Cena Din 1 Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, sobota 26. aprila 1941 VI. Italijanska armada Duceju Italijanski generalni štab, 25. aprila. Stefani. s. Višji poveljnik italijanskih vojnih sil v Albaniji je poslal Duceju naslednjo brzojavko: Duce! Dovolite mi, da se v imenu poveljnikov in čet v Albaniji zahvalim prisrčno za besede, ki ste jih naslovili na nas. One so za nas najboljša cena in nas navdušujejo z željo, da bi s podesetorjeno odločnostjo nadaljevali z bojem povsod, kamor nas bo poklicalo vašei poveljstvo. General Cavallero. Italijansko vojno poročilo Nekje v Italiji, 25. apr. Stefani, s. Urad- f 23. na 24. april je sovražnik iarvedel nov po- no poročilo glavnega štaba italijanskih vojnih sil št. 324 pravi: V Grčiji zasedajo naše čete popolnoma severni Epir, Oddelki letalstva so bombardirali številne pomorske edinice, zasidrane v zalivu Suda (Kreta). Ob prvih urah včeraj zjutraj so sovražna letala bombardirala otok Rodos. V severni AIriki na bojišču pri Tobruku delovanje naših patrol. V noči od let nad Tripolis, kjer pa ni bilo žrtev. Škoda je neznatna. V vzhodni Afriki so bili južno od Dessiea močni sovražni oddelki odločno proti-napadeni, prav tako jih je napadlo naše topništvo. Sovražnik je imel velike izgube. Vzhodno od Gambele in v pokrajini okoli jezer je prišlo do spopadov, ki so bili za nas ugodni. Nemško vojno poročilo Berlin, 25. aprila. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške vojske ptioča: V Grčiji je bila * obsežnim napadom^zavzeta Terinopilska soteska. Tako je bil sovražnik Tržen iz posebno močne in že dolgo poprej zgrajene obrambne utrdbe. Pri tem uspehu so zopet odlično sodelovale planinske fete. Pri nadaljnjih napadih na zbiranja ladij v grških vodah, so bojna letala in skupine strmoglavskih letal tudi včeraj prizadejale sovražniku hude izgube. Uničila so zahodno od otoka Ternia trgovsko ladjo s skupno 6000 tonami in na drugih mestih so z bombami v polno pogodila tri velike ladje. Kakor je bilo že objavljeno s posebno objavo, je letalstvo potopilo poleg tega še dne 23. aprila pet sovražnih ladij in ladij za prevoz gradiva s skupno 21.600 tonami, prav tako pa je bilo poškodovanih še nadaljnjih 11 ladij — med temi en rušilec in dve pomožni vojni ladji — tako hudo, da so za natovarjanje angleškega ekspedicijskega zbora nesposobne. Pri napadu na letališče A r g o s sta bili v letalskem boju sestreljeni dve sovražni letali, 36 letal in mnogo motoriziranih vozil, je bilo na tleh razdejanih. Eno štirimotorno angleško vodno letalo je bilo zažgano in uničeno v nekem pristanišču otoka Salamine. V čezmorskem območju delujoča vojna ladja, ki je že potopila 29.000 ton sovražnega ladjevja, poroča, da je uničila še 30.000 ton sovražnih trgovskih ladij. V oboroženem izvidniškem poletu, ki se je dne 24. aprila raztezal nad velikim delom angleškega otočja, je izvidniško letalo za dolge proge sestrelilo angleško lovsko letalo vrste »Spitfire«. V pretekli noči so bojna letala zopet bombardirala vojno pristanišče Portsmouth. Bombardiranje z rušilnimi in zažigalnimi bombami je bilo učinkovito in je povzročilo po pristaniških napravah nova razdejanja, nastali pa so tudi obsežni in daleč vidni požari. Nadaljnji letalski napadi so veljali važnim vojnim ciljem na angleški vzhodni obali. Bojna letala so vzhodno od Dundeeja potopila tri trgovske ladje s skupno 24.000 tonami v spremljavi in so poškodovala vzhottno od Cumberlanda veliko ladjo. V poletih nad obalo zasedenih