na čast priredil mongolski ministrski predsednik Umjagin Cedenbal, so bile izmenjane prijateljske zdravice. Poziv za ustavitev sovražnosti v Laosu Vientian, 10. jul. (AFP). Mednarodna komisija za nadzorstvo nad premirjem v Indokini je pozvala poveljstvo Patet Laoa in kraljevsko laoško vlado, naj takoj prenehata boje, ki so izbruhnili te dni. Komisija poziva obe strani, naj prekineta vse sovražnosti in svoje sile obdržita na položajih, |ki jih imata zdaj. Z VSEH STRANI SVETA vratu ameriškemu udeležencu se- ° , c___ Stanka štirih, pa se je zanka za- Republikanci v Senatu so se drgnila okrog vratu svojega av- znašli pred dilemo, ali naj pod-torja. S 77 proti 4 glasovom je P™ svojega kolego iz Wiscon-Kongres zadal McCnrthyju še en slna al' Pa s(/ Jnvno izrečejo za porazen udarec. »Vlada priprav- spremembo vladne politike, k. je lja svobodnemu svetu najhujši od leta 1952: docela spremenila poraz od konca druge svetovne svoje stališče o »osvoboditvi vojne,« je vzkliknil McCarthy vzhodnih dežel* Zavedajoč se, v senatu. Samo trije zagrizenci da stranka brez Ejsenhowerja ne so mu ostali zvesti, celo senator tov, katerega središče je bilo ravno na tem področju, je Naser ITALIJA ClSCENJE MED DEMOKRISTJANI Rim. 10. julija. (AFP). Glavni od bor demo&rščanske stranke je sklenil ZDA KONEC ATOMSKIH TAJEN? Washington, 10. julija (AFP). Demokratski senator in predsednik ameriške parlamentarne komisije za atom- tih lfi dedavcev, ramjena. dva pa sta bila hudo Nova libanonska vlada izključiti iz strauke tri svoje člane, ] ®k° energijo Anderson je sinoči lzja kor so se udeležiti kongresa m mir v Helsinkih, čeprav jim stranka udeležbe ni dovolila. Izključen je bil iz stranke tudi Aristide Marcetti, direktor revije Penspectiiva«, ker je revija »v na- Bejrut, 10. julija. (AFP). Nova libanonska vlada, ki jo je včeraj sestavil Sami Solh, se po svoji sprotju a težnjami in prestižem so mu osian zvesu ceio suimiut bi mogla upati na uspeh med sestavi le malo razlikuje od ^emotrtČMske^raifk^'^)- lfn^nnrl /i n Krnil’ l,rtw svoie- volivci, so nastopili proti McCar- prejšnje. Le resorja zunanjega zval urednike rimskega mesečnika ETNA BRUHA (Iti decembra lanskega let . > £ manjšine Knovvlancf I obdržali svoje položaje. catania, 10. juliija (afp). Vulkan ko je Kongres javno obsodil Kansise manjšine n.nuw »nu. „ “ J , r? . .. ... Etna še nadalje bruha. Žareča lava McCarthvia zaradi zlorab in ne- Vzlic različnim razlagam je | V libanonskih krogih sodijo, je pri erupcijah dosegla višino do snodobne4 vedenja, je bil mož poraz McCarthyjcvega predloga da vrnitev Hamida Frangieha na dvajset metrov, strokovnjaki sodijo, razmeroma nifren K zatonu nje- pomenil hkrati nripoznanje no- položaj zunanjega ministra ne bo ^ sžere?uz^™ govega vpliva je pripomogel tisk, vega stalisca /1J A o Vzhodni povzročila nobene sprememDe v varnosti za prebivalstvo, ki ni o njem več pisni na prvih Evropi. Glasovanje je Eisenho- zunanji politiki libanonske vlade, straneh, brž ko pa je bil objav- werju dalo proste roke, dn vnra- zlasti ne glede Politike prijatelj-) .Tr..ISUI ,vCxITTTX 1 jen sklep o konferenci štirih v sanje vzhodnoevropskih dežel ne stva z zahodnimi državami m z, ATOMSKI INSTITUT Ženevi je McCnrthv mislil, da , forsira in da se namesto tega bratskimi arabskimi deželami ter Praga 10. julija, V Pragi «o usta-• * - J? '7' • usmeri na probleme v zvezi s politiko posredovanja ta ravno- novih, katerimi bi bilo moc v Ženevi vesja, ki jo Libanon zdaj uve ^ izkoriščanju atomsko energije v doseči sporazum. J. Levi ljavlja na Srednjem vzhodu. > mirnodobne namene. je napočil č&s, ko lahko spet poseže v politično življenje. Po njegovem mnenju noben senator ne vil, da bodo po njegovem mnenju ZDA v bližnji prihodnosti odpravile tajnosti glede vseh ukrepov, ki se tičejo uporabe atomske energije v miroljubne namene. pomoC Športnikov PRI ODPRAVLJANJU KRIMINALITETE MED MLADOLETNIKI Washlngton, 10. Jul. (Reuter). — Predsednik Elsenhower je povabil več sedanjih ln bivših športnih prvakov, naj ga v ponedeljek obiščejo v Bell hi*!, da bi z njtm obravnaval čedalje hujši problem kriminalitete med mladoletniki. Na tej konferenci bodo proučili mnoinostl, da bi povečali zanimanje mlad-.ne za šport in tako zmanjšali število kriminalnih dejanj. MEHIKA PROMETNA NESREČA Mexlco, 10. julija. (AFP). Kamion ki jo provažal 18 dolavpov iz Durnn-s:a v Na-M.tlan, je »trmo-crlavrl v 20 m globok propad, pri čemer je bilo ubi- Dew Delhi, junija ’ ndijska Kongresna stranka se v obširni študiji uikarja z vprašanjem samouprave vasi in Pr’~ haja do sklepa, da imajo pančajati, čeprav nimajo več svojiih gospodarskih temeljev in ^/ndi Cf »’ O' m< PANČAJATI IN NJIHOVA BODOČA VLOOA" »Zaradi njegovega obsega in načel, na katerih sloni, smatramo program izgradnje indijske vasj za najvažnejši poizkus, da bj zgradili gospodarstvo v Aziji sploh,« je napisala v svojem poročili) Misija Združenih narodov združenimi močmi bo morala življenja. Pančajat naj bi popol-1 glavni in odločujoči činitelj — zgraditi šole in skladišča, orga- nil vsa ta mesta. Pančajat deliu-j določan ju vrste in obsega del, za proučevanje azijskega gospo- čenrav so ‘v sedianii obliiki obso- nizirati šolanje za naprednejše je že zdaj, toda »bolj kot reli-; da bi lahko tudi vas postala tak- darstva. Zato ni rudno, da pra\ ioni na počasno odmiranje, ka- kmetijstvo ter obnoviti zanemar- kvija. kakor kot živo telo« in za šen čdnitelj v njihovem izpolnje- ” Pan^a.4,hjJ^r" kor so obsojene tud} kaste in jeno domačoobrt na sodobnih in njegovo oživitev bo treba po vanju. PWa iati b^okakor s< tdi družinske zaidru^e vendarle v širših temeljih ter po zadruz- mnenju komisije odstraniti mno-, rančajati Ikkio, KaKor iuoi uruzinsKe za^nru p e venuune Mmhili/aciia Hildi sre ovire Pančaiati nimajo svoje! PANČAJAT IN INDIJSKA j;daj, načeloma ostal izvršni od- sebi mnogo elementov, na katere nem s istemu. ge ovire FaneajaJ1 ni j^ J STVARNOST 1 bor vaškega sveta, toda v luči s Ion iti''v "s vo j i h b H ž n j [li^n at>o rih" sedelo vaS ' oblasti, fto^je v rokT izobraženih I Indija se nikoli ni navduše- vloge, ki jo bodo imeli, zaslužijo »V sed an j ih ra z m e rali bi bilo ne- katerih zapostavi janje^ je že’ v in ^livnih .vele^sestniikov^ ali ^la^l^—nje. Se manj pa posebno pozornost m pnporočiU? spametno, če bi skušali obnoviti avtarliijo vasi«, je rečeno " k^»t odCaTI,!pa nča j a ti ^ s^ "n ed votn - jo' brezplodno' (»trošeno energi- Komisija ugotavlja, da so posle-I svoje pridobitve, kar pa 'je ni prav odjovor Kongresa na' PrPj; no’ l.thko Ff>dio decentralizacije io ker je bil vasi »namesto ce- dice v obeh primerih enake: ti'motilo, da ne bi povzemala izku snji predlog socialistov, naj bi družbenih Tn gospoda rski h na- sto potreben vodnjak, namesto ljudje ne po/, na jo potreb vasi ali šenj drugih ali da jih ne bi spo- | krajevne organe oblast,.-v nepo-črtov ter zadrug«. vodnjaka šola, namesto šole, pa jih ne upoštevajo. Po mnenjiu komisije v indij- itraiktor«. . Komisija predlaga, n^Vuh * Hveljavl'^ei/v ’ ptue^nem cionarnimf spremembami tudi mnog/ že imajo takšno pravico j zastarelo, in izkoristiti tisto, kar nikakor pn ne ugleda stranke, ki "ačrtu'(rekrutiranje delovne si- glede lastninskih odnosov. Zem-j— zagotovilu določeni in v vsej ) je ljiidstvii pri srcu in zato tudi. jih kandidira« aertu (reKrutiranje ne r e «a ki so j0 posta. deželi enotni delež pri nekiate- koristno. Ko.lektivizem pančaja-| Pančajati bodo torej pomenili erudni! vasi io nrav tisti ele- vili na noge Angleži, izumira in rih davkih, naj bi jim zagotovili tov njihovo veljavo in njihovo v gosprvlarskem in političnem ment. ki se ga s tolikšno l»oja/.- z njo ne izginja samo gospodar državno pomoč' ter razšinli nji_- ikadieionalno^volivnost ^jtreba ^jenjuJndije ^anim^v poskus pij? _ m „. decen- čeno obliko i o ne- katerih zapostavljanje je že v in vplivnih veleposestnikov, ali vala za posnemanje, še manj pa posebno pozornost in priporočilo hnoviti nrvem netletnem načrtu poka- pa izvrševalci sklepov državne |za klečeplastvo. Indijav se je Kongresne komisije, naj bi bile v no- zali da sprejetih načrtov ni moč oblasti — uradniki petletnega zmeraj rada sklicevala na svoje volitve v ta telesa na »nestran- s-tr in- uresničiti Ce pa jih že, pomeni- načrta ali predstavniki vlade.'izkušnje, na svoje tradicije in karski podlagi«. Io je pravza- antlll U J n, I O 1 . I _1_ ! 