pokrajin podnevi in v večernih urah je mornariško topništvo sestrelilo dve, lovci in protiletalsko topništvo pa eno letalo. Lahke pomorsKe edinice so v Kevernem morju sestrelile eno sovražno letalo. Sovražnik je v pretekli noči poletel na nemško severno obrežno ozemlje in je med drugim metal bombe na stanovanjske četrti mesta Kiela. Nastale požare so hitro pogasili. Vojno-gospodarske in vojaške škode ni bilo nikjer. Napadi so povzročili nekaj žrtev med civilnim prebivalstvom. Nočno lovsko letalo s posadko podporočnika Volkerja (poveljnik in vodja letala) z narednikom Biehnejem (radiotelegrafist) ict z narednikom Gartnerjem (strelec) je v 45 minutah sestrelilo štiri sovražna letala vrste »Bristol-Blenheim«. Nemška vojna mornarica je od začetka vojne potopila ali v zasedenih pristaniščih zaplenila 872 sovražnih ladij ali pa takih ladij, ki so bile v sovražni službi. Te ladje so imele skupno tonažo 1,900.000 ton. Podmornici, ki sta jim poveljevala kor-vetni kapitan Kretschmer in kapitanski poročnik Schepke, se z vožnje proti sovražnika nista več vrnili. Obe podmornici sta pred kratkim v najtežjih okoliščinah odločilno sodelovali proti sovražnemu prevozu in sta skupni uspeh znatno zvišali. Korvetni kapitan Kretschmer je torej poleg uničenih treh sovražnih rušilcev — od tega dva med vožnjo — potopil skupno 330.611 ton, med tem pomožne križarke »Laurentic«, »Patroclus« in »Forlar«! poročnik Schepke pa je potopil 233.971 ton sovražnega ladjevja. Oba poveljnika stat bila za svoj osvobodilni boj nemškega naroda odlikovana z viteškim redom železnega križa in s hrastovim listom, s svojima junaškima posadkama pa sta si priborila večno slavo. Del posadke, med temi tudi korvetni kapitan Kretschmer, je v ujetništvu. Boji v Srednji Grčiji se bližajo koncu Berlin, 26. aprila, j. Nemški radio: Vdaja 'grških armad v Epiru in Macedoniji je izzvala povsod veliko pozornost. Neki portugalski list pravi, da nihče ni pričakoval, da bodo Nemci s svojim orožjem tako hitro premagali vse terenske težave v Grčiji in da bodo tako hitro prinesli odločitev na bojiščih. Neki ameriški dopisnik, ki je opazoval boje pri Olimpu, poroča, da je angleško vojaško poveljstvo uporabljalo izključno Avstralce in Novozelandce kot krmo za nemiška letala. Dopisnik dalje pravi, da so bili prednji oddelki britanske vojske prav diletantsko razvrščeni. V tem se je videla vsa nenačrtnost angleškega vojaškega vodstva. Ameriški dopisnik končno pravi, da so Angleži hoteli rešiti le svoj ugled na zunaj, niso pa imeli nobene velikopoteznosti in žrtve te površnosti so bili potem Avstralci, Novozelandci in Grki. Ker se je sesula grška armada, morajo angleške čete sedaj nositi vso pezo bojev. Preostale grške čete že odpovedujejo zaradi silne ■utrujenosti. Zdi se, kakor da hočejo Angleži odvrniti pozornost svojega ljudstva od dogodkov na Balkanu in zato je začelo časopisje ugibati o naslednjem novem udarcu Hitlerja. V Nemčiji prevladuje prepričanje, da je za Nemčijo in Italijo balkanska afera skoraj zaključena. Angleška propaganda trdi, da so imeli Nemci na balkanskih bojiščih najmanj 100.000 Mrtvih in 100.000 ranjenih. Toda to je le plod sanj. Kdor gleda nemška poročila, bo takoj uvidel, da pomenijo angleške navedbe o nemških izgubah navadno neumnost, iker se jc tudi po končanih bojih na Norveškem, v Belgiji in Franciji pokazalo, da so bile nemške izgube malenkostne, sovražinikove pa velikanske. Najboljše orožje je notranja edinost in skupnost naroda Berlin, 26. aprila, !. V enem svojih zadnjih govorov je voditelj Nemčije med drugim dejal: »Važnejše kot vsako zunanje orožje je notranja edinost in skupnost naroda. Kdor tega nima, te-**** tudi drugo orožje ne more pomagati.