1, „ « r... 1 ~ rti n.nf n, ir.Mfnr k nnlTVOCn r» n nPOl’ naj bi katerimi štovala. ~ Isrednem stiku z izpolnjevanjem Tako je tudi s pančajati. Indi- planskih nalog volili na podlagi ja se skuša otresti vsega, kar je'njihovih osebnih zaslug in vrlin, le). Izpolnjevanje 'načrta' "o iz- fjiška gospoda, ki jo, jf_P9stfj; ^ežeji~ enotni^ delež. P«i nefcate- prav tisti ele- vili loievaio~ indHskf"planerjih zakimnikov^marv£T‘Tt.di^organi' hovo"'"seVlanjo 'komunalno Yn'ohraniti. Tako misli komisija glavno'jedro ■samouprave. To bo Indijsko val čakajo naloge da zator trga, prevoznik pridelkov, pravno dejavnost tudi na gospo-(Kongresa za proučevanje vpra nekakšna ljudska (jlilast z dolo- inoijsKo vas čakajo iuu .. „ .r nmSslifnm Ki 4n.ni sj»mon,nr.Tve vasi in deren- čeno obliko ljudskega sodišča, na nestran.kars’ ' Ladislav Bruner zeradi namakalne naDrave" ka so finančnik namakalnih naprav, darstvo. Drugič, pančajatom bi (Sanj samouprave vasi m d tonekod za n ema r jene' drugod posojevalec in morda edn ni čini- morali zagotoviti *logo v plani; tealuacje gospodarskega življe- telo^izvoljemo ,na^ nestrankarski Jih pa sploh nikoli ni bilo. Z telj družbenega in kulturnega ramju. Pančajati naj bi poetali 'nja. i podlagi. CILE USPELA STAVKA ŽELEZNIČARJEV Santlago de rhile, 10. jul. (AFP). Vladni radio Je poročal, da je sinoii v Čilu zaključno stavko 27.000 železničarjev, potem ko so le-tl uveljaviJi svoje zahteve Železničarji so začeli stavkati 1. Julija. Zahtevali so 70 •/• višje plače. Kaže, da bo dosežen sporazum tudi s poStnim osebjem v Cilu, ki prav tako stavka od 1. Julija. Menijo, da se bo tudi 4000 stavkujočih rudarjev Juitri vrnilo na delo. ARGENTINA TISK OBSOJA KATOLIŠKE MANIFESTANTE Buenos Aires, 10. julija (AFP). — Argentinski tisk je ostro obsodiJ manifestacije. ki so jih katoliški elementi vferal priredili v središču argentinskega glavnega mesta. V zvezi s tem piše časnik »Critica«, da Je skupina tri do štiri tisoč ljudi, ki so prišli na ulice, izražala prepričanja, ki nimajo roič skupnega z vero in z »ljubeznijo do boga«. HONGKONG KITAJCI REPATRIIRALI TRI AMERIČANE... Hongkong, 10. jul. (AFP). Kitajske oblasti so danes izročile britanskemu centru za priseljevanje v Hongkongu tn ameriške vojake, ki so bili kot pripadniki ameriških oboroženih sil ujeti med korejsko vojnp. Vojaki so poprej sklenili ostati na Kitajskem, pozneje pa so se premislili in izrazili željo po repatriaciji v ZDA. ...AMERIČANI PA 22 KITAJCEV V Hongkong Je iz ZDA prispeto z ladjo 22 kitalskih študentov tehnike. ki so začeli študirati v Ameriki, ko Je biila na KHatskem še revolucija. Zdaj so izrazili željo, da bi se vrnili v domovino. INDONEZIJA ODGODENO ROMANJE V MEKO DJakarta, 10. jul. (AFP). Tu so uradno objavili, da Je predsednik indonezijske republike Sukao-no skile-n&l za nedoločen čas odgodltl svoje romanje v Meko, kamor bi moral kreniti 12. Julija. Na svoji pot; bi mora'. Sukamo obiskati Siam. Indijo. Pakistan, I?ak in Egipt. Potovanje je od-godll zaradi krize med vojsko in vlado. INDIJA NEOBOROŽENI POHODI V GOO Bombaj. 10- julija. (Hftitert SUrl- . 1 . . m_. 1 ■ . . J ■ I > • m «* ■ S ik sl .. I ■ f 1 M _ _ 1 , — I._1 ■ I In _ I — t.... __________ i . . I I I . .» ,1 ■« at ( je to sliko dalj časa gledal. Ko gova doba. se je vrnil domov, je rekel očetu: > »Nekega' dne bom odšel v1 TESLOVE ZASLUGE Ameriko in prisilil Niagarske rr. ., ,, ,. , slapove, da boža ni prišla do izraza samo v temu dečku, tedaj že svetovno il,h znanem slavje1 je ‘bUo^toT'V'zgodovini J}*1,6 g'aVn° t0nŠCe njCgOVega elektrotehnike je njegov uspeh L ' pomenil novo dobo, dobo trofaz-1 Prva stvar, s katero sc je izume. Tesla pa jih je že pred 55 leti javno prikazal! Tu ne moreš pognati na | ljubljena jed titarlli ln mladih, pomeni za nila- 30 je _____. ________ _ . _______ ___ _ ... _ _ . kopn Hi-mrnim? Tn in biln n ie- Prlncieno, plačajo ln odidejo. no, da ji je turška kava všeč.) ... . v . , “°vo stališče ' „ ,v ‘‘>kalu Prevladuje bela, mlečno, uko daIJe ln uk6 na|,r(,j. Pet- Ali je s tem rečeno vse, kar; «ov° siausce. b»ia barva. i IlaJst ur na Jo Susati to pesem. ■" ' " ~ ' Hvaležnost — ni je pneako- Nič čudneea: v mlečni okrepite- I Z)f0daj zj„traj je močna, p« dveh valnlci smo, kjer znajo mleko prlpra- popoldne jo spremlja že rahla nestrp- je Tesla dal človeštvu? Ne. Tesla ... je svet zase. Njegovi izumi, iz- val, n«ti_zahteval. med katerih so nekateri fantastični in neuresničljivi, so tako nftm.i je prijavil, niti jie samo na pod- številni, tako pomembni, da jih zmagoslayje... In mi smo tu, mirno Covori: ^elektrotehnike, čeprav" je je težko že samo našteti. da bi to zmagoslavje prosla- »Stlr' palačinke, i ta zelfa. In kakšno zmago- i -i J . » , vy J v;ii , mleko!« (Govori sai Ki i«. *rtf v bilo to glavno torišče njegovega ______________________________ vili...« li-nta, ™ ii m v n d I £ ČLOVEK IN RODOLJUB Tesla ni bil samo velik genij, 'rj , ... T i viti takole na 35 (petintrideset) nu- Zakaj bi se nam lesla smilil? činov! Njegovo življenje je eno samo , 91* zjutraj do devetih zve- J J - J J- čer je slišat) zbor, ki bolj ali manj 8 sirom, mrzlo Mn | ijanvan, pu n«i ni'i!(it>iK . FaskUCl dnevi prejel štipendijo). nega izmeničnega toka, ki ga je proslavil, je bilo področje tro- znanstvenik in izumitelj, bil je odkril prav deček z razstave — faznega izmeničnega toka. Nje- J J Nikola Tesla. Niagara je morala gov motor, zatem pa tudi velik SPStelf&P’' v Šfcflv^t?’•» lira tudi velik človek. Njegova kultura je bila široka, njegovo znanje velikansko (govoril je pet jezikov). Doživel je mnogo krivic v svojem življenju. Kradli PO DESETIH LETIH USPEŠNEGA DELA V SVOBODI so°mu patente, čeltTj^ostalp^e-j Prostovoljni gasilci so svečano proslavili 10. obletnico uščen sam sebi in brez denarja, dela v svobodi 111 b5. letnico Gasilskega društva Ljub-. -Hjub temu je ostal vedno do-j ljana mesto, ki je najstarejše društvo v Sloveniji I sleden sam sebi. Ni delal zase in I za denar, iharveč za blaginjo Ljubljana,'10. jul. — Sinoči se poveljnik Gasilske zveze Slovenije I človeštva. I je s svečarno akademijo v Mest- tovairiš Miiran Spicar, zastopniki Poudariti je treba tudi nje-!ncm. gledališču začelo jaubi.lejno družbenih organiziocij im gasilskih nekaterih Pogled v muzej Nikole Tesle v Beogradu svojo moč prepustiti izumitelju, uspeh pri prenosu energije iz ki je n-a njenih slapovih z e: ra- hidroeentrale na Niagari v 40 km govo vine no je no8t, pa tudi proti večeru jo slišiš v glasnejši obliki. JEDILNI LIST IN CENE Od ranega jutra do trdo n o 61 so samozavesten Ljub- I vrsto študenti ln dijakinje, gospodi- IJanČan, po navndl študent, ki jo pred | uje In upokojenci, ljudje najrazlič- nejših poklicev ln starosti. Upravnica okrepčevalnice na Trubarjevi cesti pripoveduje: Dnevno predamo 75 litrov In 80 steklenic Jogurta. Vrh tega prodamo še 120 do 130 litrov kuhanega mleka, kakih 40 litrov bele kave ln precej kakaa.« Poglejmo sl na kratko Jedilni list tega lokala. l*o naročilu dobiš petnajst jedi (mlečni riž, mlečni /drob, štruklji, palačinke Itd.) Mlečnih in ostalih brezalkoholnih pijač Je na jedilnem listu petindvajset. “"Lahko piješ navadno mleko, pa tudi karamelno, jajčno, čokoladno . . . Narofelfi navaden jogurt ali pa limonovega, čokoladnega, jagodovega In . . . skratka, jogurt tl znajo tu pripraviti na Sest nači nov. Jedi ln pijače so razmeroma poceni. Nobena ni dražja od petdeset din. Tako stane steklenica jogurta (2 del) 15 din, skodelica mleka je še cenejša, za eno palačinko pa plačaš dvajset din. reklo kot na svojo hrvatsko do- • J& nekatere kulturne skupine veni'je in zastopniki družbenih or-movino.c iz Ljubljane. gamiaacij poudarila vlogo gasil- Tudi kasneje, ko je izbruh- D,ancs dopoklne pa so bUc stva in izrazili polno priznanje nila drupra svetovna vojna, je os^edni?s Prirodffv«, ki,s,° Y celoli pkra.jmd gasilski zvezi Ljubljana ostal svoji domovini zvest. TO JE SELE ZAČETEK Za zdaj Imamo v Ljubljani samo dve pravj mlečni okrepčevalnici — eno na Trubarjevi, drugo na Miklošičevi cesti. Zdaj preurejajo lokal na Zaloški cesti. Upajo, da ga bodo lali- pokazale rezultate desetletnega ki v 223 društvih združuje nad j 0k,|i telieigrafijo. Ustvaril je t vana. S tem so Teslo upravičeno, telovadišču v Tivoliju začelo štva, lcii pa je pravzaprav z.godo- zenske. Ze od mladih nog se je tudi sedanji radijski sistem in uvrstili med največjo fizike in slavnostno zborovanje. Na okro- vina gasilskih organizacij v vsej moral boriti za žmjenje. Ze tako zasnovo! sedanje metode radij- elektrotehnike sveta — skupaj Seni tribuni so se zbrali zastopnik Sloveni ji. P<> poročilihso bila je bil šibkega zdravju, pa je .skih prenosov. Izumil je tudi z Amperom, Voltom, Maxwelom, Okrajnega <>dl>ora SZDL in Mest- zaslužnimi članom PGD L ju bi ja- moral preboleti še dve hudi bo- fluorescenčno razsvetljavo. taradaycm in drugimi. nega ljudska odbora tov. Jenko, na mesto izrečena priznanja G. in ki bo — Cesar o sedanjih okrepčevalnicah no moremo reši — tudi dovolj prostorna. V tem oziru enio Sele na zaftetkn poit. Ne bi bilo ndpak. Ce bi skrb /.a takšne okrepčevalnice — ali kakor jih bomo v prihodnjo Imenovali — prevzele tudi druice družbeno organizacije — denimo, mladinska, Zverca prijateljev mladine In podobno. Za lezni: malarijo in kolero. In ko so mislili, da je že po njem, je z močjo svoje volje okreval. Premagal je obe bolezni in še svojo šibkost. Oče je menil, da bi bilo za Nikolo spričo njegovega šibkega zdravja najbolje, če bi ga dali učit za duhovnika, ne pa, da bi študiral tehniko, ker je študij le-te prenaporen. Zato je bil odločno proti temu, da bi se Nikola posvetil elektrotehniki. Toda... še enkrat je bolezen mladega Nikolo privezala na posteljo. Ponovno se je moral boriti s smrtjo. Napadi kolere so bili čedalje hujši. Oče je prišel v sobo in nemočno gledal sina. »Ozdravil bi, če bi mi dovolil študirati — elektrotehniko...