« Angleški radio opravičuje prodor bojišča v srednji Grčiji s tem, da pravi, da so Angleži izvedli nov umik v popolnem redu. , | »a je, kakor vedo poročati, do-1 listov iz Londona, da ie angleška javnost ostala celih 24 ur brez vsakega po- ročila z grškega bojišča. Zato Angleži tudi niso izvedeli za padec Termopil. Sofija, 26. aprila, j. Radio poroča, da so Grki v Lamiji preprečili opustošenje, katero so mislili naredili angleški vojaki po svojem umiku. Grško prebivalstvo je odstranilo vse mine z železnic in železniških mostov ter iz vojaških skladišč, katere so bili položili Angleži, da bi vse te objekte pognali v zrak. Grki so to angleško namero preprečili tik pred prihodom Nemcev v Lami jo. Manifestacije italijanske vojske in Albancev za Duceja Rim, 26. aprila j. Radio Roma: Ducejevo dnevno povelje, naslovljeno na zmagovito italijansko armado v Albaniji, so prebrali vsem vojakom na bojišču. Poslanica je med vojaki izzvala velikanske manifestacije za Duceja in Italijo. Vsi vojaki so izražali neomejeno vdanost in pripravljenost na žrtve za zmago fašizma in imperialne Italije. Albanske črne srajce pa so za drugo obletnico obstoja fašistične Albanije priredile manifeslacije in so z njimi izrazile vdanost Duceju in fašizmu, Duce je bil namreč tisti, ki je podprl in do zmage povedel albanske aspiracije. Vznemirjenje v Angliji Graz, 26. aprila, j. Radio: Zadnji nastop predsednika angleške vlade Churchilla pred parlamentom pomeni zanj blamažo, ker na številna vprašainja poslancev ni mogel nič odgovoriti. Zaradi zadnjih dogodkov na Balkanu in v Afriki je angleški narod zelo vznemirjen in to vznemirjenje so izrazili angleški poslanci v s.vojih vprašanjih na Churchilla. Celo sam par- lamentarni urednik agencije Reuter pravi, da so trije dogodki vznemirili anglešl J t. neuspeh zunanjega ministra Edena na Bal- kanu, 2. ker se jasneje vidi, da vlada ni kos sedanjemu položaju in 3. da je angleška vojna industrija precej odpovedala in je izostala tudi mnogo obetana ameriška pomoč. Vseh teh težav pa je dejansko kriva le Churchillova vlada, ki se v položaju ni znašla. Vse kaže, da je Churchill začel iskati človeka, na katerega bi zvrnil vso odgovornost. Bržkone bo ta nesrečna oseba minister za delo Bevin. Lord Gort— guverner Gibraltarja Berlin, 26. aprila, f. Angleško ministrstvo za kolonije je sporočilo, da je bil lord Gort, ki se je svoj čas tako nesrečno proslavil kot vrhovni poveljnik angleškega ekspedicijskega zbora v severni Franciji, imenovan za vrhovnega poveljnika in generalnega guvernerja Gibraltarja. Z imenovanjem tega moža na tako važno mesto, kakor je vrhovno poveljstvo nad Gibraltarjem, hočejo v Londonu vzbuditi med angleškim prebivalstvom vtis, da je spet okrepljena postojanka, ki je bila že tako ogrožena. Zelo dvomljivo pa je, ali ee bo angleškim voditeljem posrečilo prepričati javnost, da se je položaj a tem zboljšal. Darlan v Parizu Vichy, 25. apr. Stefani. »Temp«« piše o potovanju admirala Dfcrlana v Pariz, da je po poročilih. ki so prišla v Vichy, admiral Darlan imel v sredo popoldne takoj po svojem prihodu v Pariz pogovor z veleposlanikom de Brinonom. V četrtek zjutraj je Darlan nadaljeval svoje pogovore. V Parizu poudarjajo, da je bil ta razgovor zelo važen in da bo izid tega razgovora