« je šepetaje spregovoril bolnik. Boječ se za življenje svojega sina, je oče vzkliknil: »Nikola, ne smeš nas zapustiti. Inženir boš. Na najboljšo tehniško šolo na svetu te bom poslal in postal boš slaven inženir.«(Sprevod pred začetkom štelivn-Fant ni imel moči, da bi od-(!1Ja-.?* že,u štelivovski mojster, govoril, toda z nasmehom je po-)lansk‘ zmagovalec, s svojo dečvo kazal, da je razumel, kaj pravi za boj proti alkoholizmu. J. S. i$£e£mn.je, v Jč&zčafi, j>ra v j e pred dobro uro nevihta Korošcem v Ziljska dolini to, kar | komisija ugotovi zmagovalca in osvežila zrak. Ljudi se je zbralo darnes sprejem v rodovnik. Zrna- j mojster vrže zeleni venec Kleme-lepo število na tratici, kjer je v govalčeva kobila je postala čisla- novemu Vinku na štehvain. še zemljo zabiit štebh, to je debel na in njen zarod dragocen. Pa razdelitev nagrad in vino razdeli štehvovska dečva. kol, na katerem je poveznjena tudi zmagovalec je postal važna barigliea iz mehkega lesa, obila oseba v vasi, so že tnko napletli ! Sedaj pa poti lipo na reji Po-z devetimi leskovimi obroči. — možje, da se je moral še isto leto! nosno so mlajši bratci odpeljali Kmečka godba zaigra štehvovski poročiti. To je bilo pravilo, ki so j domov kobile, pokrite s pisanimi galop, v sprevodu pridejo mimo ga izvajali taiko dosledno, kot! žatnlanni in okrašene s cveticami, štehvovca: štehvovski mojster s pravila konte (fantovske dru- Gledalci so napravili velik krog, /1 IW L- ■ n n /i iti n r*. J / tvvi .v >< \ 1 I * *__ I _ - — 1 _1.. godba je zaigrala: najprej so plesali »Koračnico«, naito »Svadbeno polko«, in nazadnje »Veliki rej«. Nekdaj so imola pravico za oče — in ozdravel. Tegobe se potem niso več po-| navijale v tej obliki, toda Tesla je moral biti kos drugim pre- Na polju ziori žito, ječmen je Že zlatorumen, iz kozolcev prijetno diši posušeno seno. Ob kresu nekako se že pokaže, kakšna bo letina. Deset dni so peli izkušnjam. Za svoje prve izume /kosci in grubljlCc po ozarah, se je moral boriti z neznanjem) rojih in travnikih, rano so vsta-ljudi, nezaupanjem do novega inVjali, pozno hodili spat. Seno je z drugimi težavami, da bi uresni-/pospravljeno, na vrsto pride ječ-čil svoja odkritja, za katera je) men, nato rž, pšenica... Dela na često žrtvoval vse svoje imetje^ kmetih ne zmanjka. Kljub vsemu in tvegal lastno življenje. r pa so se pozno ob večerih fantje Svojo nadarjenost je Tesla/1’" dekleta pripravljali na Meh-pokazal že kot deček petih let.)vanJ*«*<.; K1 P® /«.^7 sko kolo, kakršnega poprej še ra,7^en. f neknJ desetletij tudi nikdar ni nihče videl. Ki je bil)P° kranjskem star devet let. je Tesla izdelal( Nedelja popoldne. Sonce moč-prvi »motor«. Dve paličici je pp-/no z*c' je v zraku, če vezal v obliki križa, na njihovih koncih pa je prilepil po štiri' čmdije.. I/C-ti so z zamahi svojih ( kril začeli obračati vso to na-. ■ svojo dečvo, ki nosi na cinastem ščine). krožniku liter vina in venec za | ?,e petič dirja jo mimo Štehvn, zmagovalca, ze njima pa jezdijo le Pavelčkov je zbil prvi obramč. šitehvovei, njihove plesalke jim Gledalci so nemirni, izpodbujajo vodijo konje Ta uzdo. Vsi fantje iz konte in dekleta, ki bodo plesala rej, so oblečeni v narodne noše (gorenjske, ker koroških ni bilo moč dobiti). Po sprevodu se začne tokmovamje. Štehvovski mojster, to je lanski zmagovalec, razglasi pogoje: treba je zbiiti ba-riglioo, tekmovalce pa sc ocenjuje po drži v zaletu, krepkih udarcih in učinku. Votlo so odmevali udarci kopit, prvi jezdec je mimo, zgrešil je bariglioo, ni udaril. Sledi mu drugi, krepko zavihti štehvan, colo debelo in šestdeset centimetrov dolgo železno palieo z bun-kastiim ročajem, iin udari po sodu, da se treščice razlete po gledalcih. — Zadaj stoje kmetje in ocenjujejo: »Glej, Luoo, kako prha! Dobra živail!«_ _ vsak svojo simpatijo, napetost »prve« vsa samska dekleta, ki še »Najmočnejše udarce ima Klc- raiste z vsakim krepkim udarcem niso imela otrok. Usahnila bi lipa, menovl« . . P.° sodu. Prva doga se je vdala, če bi pod njo zarajala prvi rej Tako za vložek: nekdaj je ob štehvu spolzita na tla še dva neupravičena. Odraslo dekle ni glede konj pomenilo šteli vanje obranča. smelo plesati prej na drugih ple- »Milan, daj!« izpodbudii nekdo mimoidočega. Plesalke so tiho in z iskrečimi očmi zasleduje vsaka svojega fanta v želji, da bi zmagal. Ce bo ... bo ona naslednje leto štehvovska dečva m... tudi zanjo je včasih veljalo pravilo, da se mora poročiti še isto leto. Sedanji moderni čas s stanovanjskim gordijskim vozlom in ostalimi predsodki je tudi ta stari običaj po svoje spremenil: letošnji štehvovski mojster in njegova dečva se lami kljub starim pravilom nista poročila. Bariiglioo drži na štehvu še zadnji obroč. Tekmovalci so v devetem naskoku. Pavelčkov ima srečo: z udaircem je prebil obroč in sod se je sesul na tla. Gledalci ploskajo, štehvanja še ni konec. V diirru mora vseh dvanajst tekmovalcev trikrat mimo mojstra. š ; V diru je štehvovec tako krepko udaril po sodu, da je za trenutek zadržal konja, ki sc je postavil na zadnji nogi sili, dokler ni bilo no 'prvem pod lipo. Po plesu je bila veselica, šteh-lec je bil icfemc' vanje v. Klt'eah. vsako leto Vi nov "Vinko s svojo Pr<>s'ctno društvo pri kmetijski dečvo Kankrtovo “ P^ebne, zas uge zanj mnata Jasnez hnoj in Stane K.os. , nZtnJf; T^tol so se še celo potrudili, da zakon v POt^robnosti obnovili star običaj, zato so se dva meseca pripravljali pod strokovnim vodstvom. To je lepo, da se preteklost veže s sedanjostjo, saj i« nje črpamo sil. Slovenci pa imamo nekaj tako lepih narodnih običajev, da jih občudujejo tudi drugi narodi, zato je prav, da jih ne pozabimo. Jak. pravo. To je bil prvi »motor« Nikole Tesle. Kasneje v šoli je tudi izpričal svoj veliki talent. Na pamet je reševal tudi najbolj zapletene matematične naloge, in sicer z neverjetno hitrostjo. Toda pravo delo je Tesla začel kot študent elektrotehnike v Gradcu.. Tedaj se je že ukvarjal z mislijo, da bi napravil motor na izmenični tok. Zatrjevanje prpfesorja, da je kaj takega nemogoče napraviti, mu ni vzelo poguma. Ko je po študiju delal v Budimpešti, jc to svojo zamisel leta 1882 izpopolnil. Toda moral jo je tudi uresničiti. Vtem je odpotoval v Pariz, kjer so postali pozorni na nje- _____ ________ ______ _________ gov talent, toda niti tu se mu ni\ Močan udareo s štehvancem po barigelci in kar dva obroča hkrati Ta meče obroče ii jezdec mor« Po štehvanju je bil rej pod lipo, okoli katerega so Duprnvili posrečilo vzbuditi med ljudmi ( sta padla na tla obroč ujeti na štehvain. Medtem gledalci velik krog IZ IVOVIH UREDB EV ODLOKOV (Nadaljevanje z 2. strani) c) gospodarske organizacije (industrijska podjetja, rejci, kmetijska posestva in druge gospodarske organizacije) za kritje svojih potreb za predelavo oziroma krmo živine; , d) kmetijske zadruge v svojem imenu in na svoj račun; e) individualni potrošniki samo za potrebe svojega gospodarstva. Zvezni državni tajnik za narodno gospodarstvo lahko predpiše natančnejše pogoje za nakup koruze, ječmena- in ovsa tor izdelkov iz njih po individualnih potrošnikih. Z nakupom merice z mlatilnice in mlinske merice od ječmena, ovsa in koruze se lahko ukvarjajo samo pooblaščena podjetja iz odstavka 1 člena i te uredbe. Člen 3 Pridelovalci lahko prodajajo svoje pridelke iz člena 1 te uredbe prosto na vsem ozemlju Jugoslavije. Clcn 4 S orodajo na debelo koruze, ječmejia (običajnega in pivovarskega) ir. ovsa ter izdelkov iz njih se la’liko ukvarjajo pooblaščena podjetja in mlini iz odstavkov 1 in 3 člena 1 te uredbe, kakor tudi kmetijske zadruge. Podjetje za promet z žitom, ki ga ustanovi okrajna zadružna zveza, lahko prosto prodaja nn debelo koruzo, ječmen (običajni in povovarski) in oves snmo. če izvirajo ti pridelki od kmetijskih zadrug, članic iste okrajne zadružne zveze. Podjetje za promet z žitom, ki ga ustanovi okrajna zadružna zveza, lahko kupuje koruzo, ječmen (običajni in pivovarski) in oves od pooblaščenih gospodarskih organizncii snmo zn potrebe kmetijskih zadrug, članic iste okrajne zadružne zveze. Člen 5 Kmetijske zadruge lahko kupujejo pšenico, rž in soržico, koruzo, ječmen (običajni in pivo- prodaja žitarice ali njihove izdelke; 2. če kupuje žitarice in nji- mletja, izdane v smislu odstavka 4 člena 7 te uredbe; 2. lastnik mlatilnice, meričnC’ liove izdelke neposredno od pri- jra mlina, mlina na vodo in stop, delovalcev na področju ^podjetja, kakor tudi strojev za čiščenje žitaric, in sicer: a) če ne proda določenemu pooblaščenemu podjetju vse pobrane merice v smislu določb ki je sporazumno določeno v okviru skupnosti podjetij za promet z žitaricami, ozir., ki ga določi zvezna uprava za prehrano. /i ii • v • L J rUlI v III V' I I ▼ 9IUI31U U U1UV U denarno globo iz prejšnje- 0cn0]ca v obvezni prodaji merice ga odstavka bo kaznovana tud! mlatilnice (Službeni list FLRJ kmetijska zadruga, če kupuje ^ 63/52) Jn {]oločb nnrc(|bc žitarice ali njihove izdelke zunaj svojega sedeža. Če so s katerim izmed dejanj iz prejšnjih odstavkov povzročene zlasti hude posledice, bo gospodarska organizacija kaznovana z denarno globo od 200.000 do 5 milijonov din. Pobiranju merice (Službeni list 'LRJ št. 26/53); b) če ne vodi predpisanih in overovljenih knjig o pobiranju merice ali če ne vknjiži v njih vseh omlačenih količin oziroma vseh zmletih količin ali če ne Za dejanja Iz odstavkov 1 in knjiži vse pobrane merice; 2 tega člena bo kaznovana tudi c) če ne obračuna pobrane in odgovorna oseba v gospodarski prodane merice z mlatilnice v organizaciji z denarno globo od 10.000 do 100.000 din. Člen 9 Svet za gospodarstvo ljudskega odbora okraja (mesta) lahko prepove 20 dneh po končani mlačvi svoje mlatilnice. Člen 11 Določbe u redbe IV. f ZVIŠANJE PLAČ DELAVCEV \ IN USLUŽBENCEV, ZAPOSLENIH V ZADRUGAH TER DELAVCEV IN USLUŽBENCEV, PRI PRIVATNIH \ DELODAJALCIH Člen 10 Najnižje plače, določene po določbah 61. 2 uredbe o plačali delavcev in uslužbencev v zadrugah in zadružnih orgainizacijah (Službeni list FLRJ, St. 20-52) in naim ir/je plače, določene po določbah 61, 2 in 9 uredbe o plačah delavcev in uslužbencev pri privatnih delodajalcih (Službeni list . FLRJ, št. 16-52) se zvišajo zn zne-sok, določen v el. 2 te uredbe. j/ Člen 11 Izdatki z-a zvišanje plač dele v-^ cev in uslužbencev, zaposlenih pri ^ zadrugah iin zadružnih organiza- ^ cijah, se izplačujejo v breme do-ij hod,kov zadruge oziroma prora-ij čunov zadružnih organizacij, de- ^ liavcev in uslužbencev zaskniiu deli razsurjajo in y ^ nika, zilepa ne bo zmanjkalo ko- utrjujejo ces>to, ki bo na tem nie- 7VI3ANTF TNVAT IDSKIH ž munalnih vprašainj. Mod glavno stu poslej prav dobra, dovolj š.i- PRFJEMKOV ^ 'n skorajda eno uajitežjih vpra- roka in varna. (i) ž sanj šteje dolwa in sodobno ure-, bencem v stalnem delovnem raz- ] in čl. 4 pravilnika o plačah šo-merju. Osebam v honorarnem razmerju se zviša plača samo, če je njihova zaposlitev stalnega značaja in če so zaposlene s polnim rednim delovoim časom. Ena oseba lahko prejema zvišanje plače po določbah te uredbe samo na eni podlagi, osebe, ki prejemajo zvijanje invalidskih prejemkov, pokojnin ali invalidnin, pa ne morejo prejemati tudi zvišanja plač. Clen 4 Zvišanje plač po določbah te ferjev motornih vozil, zaposlenih v državnih uradih in ustanovah; 3. plače podoficirjev in vojaških uslužbencev, predpisane s čl. 4 in 9 uredbe o prejemkih vojaških oseb in temeljne plače oficirjev, predpisane s čl. 6 iste uredbe. Clen 6 Zvišanje plač delavcev, zaposlenih v državnih uradih in usta- Člen 12 Ž&amj šteje ~ .v ,f jena komunikacijska žila skozi Do zvuSainija m.valldskuh prejJvao dolino. Zelefeka proga, ki jemkov po določbah te uredbe ^ £°nckoč , lja,, ^ ^ ^TuISUnein dru^skefef fa invalidnine tudi nmvailmsko uo-i , n , 1, klado po določbah uredbe O inva- *<>”'• Poglavitno czx> prometa lidekiih prejemkih (Službeni l.fet^" transnorta nos. ^j ocata ut 14 ko zadnjem casu posveea hTast- FLRJ, stev 34-52 rn 36-54) J nisk& koinunaIa prav tej cesti 2. vojaški vojn, .:nva d L m g ^ bi tako imela II. skupine, ka n,so v ^“Llotkna vsaj dobro cestno pot. Za-rniz.merju nmt, uži vale pokojn n ^ ra<, ^ , obcL strani aili univalidiiMie nno P« - so ^konstrukcijska dela p,«d> o socialnem zavarovanju ^ ^ ^ ^ Mesto- Gl^le izplačiila ,nTaij- Riklovem mostu, kjer so cesto iin vali d mine imajo pravnoo: _ $ celo prestavili in tako odstrainili 1 uz.vato osebnrah pokojm^n m? nevarni ovinck. y glavnem pa so invalidnim III. skupine; ^ trenutno v teku rekonstrukcijska 2. uzivvaloi «1 pravni,n v smislu ^ (1<4n nn v Zpf> Hrastniku. Tu cl. 6 odstavek,2 uredbeo določa- f iudi hudourno Bo- n,ju m prev(>kojniiin "n inva- g henšioo, s kasknSabotin< v Solkanu skupna :a varovan ju konferenca ob združitvii okrajnih cev ter n!i-> gasilskih zvez Gorica in Tolmin, Izdatki oziroma Člen 15 občinske gasilske zveze, ki bodo i z« zvišanje pokojnin | počele poslovati 1. septembra invalidnin se izplaču-? Ji*roii z vzpostavitvijo novega čah delavcev, zaposlenih v držav-uredbe sodi v"osnwo"ia dajanje nih ^radih in nstenovah in čl. 3 na '/»dlagi socialnega zavarovanja! pravilnika o plačah delavcev, za met z žitaricami, * -eh dodatkov, katerih višina, ^nihypri ^vanjujlstoče ustanovah), se bo izplačevalo z izplačilom doklad ločenem du s časom, prebitim na delu, Člen 7 Izdatki za zvišamje plač se izplačujejo v breme predračuna urada ali ustanove oziroma v breme proračuna. okrajna zadružna zveza, se ob-,se določi p>o plači, vezno včlanijo v skupnost, bv se ,v?a^ne1 podlago po- dajala Zvezna uprava za pre- vprečje plač, izplačanih v določe-hrnno po predhodnem mnenju nem časovnem obdobju, se bo skupnosti pod jeti j za pro»net z 1 smatralo, da se je zvišana plača žitaricami. Clen 7 Odbor za gospodarstvo Zvez- izplačevala v vsem tem obdobju II. Zvišanje plač delavcem in Zvišanje plač delavcev in uslužbencev gospodarskih organizaci) ter nagrad učencem v gospodarstvu nega izvršnega sveta iohko: do- uslužbencem, zaposlenih v držav-loci pooblaščenih/ podjetjem in uradih in ustanovah, organizacijam iz te uredbe cene,1 po katerih bodo odkupovala ži- III tnrice od pridclovnleev; predpiše prodajne cene žitaric in njihovih izdelkov oziroma način, kako bodo ta podjetja določila prodajne cene. način pobiranja merice od mlatilnic in mlinov in določi j dodatne tarife za prevoz žita. j Odbor za gospodarstvo Zveznega izvršnega sveta lahko po- §ajo: oblasti skupnosti podjetij za pro-1 ). plačje delavcev in uslužben- met z žitaricami, da v spora- ceVi zaposlenih v podjetjiih in zumu z njim določijo naj višje obratih, ki se določijo po določ-cene žitaric, po katerih bodo go-jljnh uredbe o plačah delavcev in spodnrske organizacije iz te ^ us|:užlK'ncev gospodarskih organi-uredbe kupovale žitarice od pri- j j»ac»j, uredbe o plačah delavcev delovalcev, kakor tudi prodajne j,n uslužbencev železniških in cene žitnric in njihovih izdelkov transportnih podjetij ter uredbe o na debelo. | plačah delavcev in uslužbencev Vse gospodarske organizacije podjetij v sestavi skupnosti go- novah, ' določenih po času ali. — __________________________________________________ . storitvi (čl. 11 in 13 uredbe o pla-. jejo iz sklada dolgoročnih zava-^komunalnega sistema. ?.av- rovanj.’ ^ Aa predsednika upravnega od VII fjbora nove Okrajne gasilske zveze ZVIŠANJE OTROŠKE jc “ ^'jen tov. Frane nnir>T afitt TIvala, za poveljnuka Rudi Rust.ia " v ter za tajnika tovariš Viktor Volk Clen 16 ^ \f p n doklad v znesku, do- f iVraviclrcl^rvKa^ni^ otro^ ^ Žužemberku so slovesno v čl. 2 te. uredbe v skla- p?dlčb«hTe uredbe za prekopali 103 l.orce NOB o.m. rirp! i m na e u. vsakega otroka V enakem znesku.^ Žužemberk, 10. julija. — Uvod v Zvišanje otroške doklade praznovanje občinskega praz- odvisno od uživnlčevcga premo-f zenjskega stanja in znaša po raz-,-; prekop pozemsklh ostankov 103 borcev predelnici, določeni v čl. 7 ured-^ NOB .Dopoldne_se Je padlim borcem Člen 8 Po določilih te uredbe se zvi- iz te uredbe, pooblaščene za na- spodarskih podjetij jugoslovan-kup žitaric od pridelovalcev. «e s.kji, pošt, bjvojava iin telefona, i,n morajo držati cen, določenih v sicer z izplačilom doklade v zne- l.,, n ..(rr,sj. Hnltlnrlnli fSlnvUnr.; dvoranl Zadružnega doma poklonila ' 1 ni n t J ' množica domočtnov, popoldne pa se list FLR J st. 48/31 s spremem-, Je zbralo pred domom na 1500 ljudi bami in dopolnitvami Št. 59/52 in ' tz Žužemberka ln okolice, NoveRa me-210 00(1 1f.ll tlfl in fiO rlin 848 ta drugih krajev. Po govorih kra aiu. 10U, liu in wn,n Jcvnih funkcionarjev so odkrili na mesceno za vsakega otroka, ki mu steni doma marmorno ploščo v spo /. rain žužemberškemu aktivu desetih ^ skojevcev, ki so bili na pragu svobode J; izdani ln zverinsko poklani. Nato so gre otroška doklada. Člen 17 ____________________ Izdatki za zvišanje otroške do- n.-niožlii krste s padlimi borci na ka- klade iz nreišnieim členn se mlonc. Ob igranju žalnih koračnic „ j . j . . i x . • P. ^ , V , . , se z ljubljanske vojaSke godbe se je raz- oev v gospodarstvu, predpisani s plačujejo iz sklada dolgoročnih S vu s trga dolg sprevr>d. Pogreba s< čl. 2 uredbe o nagrajevanju učen- zavarovanj, razen zn zvišanje? »e udeiežMt tudi dr. Jože Rus. pred- otroške doklade vojaških vojnih 1 invalidov, ki bremeni zvezni pro- . BorStn&r, Vladimir Krivic, Tone Su- račun. 4 šterSlč, Franc Pirkovič, Ada Krivic, yi>T Ž Avgust Jazbinšek. Viktor Zupančič, < Stane Smld, podpolkovnik Franc Cve-SKI EPNE DOLOČBE £ tan ln Steviand okrajni In občinski cev v gospodairstvu. Clen 9 Izdatki za z viža uje plač delavcev iin uslužbencev, zaposlenih v podjetijiih in obratih, kakor tudi nagrade učencev v gospodairstvu teh organizacij sodijo v plače po čl. 31 uredbe o razdelitvi celot- Člen 18 i predstavniki ljudske oblasti, organi Podrobnejše predpise o izpol-f. njevanju te uredbe in pojasnila v; . zactj 1n ustanov. V Mornvčnh so odkrili oi. 31 ureo.nc o ra7x!ointva ociot- J i u • i j * • , • v ,....... nega dohodka teli organizacij CrU P)trebc lzd“ državni taj-/ spomenik padlim borcem (Slu?.. list FLRJ. št. 54-54), v že^ ",kn “ SP,o n5 ’,,'?rQV<> '? PrVr?i Mor.včo, 10. julija. Da«,« oh do- <'Un, glede plač delavcev lil usluž->vct|h so tu odkrili spomenik taloem lezniskih transportnih podjetjih smislu tega člena. sku, določenem v čl. 2 te uredbe Zvezna uprava za prehrano v skladu s časom, ki so ga prebili lahko v sporazumu z Odborom na delu; zn gospodarstvo Zveznega izvrš-1 2 klCe delavcev iin uslužbcn- neg\ sveta lahko določi način ^ Zaposlen.ih v bankah, hranil-mletja žitaric. niieah in državnem zavarovalnem Clen 8 i zavodu, predpisane s čl. 4 uredbe Z denarno globo od 50.000 do o zvanjih in o plačali uslužben- — 1 o____ 2 milijona din bo kaznovana za cev Narodne banke FLRJ in čl. 4 učencev v gospodarstvu, zaposle gospodarski prestopek gospodar-, in 6 pravilnika o pjačah in zva- nih pri privatnih delodajalcih, se njih uslužbencev državnega zava- i izplačujejo v breme dohodkov teh vom pfT ■, . ‘ „ bencev gospodarskih organizacij.^ In pmlllm partizanom. Ob orlsotnostl in podjetjii.il 1 I 1 prometa pa se nB„p_j ,.r'nr,„v ' nrmlstnvnikov ZKS. Okrnj.u^i od- ZviJa obračunski Sklad plač za V. bor> ZB Im SZDL in..nekaj. na.j 500 ter delavcev in uslužbencev, za-^ domačinov sta govorila Josip li.i b i T ... .v. poslenih v zadružnih organizn-?či5 im Tomo Drejo. Temu je rIihIU Izdatke za zvišanje plač de- cijn|i in pri privatnih delodaial-' krntpk kuVumi program. znesek teh izdaitkov. laveev in uslužbencev, za polenih c{|, (poglavji III. in IV. le uredbe) Delo kmetijske zadruffe v _ bankah in hranilnicah ter izda zvezna komisija za plače DolvLo državnem zavarovalnem zavodu | gospodarstvu, glede pokojnin, in-? l^OlsKO izplačujejo v breme proračuna v31m rtietke. ki •< •o zadele končujejo • apodaj dobitek r.načenunl Številkami dinarjev 850 10.000 369790 100.000 1 200 361 2.200 481 2.200 621 5.200 63711 60.200 163001 100.200 258371 100.200 272821 200.200 202 3.000 402 3.000 82312 80.000 281362 100.000 309772 100.000 491112 100.000 9453 20.000 2683 40.000 1663 40.000 79913 60.000 337253 100.000 314 2.000 35234 60.000 57094 80.000 237084 100.000 485814 100.000 363634 100.000 099764 100.000 116324 200.000 453304 600.000 5395 50.000 565405 100.000 00496 80.000 173216 100.000 807 5.000 3707 20.000 2107 30.000 0677 50.000 54177 60.000 101437 100.000 473597 100.000 192917 100.000 423277 200.000 8 s 200 28 1.200 , 378 2.200 8068 20.200 45178 80.200 123418 100.200 3339 20.000 7789 30.000 6269 30.000 49469 60.000 31169 80.000 556789 100.000 240029 100.000 210929 100.000 511639 200.000 356789 200.000 412849 400.000 063319 800.000 Skupno je bilo izžrebanih tisoč 148 dobitkov v skupnem znesku 80,400.000 din. V zneskih za izplačilo so vezani dobitki že upoštevani. Dobitke izplačujemo samo po uradni žrebni listi. Dobitke do vključno 50.000 dinarjev izplačujejo zastopniki Jugoslovanske loterije, ki so v vseh večjih krajih Slovenije, dobitke od 3000 do 50.000 din izplačujejo tudi vsi sedeži Narodne banke FLRJ, večje dobitke in premije pa izplačujejo vse republiške direkcije in Glavna direkcija Jugoslovanske loterije. Večji dobitki v Sloveniji; Srečka St. 423277 — 200.000 din, žt. 258371 — 100.000 din, številka 3 92917 — 100.000 din. St. 363634 — 100.000 din, št. 309772 — 100.000 dinarjev, št. 485814 — 100.000 din, št. 131169 — 30.000 din, št. 257094 — 80.000 din, št. 429913 — 60.000 dinarjev. St. 135236 — 60.000 din. št. 333711 — 60.000 din. Dobitniki naj predlože srečke Jugoslovanski loteriji, Direkciji za LRS, Ljubljana, Beethovnova St. 10. mm***’ Lc4:, Sefi 9. a3, La5 10. Sefi, od 11. Sed4:, Sd4: 12. ed4:, Ddfi 13. De2, afi 14. L*5, M 15. UH:, (rt'« Ifi. I)c4, Tn7 17. Rgt Hah, Kh8 18. I)h4, Ld8 19. Ld3, rr> 20. DbO, U>7 21. Sc6, Lb7 22. Df8: šah, US: 23. Sr7: šali. K(t7 24. Sd6:, 1x10: 25. Taci, Kffi 26. Tc3, Ul5 27. Lel, Ts7 28. Lf3, b4 29. ab, Lb4: 30. Ltl5:, l^oil: 31. be, ul 32. Tal, Ta7 33. Ta5, Ive« 34. Kfl, Ktlfi 85. Ke2, Ta8 30. Ko3, Krf 37. Kf4. Kbfi 38. Ta3, a5 39. t’3, a4 40. Kd4, Ka5 41. K:d5, Tbl 42. Kol, Tb2 43. g4, fg 44. fg, Tll2: 45. Tal, b5 40. prh, Th5: 47. Tol, Th3 48. To8 in črni ko je vdal. Odločale so desetinke sekunde Uspel mhalni turnir Ljubljana, 10. julija. Tudi Zveza predpisan čas 1:40,8 — Debeljak J., za konjski* šport se je priključiti a konj Murgaš (»Borec« MarLbor 0 točk, Bled, 10. julija. VI. mednarodna 'e- /do, nuto pa se je prevrnil — verjetno »laška regata je za nami. Lahko trdimo, zaradi utrujenosti. da tako uspele veslaške prireditve pri I*o tekmovanju mladih osmercev na nas še ni bilo. Nastopila je vrsta prvo- 1000 m j c prišla težko pričakovana točka razredih domačih in tujih veslačev. — skif. Po tihem smo želeli, da se bo Jezero je bilo danes mirno, brez valov, Vlašič oddolžil Berkntovu. V začetku samo včasih je inotil dež, vendar 1 je naš skifist res vodil, pri 1000 metrih se številni gledalci zaradi zanimivih ' pa ga je Rus prehitel, prevzel vodstvo j borb zanj niso dosti zmenili. Današnjim in zmagal za nekaj dolžin čolna. Vlašič tekmam je prisostvoval tudi predsednik je po tem neuspehu izjavil, da je na-Zveze športov Jugoslavije Milijon Neo- inerno popustil in hranil moči za double-ričič, podpredsednik mednarodne vesla- scoull. ške fcaeracije Gnston Milcg in podpred- Tudi v Četvercu brez krmarja sc do sednik ministrstva zn fizkulturo in šport zadnjega ni vedelo, kdo bo zmagovalec. Poljske, ki se nahaja v Jugoslaviji kot Skoraj vso progo je vodil četverec Ro-goat Zveze športov Jugoslavije. , munijc pred 3meniško Krko, čira bolj pa se je bližal cilj, je Krka povečevala Točno ob napovedanem času so se teinpo in za las zmagala. Vendar se je začele borbe četvercev s krmarjem. V Krke držalu smola. Iz svoje proge (tret- ! srednjem delu proge sta se menjavala ja) so zašli v romunsko (šesto), kjer na vodstvu Mornar in Crvena zvezda. V »tu čolna trčila skupaj. Romuni so zn- finišu pa se je popravil tudi italijanski četverec in zmagal za nekaj centimetrov pred Mornarjem in Crveno zve- Slovan (Bratislava) : »Vojvodina« 3:0 (2:0) »Rudar« : »Nova Gorica« 4:1 (2:0) 0 ATLETIKA švedska : Jugoslavija 56:49 Partizan — Crvena zvezda 76:82 Lokomotiva — BSK 83:68 tej točki pa so šli na progo ...... ^ drtuble-scoulli. Vsi so se spraševali, če bo , Vlašič vsaj tokrut uspel. Videti je bilo, da bo. Res tla so Rusi vodili 1800 m, pri tem pa sta Vlašič in J.učin pove- čala Število znvcsljnjev, prehitela Ruse in do 20 m pred ciljem vodila zn 2 m, nato pu izgtinila tekmo za 1 meter. Če j to ni srnolu? Na programu je bila spet zanimiva ' točka: skif za ženske. In spet presenečenje. Kot včeraj je tudi danes triura-firala Avstrijka Sika nad evropsko ' Za finale so nastopili še osmerci. Pričakovali smo glavno borbo med Rusi in Mornarjem, kar se je tudi zgodilo, pridružil pn se je Še osmerec Romunije. V začetku sta sicer oba tuja čolna vodila, Mornar pa*je v silovitem finišu prehitel najproi Romune, za Ruse pa mu je zmanjkalo metrov. Kot smo že na začetku omenili, je letošnja blejska regata uspela v vsa-I kem primeru: v udeležbi, lepih bor- . bnh in organizaciji (lc-tn ie bila, če | ( izvzamemo nekatere malenkostne napake, odlična). Rezultati: članice: double-scoull: Romunija 3:30,2, I Poljska 3:30,3; skif: Sika (A) 3:50,5, Cu-i makova (SZ) 3:53,5. četverec s krmar- , jem: Romunija Tomiš (Pančevo). ! 3:47,8. • ! Moški: četverec s krmarjem: Sabino i (T) 6:56,9, Mornar 6:57,0, Crvena zvezda ! 6:57,1, skif: Berkutov (SZ) 7:34,8, Vlašič , 7:42.3, četverec brez krmarja: Krkn '6:42.5, Romunija 6:42,6, double-scoull: SZ 6:53,0, Mornar 6:54,0, osmerec: SZ 6:08,2, j _ c,.,__ . ___: Mornar 6:11,7, Romunija 6:14,4. Lva Sika Je na Bledu dva-krat j Mladinci: četverec s krmarjem: Sa- 3:38,0, osmerec: j 2:57,3, Crvena praznovanju »10 let športa v svobodi«. V okviru proslav je bi.i danes popoldne na štadionu ob Titovi ce3ti velik jahalni turnir, ki ga Je pod pokroviteljstvom polkovnika J. Sekirnika priredil klub za jahalni šport »Ljubljana«. V Ljubljani zelo redka čas 1:18,0; Sonja MtiLler, konj Zubor (»Olimpia«); 3 točke, čas 1:08,5. II. parkur kobilarna »Lipica«; ka-teg. 1 (lahek); 12 zaprek višina do 120 cm, širitne do 150« cm, predpisan čas 1:24 — V. Stanko, konj Tuzla — »Lipica«; 0 točk, čas 1:18; M. Cimper- prireditev je privabila le okrog 1500 man> konj Pupa< »Ljubljana«; 4 točke, gledailcev, kar pa gre prav gotov na Cas j 14 “ Vrem°na V ZatetkU III. parkur: .Deset let konjskega N. turnirju je sodelovalo 23 jaha- Sporta v s™todi., kMe£ .S. (sred- čev iz jahalnih klubov »Ljubljana., nJ?>, 14 ™ časl-287 - »Bežigrad«, »Borec« iz Maribora, »Li- Jj11® 15® cm» predplsan cas 1.411,7 pica. ter jaha« državne ekipe, ekipe Gabor TapaJ *oi^ NM Reoerad in ekioe beograjske gar- 1^*“ drta^'ekipa; NM Beograd in ekipe beograjske gar de. V odmoru je jahač iz »Lipice« prikazal dresurno jahanje. Tehnični izidi: I. parkur »Ljubljana«; kateg. p (početni); 12 zaprek, višine do 110 cm, širine do 120 cm, rodi tega vložili protest, o katerem bo nocoj razpravljal organizacijski odbor. Kljub temu pn je to velik usneli šibe-niških veslačev, ki so dokazali, da so med najboljšimi evropskimi četverci. Za tem so nastopili mladinski četverci, kjer je bila ljubljanska Savico. , . _ _ nepričakovano, toda zasluženo prva. Po premagala svojo glavno konku-1 vira t:»,8. Partizan tej točki pn so šli na progo moški ; rentko ' Mornar _ 2:55,3, Jadra I zvezda 3:03,5. Uspelo tekmovanje gradbincev Slovenije Celje, 10, julija. — Danes dopoldne s 361 krogi. Pri posameznikih sila biila je bilo v Celju zaključeno dvodnevno najboljša Lapuh (Pionir) 122 in Kem-tradicionalno športno tekmovanje perle (Pionir) 122 pred Cemikom gradbincev Slovenije, ki ga jc prire- (Stavbenik) 114. prvakinjo čumakovo. In to spet v fl- dil SD Beton ob 5-leftnioi obstoja dru- V tekmovanju ženskih ekip v keg-nišu. V tej disciplini so Rosi pretrpeli štva. Tekmovanja se Je udeležilo več Ijanju so bile najboljše tekmovalke edini poraz. kot 400 tekmovalcev iz 15 gradbenih Gradisa (Ljubljana) 576 pred Betonom kolektivov. 557. V namiznem tenisu je med 9 mo- ti šahu je med 9 moštvi osvojil štvl zmagal Konstruktor, na drugo Prizor z »Blejske regate«: izbirne tekme četvercev s krmarjem. prvo mesto Konstruktor (Maribor) pred Tehniko (Ljubljana) in Pionirjem (Ajdovščina). Prh streljanju je med 12 moštvi zmagalo moštvo Pionirja (Novo mesto) PLAVANJE Nev bazen v Novi, Gorici Pred dnevi so odprli v Novi Gorici plavalni bazen. Tako so dobili tudi ljubitelji vodnega športa na Primorskem ugodno pogoje za razvoj. Veliko zanimanje pa jo vzbudil med primorsko mladino tudi nedavno zaključen tečaj skakalcev ZPK »Ljubljane«, ki je bil v propagandnem |>o-gledu zolo uspešen. Za ec večjo popularizacijo plavalnega športa pa Ivo-do leto« v Novi Gorici kar tri prvenstva, im sicer: državno prvenstvo z^ mladince v skokih v vodo, mladinsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu, ter republiško prvenstvo v plavanju za pripadnike društev »Partizan«. Tipajmo, da bo novemu klubu « pomočjo Plavalne zveze Slovenijo uspelo izvesti ta tekmovanja kar najbolje. A. F. mesto pa 9e je uyrsttl Pion ir, na tretje pa Beton. Med 6 nogometnimi moštvi je zmagal priredi teli.) pred Graditeljem iz Celja in Zidarjem iz Kočevja. Pri odbojkarjih pa Je bil najboljši novomeški Pionir. Gradbinci so nastopili tudi v baildmamju, kjer je med 4 moštvi zmagal Beton pred Gradisom (Ljubljana) itd. Zmagovalci letošnjega tekmovanja gradbincev Slovenije so prejeli pokaile, vse skupine pa spominske zastavice. K. I Sonja Miiller na konju 2ugor MEDNARODNE MOTO-DIRKE V CELJU I Drago Regvari na dragem mestu Celje, 10. julija. Na stadionu Svobode ob Mariborski cesti so bilo domes popoldne mednarodne metodi rk-o. Prireditev je organiziral avto-moto klub »Slavko Šlander« in si jo jo oglodalo približno 4000 ljudi. Dirk so jo udeležilo 9 tekmovalcev z motorji 500 oem. Zmagal je Avstrijce VikAču, čeprav je Hehta zaslužil vsaj neodločen rezultat. 0 točk, čas 1,13. IV. parkur: »Konjeniška zveza Slovenije«; kateg.: prehod iz srednje v težko; 16 zaprek višine do 130 cm, širine do 180 cm, predpisan čas 1:40,8 — por. Kliska, konj Adostar, garda Beograd; 5,75 točk, čas 1:47; kapetan Je-lovič, državna ekipa; 8 točk, čas 1:38. Ker se je turnir vsled slabega vremena pričel z zakasnitvijo, bo jutri ob petih popoldne ponovitev celotnega programa. G. STRELSTVO SD Diopter osvojil pokal Ljubljana, 10. jul. Danes je bilo na strelišču na Dolenjski cesti ^ zaključeno okrajno prvenstvo Ljubljano v streljanju. Prvenstva .ie udeležilo 256 strelcev, od katerih so jih je 73 uvrstilo v republiško prvenstvo. Tekmovanje jo zolo oviralo »Labo vreme, pa tudi municija ui bila enotna. Zato tudi v tekmovanju z vojaško puško niso bili doseženi pričakovani rezultati. Po zaključku tekmovanj jo bila na strelišču podelitev prehodnega pokala zn vojaško puško, katerega je prejela strelska družina Dioptor, ter številnih plaket in diplom. Rezultati; pionirji (zračna puška/): Rebolj (Diopter) 241, Burja (Franc Vidmar) 240, Zajc (Pugled) 228; članico (malokalibrska puška/): Dimic ' (I)ippter) 270, Flis (Olimpija) 257, Staržiščar (DSNZ) 253; člani — vojaška pištola; Umek (DSNZ) 150, Peršič (Olimpija) 145, Dimic (Diopter) 145, Planinc (Dioptor) 134, vojaška puška: Rems (Olimpija) 237, Vrbinc (Diop-1 ter) 231, Planinc (Diopter) 220; moštva: Diopter I, 1098, Olimpija 1088, > Diopter II. 959, DSNZ 882 krogov. j KEGLJANJE Slovenski reprezentanti v Šoštanju Šoštanj, 10. julija. Včeraj so v Šoštanju pred velikim števJilom gledalcev nastopili v okviru priprav za svetovno prvenstvo najboljših slovenskih kegljačev. Tudi na tem tekmovanju Je bil spet najboljši Martelanc iz Kranja, ki je z rezultatom 859 kegljev potrdil, da je trenutno najboljši igralec v državi. Bazen njega Je bil dober tudi Vanovšek iz Celja, ki je podrl 831 kegljev, za njim pa Starc iz Atletika doma in po svetu Kot po navadi Rezultati zmagovalcev — 100 m Potno vuča odpotovala na. petaiajet- (17 tekmovalcev): Salarevič (S) 11,4, dnevno turnejo po Ptujskem. Rev.ul- Ljubljana, 10. Julij«. — Republiško loom ovire (4): Lešek (K) 15,0, 300m uti i® teh tekmovanj: prvenstvo mladink v atletiki Je bilo ovire (5): Bolko (B) 42,9 , 300 m (11): Tampcre. 3. in 4. julija — 800 m: 6,41:07. ROKOMET Nemčija svetovni prvak Dortmund, 10. julija. (Tainjug). Z TT t ..... , v j. v - * zmago nad Švico s 25:13 ((1:7) jo nem- r----------------------------—- --- -- Untenschkfler (15 točk) s povprečno £k reprezentanca osvojila svetovno . Kranja 828, Likovnik (Ljubljana) 820 hitrostjo 70 km. Drugi je bil Jugo- rokometno prvenstvo. ' in Gomolj (Branik — Maribor) 792. slovan Drago Rogvart (14 točki), trot ji pa Avstrijec Alojz Strassor (13 točk). »Tour de France« Pariz, 10. julija. (Tainjug). V četrti etapi kolesarske tekmo »Tour de Franco« od Namursa do Metaa (232 kilometrov) je zmagal Luksemburžan. Kamp, ki jo prevozil progo v času danes dopoldne na stadionu »Ljub- Ledinek (K) 38,7, 2000 m (2): Repič (S) Mugo&a 1:52,2 (tretji), 5000 m: Miha- ljane«. Kot po navadi tudi danes ni 6:16,0, 1000 m (16): Lorber (K) 2:44,0, "" .................. bilo med Ljubljančani zanimanja za višina (10); Jezernik (M) 173, daljina atletiko im se je okoli tekališča zbralo (14): Lešek (K) 600, troskok: Bolko (B) ___________ . le nekaj gledalcev. Tekmovanja se Je 12,02, palica (4); Lešek (K) 340, krogla (prvi), udeležilo 35 atletinj, tn scier iz MaTl- (14): Cihar (PK) 14,77 kopje (10): Ka- Turku, 5. julija — 1500 m: M11 gobo ra, Celja, Kočevja in Ljubljane, stellc (0) 56,98, disk (15): Dimeč (K) ša 3:48,o (četrti). Ljubljanski Odred Je poslal na prven- 41,66, kladivo (7): Ledinek (M) 48,55, Koklcniekl, 5. julija — skok s pn- stvo le dve tekmovalki, kar Je vse- 4 X 100 (6) Kladivar 48,6. lioo: Milakov 4,15 (drugi), krogla: kakor Kraje vredno ] prvenstvu Je prisostvovalo približ- ^ k i ‘fl 25,05 (prvi). V nekaterih disciplinah sc.bili do- no 300 gledalcev. Organizacija Je bila , .«• 2^‘J« - 1M0 m: Mugosa seženi zelo dobri rezultati. Najboljši' Hr»v»rn 3:49,8 (prvi!) tekmovartki sta bili Unterreitorjeva iz Ameriški atleti bi radi Mugo«a (Lrot.ju, ;n>uu m; Mina- V ekupind z»a njim so prispeli lič 14:48,2 (drugi1,), skok .s palico — i Queaitin, Moli.neri«, Anzil in Biltello Miilnkov 4,00 (prvi), krogla; ftkiljevič 1 (vsi Fra:nci'j«n v času 6,41:15. V sploš-15,50 (prvi/), disk: Krivokapič 46,79 j notn plasmaju \*odi zdaj Francoz An- Marlbora in Skrjančeva iz Ljubljane. Prva je prepričljivo zmagala z dobrim rezultatom v teku na 60 in 190 m, druga pa v metu krogle in kopja. Pohvaliti moramo tudi lep napredek atletinj »Ljubljane«. Rezultati: 60 m — Unterreiter (Maribor) 7,9, Pristavec (Ljubljana) 8,1, Lubej (Maribor) 8,4; 100 m — Unterreiter (Maribor) 13,0, Lešnik (Branik) 13,9, Debeljak (Ljubljana) 14,0; 80 m zapreke — Šumak (Kladivar) 14,0, Debeljak (Ljubljana) 14,2, Kuntarič (Ljubljana) 15,6; 600 m — Kovač (Odred) 1:54,8, Hercog (Branik) 1:56.0, obiskali Jugoslavijo Helsinki, 10. jul. (Tanjug). Arne-riški atleti, ki to dni »odelujejo na Noensi, 7. julija — 5000 m: Mihalič 14:37,0 (prvi), palica: Mitlakov 4:10 (prvi), disk; Krivokapič 47,73 (prvi). Rezultati kažejo, da Mugoša čedalje bolj juriša na državni rekord na 1500 m in bržkone ga bo na trnom izmed prihodnjih tekem izboljšal. to i*n o RolLand. BOKS Branik — »Maribor« 9:11 I Okrog 800 gledalcev si je v soboto ogledalo prijatelj alti boksarski dvoboj »Maribora« in 'Branika. Dvoboj se je končal s presenetljivo zmago »Maribora« 11:9. Naj zanimivejša borba je bila v lahki kategoriji med Hehtolom (Branik) in Vikičem. Sodniki so prisodili zmago Marčan (»Bežigrad«) na kobili Bibi raznih tekmovanjih na Finakem, «o SkLljovič ni v formi. Milakov pa so našemu zveznemu trenerju izrazili I je u«ta:liil na višuni 4,10 m, medtem željo, da bi konec julija nastopili v j ko »e forma Milialliča in Krivokapiča Jugoslaviji. Ob tej pri'ložino«ti bi v izboljšuje. našo državo utegnil priti tudi zna- Iz Finske bodo naši atleti odpoto-meniti ameriški trener Kon Doharty, vali 14. t. m. v Gelseukirohen v Zakl se prav tako trenutno mudi na hodni Nemčiji, kjer bodo 17. julija Finskem. Med ameriškimi atleti, ki nastopili na velikem mitingu, zatem bi prišli v Jugoslavijo, so Blair (200 pa so vrnili domov, metrov — 20,8), Kurtny (800 m — _ / MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR DESETLETNICE OSVOBODITVE SPET TRIJE V VODSTVU Eichmeier (Kladivar) 1:57,0; krogla — ________. — Skrjanc (Odred) 11,37, Erman (Svo- 1:47,0), Simon (1500 m — 3:40,4), La- PoTlOSrPPPTl lioi/liiK boda) 11,01, Zadrovec (Branik) 10.64;! not (skok v daljavo - 8,01). l^UllCbreccn poi/.KUS ririJU " “ ' — " -------— London, 10. jul. (Tanjug). Britan- n n (urno ii nn Finski Rkemu atletu Gordonu Pinoju se ni FNHbi na iiirnc ji p« r iiiski ^1^ da bl Zboljšal «ve- Helslnkl, 10. jul. (Taujug). Po tovni rekord v teku na tri milje. Dori voboju 7. Zahodno Nemčijo in Nor- segel je ča« 14:16,4. Svetovni rekord veško je ekupina naših nt-letov pod I im.a Vladimir Kuc (SZ) s Čaaom vodetvom zveznega trenerja Dragana I 13:26,4. disk — Zadrovec (Branik) 28,98, Kozina 1 (Kočevje) 26,53, Topolovec (Branik) 26,44; daljina — Lubej (Mairiibor) 4,65, j Nedoljkovič (Maribor) 4.47, Baildirrjev (Branik) 4,43; višina — Sumaik (Kladi-var) 140, Javornik (Branik) 140, Skr-Janc (Odred) 136; 4 X 60 m — Maribor 33,2, Kladivar 36,0: 4 X 100 m — Maribor 54,0, Ljubljana 55.6 Branik 57,9. Organizacija tekmovanj, ki je bila v rokah AK »Ljubljane«, je bi.la dobra. Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince Maribor, 10. julija Danes je bilo j v Mariboru atletsko prvenstvo Slove- I ni j e za mlajše mladince. V 16 disciplinah Je nastopilo 135 mladih tekmo- | valcev iz Ljubljane, Celja, Kočevja, Murske Sobote, Kranja in Maribora. Festival športne mladine v Rotterdamu 729,15, Maks Arbeiter 708,86, Jura j Salaj 697,70. Razvrstitev po II. etapi; Komac 1949,79 točk, Rajn 1897, Stepanovič Rotterdam, 10. juJ. V Rotterdamu 1352,6, Klančnik 1130,15, itd. jo bij končan mednarodni festival Zmagovalec na II. etapi Božidar hi>ortiie mladino pod nazivom »Gimna- ! Komne jo prejel pokal narodnega iuvonta«, ria katorean »o sodelovale heroja Rado Bašiča — pokrovitelja te različne skupine iz Belgije, Danske, ©tapo. V potek dopoldne so tekmoval-Anglije, Egipta, Finske, Avstrije, cj položili v Knežpolju vence na gro-Portugalske, Švodsike, Posarja, Islan- bovc letalcev — narodnih herojev Rudi je, Nemčije, Holandske in Jugosla- djja Čajevca in Branka Topiča, vije. Našo državo je zasto[Muo 22 telovadcev Inštituta za telesno vzgojo v Beogradu. 'PENIS Pričakovani rezultati Vaditeljski tečaj ‘celjskih telovadcev Okrajna 7,vcza TV1> »Partiaaii« 1 Coljo jo prirc.lila v obmorskem kraju Povi-lj 11 pri Novom Vinodolu točaj *a I vaditelj« ju vaditeljico. Pri Slanih udeležba ni bila najboljša. Slanico pa Bastad, 8. jul. (Itoutor). V če-trt-rinalu mednarodnega teniškega tur- , ..- nirja v Bastndu (Švedska) so bili do- «>. »o. t<^aja udeležilo polncšlovilno. soženi naslednji ro/.ultatl: Seixass Videti je, da so spleh ženek^ oddelki (ZDAit — Stookenberg (švedska) 6:1, 6:4, 6:2, Richordson (ZDA) — Nielson (Danska) 6:3, 8:6, 6:4, Davidsom (Švedska) — Morea (Argentina!) 6:4, 1:6, 4:6, 6:4, 6:2. VI. ZVEZNO JADRALSKO TEKMOVANJE Vodi Božidar Komac V ItlOU JO, Ota OO hjlllžll žrvUDIV 1 t. v ooljflkom okraju bolj marljivi kot moški. Zato bo troha sl edin j im posvetiti več pozornosti. j Lc4:, Sc6 9. a3, La5 10. Se2, od 11. Sed4:, Sd4: 12. ed4:, l)d6 13. De2, «6 14. Lg5, bf> 15. Lf6:, gf6 16. Dc4, Ta7 17. Dg4 šah, Kh8 18. I)h4, 1jd8 19. Ld3, f5 20. Dh6, Le7 21. Seč, Lb7 22. Df8: šah, Lf8; 23. Sf7: šah, Kg7 24. Sd6:, LJ6: 25. Taci, KfB 26. Tc3. Ld5 27. Le2, Tg7 28. Lf3, b4 29. ab, Lb4; 30. Ld5:, Ijc3: 31. bc, ed 32. Tal, Ta7 33. Ta5, Ko6 34. Kfl, Kd6 35. Kc2, Ta8 86. Ive3, l Kc6 37. Kf4. Ivb6 38. Ta3, &5 39. f3, a4 40. Kd4, Ka5 41. K:d5, Tbl 42. Ko4, Tb2 43. g4, fg 44. fg, Tll2: 45. Tal, h5 46. gh, Th5: 47. Tol, Th3 48. Te8 in črni so je vdal. Dr. Paoli — Uilovčlč 1:0 (58). V si- ciljainski partiji so je beli dobro znašel iu v napadu osvojili kmeta. Udov-čič je v 20. ]K>tc*zi začel s protinapadom v kraljevem krilu. Vendar je beli pridobljeno pred/n ost krepko držal in ob prekinitvi stal pred zmago, ki jo je dosegel v 58. potezi. Robatach — Kieninger renil (22). Avstrijski in nemški predstavnik n.a turnirju sta v španski otvoritvi zašla v »mirne vode«. Po zamenjavi lahkih figur jo nastal na šahovnici položaj, ki nobenemu ni nudil poseb-, nih izgledov. Gabrovšek — Padevskl i;o (43). v angleški otvoritvi je ietošnji ]>rvak Slovenijo kmalu j>otisnid črnega v obrambo ter osvojil kmeta. Bolgarski prvak je za prvih 20 iK>tez porabil 2 uri časa. vendar ni mogel V 9. kolu mednarodnega ša- ubraniti izgubo še drugega kmeta. Po bovškega turnirja v Ljubljani se prekinitvi se je pokazalo, da je Gaje 6 partij zaključilo z zmagami k x“’- 1 11—’ - In samo 3 z delitvijo točk. Na Velemojster Stahlbcrg koristil, sta se nasprotnika zedinila za delitev točke. Krivec — Milič 6:1 (41). Milič jo proti Krivcu začel s holandsko obrambo in dosegel manjše prednosti. Pozneje je Krivcu uspelo položaj n koliko izboljšati, ker pa v nadaljevanju ni zbral najboljših potez, je prišel v slabšo končnico. V Časovni stiski je beli prezrl figuro ter po nekaj brezuspešnih poizkusih podpisal predajo. WItkowski — Persltz 1:0 (43). Orni je igral Pirčevo obrambo proti belemu premalo podjetno. Witkowski jo pod vzel močgn napad na kraljevem krilu in osvojid dva kimeta. Po zamenjavi dam je lahko uveljavil svojo premoč in zmagal. Stanje na lestvici: Pirc, Stahl- berg, \Vitkowski 6, Gabrovšek. Ka-raklajič 5,5, Kiemlnger, Robatsch, Milič 5, Grosek, Bertok, Puc 4,5, Padev-8ki, Udovčič, ing. Vidmar 4, Bogda^ novič, Persitz 3,5, Krivec 2,5, dr. Paoli 2 točki. Evropska prvakinja Čumakova (SZ) NOGOMET Bfittafogo v Pragi Praga. 10. jul. (ČTKD- Brazilski brovšok kuvertiiral najl>oljšo potezo, ki mu jo po dveh po tezah prinesla vrhu lestvice so: velemojster Pire ' pomembno zmago. I11 StHhlbenr ter Poljnk Wltkow- IloRdanovIč — Pirc 6:1 (34). Pirc skl. Po drugem porazu na turnir- j0 v «ici,lijariiski obrambi postavil Ju Je moral KaraklaJIč drugič pu- ,n|adega prva.ka BiH pred te&ke pro-Sfif1 vodstvo Iz rok In se prldru- bleme. Orni je prišel do prodora v žiti Gabrovšku. Malenkostna raz- Hrediišču in osvojil kmeta. V boljšem lika med prvo trojico ln ostalimi položaju jo Pirc zasedel s trdnjavama še d-limijo in prisilil Bogdanoviča k i>redaji. Vidmar — Puc remi (40). V par-tijij z ing. Vidmar j ean je Puo »pet zaigral na tvegan način. Prišel je v I>o*poLnoma izgubljen |X>ložaj, iy. ka-— zbralo pri partiji med najboljšim rJe rc^1'lr. Najbolj« to Jo dlr ^ S /iv Ro-tnk dalei Dinamo z* 1:0 (0:0). Tekma je 1849,17, Phillio Wilto (Anglija) 775.73. ®JGabrovšek 5,5 (IV Bertok Grneek — Bertok remi (18). Gro- , Beh; StahlberB Črni: KaraklaJIč sok ni najbolje igrnl otvoritve in Jo 1. d4, Sf6 2. c4, e6 I- So3, Lb4 4. o3. dovolil črnemu pobudo no daminem I 0-0 5. Ld3. c5 6. SfJ d5 7. 0-0, de, 8. I krilu. KeT pa Bertok ni prednosti i®- I Avstrijec Robatcsh ŠPORT IN TELESNA VZ«OJA DNEVNE NOVICE miFESTIVAl Drevi, v ponedeljek, 11. julija ob 20.30 bo v Križankah premiera opere M. P. Musor^-skega »Hovanščina«. Opera SNG Ljubljana s sodelovanjem zbora in orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent: Bogo Leskovic. Režiser: Hinko Leskovšek. Vej.ja tudi za permanentne vstopnice in v primeru uprizoritve na prostem tudi za abonmaja A in B. V primeru koncertantne »Hovan-ščine« v Unionu pa velja za vse permanentne vstopnice in za abonma A. Vstopnice so še na razpolago pri festivalni blagajni. Ljubljančani si s pozornostjo ogledujejo v »Put-nikovi« izložbi na Titovi cesti in v izložbi »Sloventjašport« edinstveno monumentalne scenske slike, ki prikazujejo veličastno vnanjo sliko te predstave. Vstopnice so še na razpolago pri festivalni blagajni v Križankah. Prva repriza »Ilovanščine« bo v sredo, dne 13. julija v Križankah. V primeru slabega vremena bo koncertantna »Hovamščina« v Unionu. Jutri, v torek, 12. julija, ob 20.30 bo v Križankah II. večer opernih arij. Dirigent: Demetrij Zebre. Solisti: N. Vidmar, N. Puttar, J. Gostič, T. Ne-ralič in VI. Ruždjak. Velja tudi za aibonma A. Rezervirane vstopnice dvignite najkasneje danes do 12. uire pri festivalni blagajni, sicer zapadejo. V primeru slabega vremena bo koncert v Slovenski filharmoniji. V četrtek, 14. julija, ob 20.30 bo v Križankah sklepna prireditev III. ljubljanskega festivala. Nastopi »Taneč« iz Skopja. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE* LJUBLJANA - TITOVA 50 OGLEJTE SI I. TURISTIČNO RAZSTAVO OD 2. DO 14. JULIJA 1955 VESTI IZ MARIBORA DEŽURNA LEKARNA I Ponedeljek, 11. jul.: lekarna »Melje«,' Meljska cesta 2. Torek, 12. Jun.: lekarna »Planinka«,' Glavni trg 20. Sreda, 13. Jul.: lekarna »Prt gradu«, Partizanska cesta 1. | Od 0. ure zvečer pa do 6. ure zjutraj ! se izdajajo zdravila na zdravniške re- ' cepte, Izdane Istega dne ali noči. I Lekarna »Center« Je odprta neprekinjeno od 7. ure zjurtrad do 7. ure< zvečer. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE j Torek, 12. Jul.: ob 20: Mascafinl: Cava-leria rusticana; Rimski Korsaikov: Šeherezada. Gostuje Valerija Heyballova. Izven. Zaključek operne sezone. Udeležencem anketiranja prehrane v Prekmurju! Predut)em dvigniite od 12. Jufliiija dalje v računovodstvu centralnega higienskega zavoda. Zbor za odhod 13. jufldd« ob 10. uiri pred CHZ. RADIO LJUBLJANA DNEVNI SPORED ZA PONEDELJEK* DNE 11‘JULIJA 1955 Porodila: 5.05, 6.00, 7.00, 12.30, 15.00, 17.00, 19.30 in 22.00. 5.00—6.30 Dobro jutro, dragi pofftu- SaflcM (pester glnsbeni spored) vmes ob — 6.30 Pregled tiska — 6.35 Lahek spored Izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga I^rrbeka — 7.10 Zabavna giasba, vmes reklame — 7.30 Cicibanom — dober dan! — 7.45—8.00 35 ml n uit v valičkovem ritmu — 12.00 Znani pevci pojo zabavne melodije — 12.45 Zabavna glasba, vmes rekflame — 13.00 Kmetijski nasveti — ing. Rado Sturm: Kako izkoristimo zgodnje sadje — 13.10 Spored orkestralne glasbe — 14.30 Novi filmi — 14.40 Slovenske narodne pesmi pojeta Marica Gorenc-Gazvoda in Jože GaiSperftlč, s harmoniko spremlja A. Stanko. — 15.15 Želeli ste — posfiuSa/Jte! _ ig.oo Utrinki ies literature — Stanislav Pleta/k: Poslednje noči — 16.20 Iz slovenske glasbene literature: Primož Ramovš: Schcrzo za kflaviir in orkester — Janez Matičič: Simfonija v e-molu — 17.15 Plesna glasba, vmes reklame — 18.00 Na straži: Sovražniku ni uspelo — 18.15 L. van Beethoven: 32 varljadj v c-molu — F. Chopin: Balada št. 2 — V. Chopin: Fantazija v f-modu — 18.45 Radijska univerza — ing. Stane Rojec: Kdo je izurmlitcflij rad'a — 19.00 Zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 30 minut južnih ritmov — 20.30 Kulturni pregled — 20.45 Simfonični koncert Radia Ljubljana: Bruno Ble-llnski: Koncert za klairinet In godalni orkester — Martlan Lri-povSek: Simfonija za veliki orkester — 22.15—23.00 Domači ansambli v plesnem ritmu — 22.15—23.r>o UKV program: Nočni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iiz Zagreba). ŠOLA ZA VOZAČE MOTORNIH VOZIL RAZPIS U J E NATEČAJ za sprejem učencev v I. razred za šolsko leto 1955/56 POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: — dokončani 4 razredi gimnazije (z ali brez nižjega tečajnega izpita, končana osemletka ali industrijska Sola kovinske stroke, kar je treba izkazati s spričevalom ali diplomo); — izpolnjenih 16 do 22 lot starosti, dokaz je izpis iz rojstne knjigo. RAZEN ZGORNJIH DOKUMENTOV JE TREBA PROŠNJI PRILOŽITI SE: — lastnoročno napisan življenjepis; — zdravniško spričevalo, izdano od zdravniške komisije, o duševnih in telesnih sposobnostih za upravljanje motornega vozila (Ur. list FLRJ St. 28/53); — pismeno izjavo staršev ali skrbnikov, notrjeno od krajevnih oblasti, s katero dovoljujejo vpis v šolo in da se zavezujejo povrniti nastalo škodo v primeru mnlomar-nega odnosa do šolskega premoženja. Prošenj z nepopolnimi dokumenti ne bomo upoštevali. Šolanje traja dve leti. Na koncu Šolanja učenec polaga izpit za kvali-i i Tirane ga vozača motornih vozil v stroki cestnega prometu. Učenci se vzdržujejo sami, tisti, ki imajo do tega pravico, pa uporabljajo otroški dodatek. Pri soli je internat. Prošnje, kolkovane s 40 din, tu je vračunana tudi mestna taksa, in z gori naštetimi dokumenti, jo treba izročiti osebno ali po pošti najkasneje do 1. septembra na naslov: Škola za vozače motornih vozila, Ulica Čara Dušuna 262 — Zemun. Začetek šolskega leta 15. septembra. Vsak kandidat bo obveščen o izidu natečaja. 1251 KINO KINO »PARTIZAN«: francoski! film: »Ljubimca iz Tell oda«. Tedniik. Predstave ob 15.30, 17.45 in 20. KINO »UDARNIK«: francoski barvni f!lm: »Ali Baba in 40 razbojnikov«. Tedniik. Predstave ob 15.30, 17.45 dn 20. LETNI KINO »SOLA«: Jugoslovanski flim: »DekiHca in hrast«. Tednik. Predstava ob 20.45. BORCEM XII. SNOUB Obveščamo vse bivše borce XII. SNOUB, da bo dne 4. septembra 1955 v Mokronogu — kraju, kjer Je biila leta 1943 brigada ustanovljena — zbor te brigade. Da bi bila organizacija in izvedba zbora čim uspešnejša in udeležba polnoštevilna, pozivamo vse bivše borce XII. brigade, da člmprej, a najkasneje do 31. julija t. 1. sporoče sledeče podatke: Priimek in ime, od kdaj pa kdaj Je bil v brigadi ln v kateri edinici .sedanji naslov ln ali se namerava udeležiti zbora brigade v Mokronogu. Sporočila pošiljajte na naslov: Zveza vojaških vojnih invadl-dov — Stab XII. SNOUB — Ljubljana, Gosposvetska cesta 2, tel. 21-901. Prav tako prosimo sorodnike in znance borcev, padlih v tej brigadi, da sporoče na isti naslov ime in priimek ter kdaj in kje Je padel. Bivši borci, udeležite se polnoštevilno prvega zbora XII. brigade! — Pripravljalni odbor. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE LJUBLJANA, Titova 50 Zabavne prireditve v okviru I. turistične razstave Torek, 12. julija ob 21. uri: Opereta Janka Gregorca »Melodije srca«. Premiera. Četrtek, 14. julija, ob 21. uri: Opereta Janka Gregorca »Melodije srca«. Prireditve so v "pokritem pri- t reditvenem prostoru »Gospodar- ! ekega razstavišča« ob vsakem! vremenu. Vstopnice so v prodaji pri blagajni »Gospodarskega razstavišča« vsak dan od 12. ure dalje. Bralce in obiskovalce razstave opozarjamo na novi program televizijskega prenosa na I. turistični razstavi. Nastopa priznani žongler Željko Grosskopf. Vse obiskovalce razstave vabimo, da si ogledajo filme o Športu in turizmu, katere predvajamo vsak dan od 10. do 12. in od 1C. do 19. ure v kino dvorani razstavišča. Vstop prost. Ob zaključku I. turistične razstave v Ljubljani bodo izžrebani lepi in praktični dobitki! Moško kolo znamke »Rog« in več drugih dobitkov, ki so jih dali na razpolago Tovarna koles Rog, Veleblagovnica NA-MA, Tovarna bonbonov »Šumi« in drugi, čaka srečnega dobitnika. To ste lahko tudi vi, zato pridite in si oglejte zanimivo razstavo! DROBNI OGLASI PRODAMO kompletno centralo za isto-smemi tok Dinamo Siemens Schu-ekert Tupe G. M. 17 C 37 kW, 220 voltov, 123 amperov, 1250 TYP, plošča z vtlkalcl, z vsemi aparati im dvema motorjema 10—14 ks. Porenta, mlin Breg. pošta Kranj, Slovenija. 1290 VEG TRGOVSKIH LOKALOV, večjih in manjših, v centru Beograda, Kneza MlhaJ.lova — Cika LJubfrna 7 proda lastnik, uSlužnostni telefon štev. 43-800. 17705 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Ameriški film »Julij Cezar« Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni Vlogi Louis Cailhem, Martom Brando, James Mason ln Greer Garam, Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO »SLOGA« Ameriški film Podjetje »Vino-Koper« - Koper razpisuje za »Obrat Corrado« destilerija in proizvodnja likerjev in žganih pijač. Koper mesto poslovod je-komercialista mesto tehničnega vodje in mesto računovodje v Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja poslati do 20. julija 1955 na naslov »VINO-KOPER«, Koper. 2519 »BS KINO »KOMUNA«: ameriški film: »Podkupnina«. Tedniik samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavnih vlogah: Robert Taylor im Ava Gardner. KINO »VIC«: ameriška barvni film: »Poženi Joe«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V glavni vlogi: Red Skelton i