kmalu znan. Churchill nad Maroko? Lisbona, 24. aprila. Angleška propaganda je uvidela, da bo morala imeti v rokah tudiN T a n -g e r, če se bo hotela uspešno boriti zoper države osišča.,Ali Anglija resnično misli na udar na Maroko? Mogoče bi, bilo treba tako razumeti poročilo, ki je poslal Reuterjev dopisni urad med svet. j , Ze prepej dni 6e raznašajo po raznih radijskih oddajnih postajah Severne Amerike poročila angleške propagande, ki se predvsem tičejo Španije, Francije in Weyganda. Maroko je takoj razumel, da je to angleška propaganda in da bi na primer Združene ameriške države dobile v roke opori&a na Kanarskih otokih, na Azorih in v Dakarju. Samo sedanjemu, zares težavnemu položaju v Angliji je pripisati dejstvo, da si more Churchill izmisliti tudi takšne blodnje. Knox in Hull potiskata Združene države v vojno Berlin, 26. aprila, j. Radio: Ameriški zunanji minister Hull in mornariški minister Knox sta prevzela nalogo, da bosta ameriško javnost prepričala o nujnosti odločnega posega Združenih držav v evropsko vojno. Mornariški minister Knox je imel precej oster govor, v katerem je rekel, da ogrožata državi osi Združene države, ki morajo zato odločno stopiti na stran Velike Britanije. »Če smo že začeli, ne moremo nazaj, lemveč le odločno naprej. Mi ne smemo dopustiti, da bi nam Nemci potapljali vojni material, ki ga pošiljamo mi v Veliko Britanijo.« Zunanji minister Hull je napovedal rove ukrepe za pomoč Veliki Britaniji. Ponavljal je stare obdolžitve, da ogrožata Italija in Nemčija ameriško celino in da je zato edino pravilno, če Združene države podpro tistega, ki brani prehod čez morja do Amerike, to je Veliko Britanijo z vsemi sredstvi. V berlinskih političnih krogih smatrajo ta dva govora kot navadno ščuvanje vojnih hujskačev, ki varajo svoje ljudi z dozdevno ogroženostjo Združenih držav, v resnici pa bi radi pripravili tla za vstop Amerike v vojno. Nemčiji in Italiji vse te grožnje 110 bodo vzele poguma in Amerika bo sama po ne potrebnem zagazila v nesrečo. Priznanje lorda Halifaza Berlin, 28. aprila, f. Angleški veleposlanik v Združenih ameriških državah, lord H6iifax, je včeraj pred vso javnostjo priznal, da Nemčija ni imela namena začeti .vojne na Balkanu. Med drugim je dejal: Vedeli smo, da Hitler hoče preprečiti, da bi potegnili Balkan v vojno. Nakane, ki jih je imela Nemčija z Balkanom, so bile vzrok, da smo silili v vojno na tem področju. Lord Halifax, ta največji hinavec, kar jih je kdaj imela Anglija, je torej priznal, da je Velika Britanija hotela vojno na Balkanu. Zato zdaj torej ni treba več nobenega novega dokazovanja. Horthyjev obisk pri Hitlerju v ■ zvezi s položajem na Balkanu Bratislava, 2<3. aprila, j. Radio poroča: Madžarski regent Horthy se je vrnil v Budimpešto z obiska pri voditelju Nemčije Hitlerju. V berlinskih političnih krogih pravijo, da je bil ta obisk v zvezi z ureditvijo novega reda na Balkanu in z razgovori o razmejitvi ozemelj, ki so jih Madžari s svojo vojsko zasedli. Podrobni razgovori o teh vprašanjih pa bodo prišli na vrsto pri konferenci, na kateri bodo imele besedo vse države trojnega pakta. Novo angleško opravičilo Berlin, 26. aprila, f. Za svoje poraze na Grškem in v Severni Afriki so zdaj Angleži našli nova opravičila. Nemško-italijanski napadi — tako zagotavljajo v Londonu — so imeli le zaradi tega uspeh, ker je bil velik del motoriziranih vozil v popravilu. V Londonu morda pričakujejo, da bo v kratkem nastopil trenutek, ko bomo tudi mi morali poslati svoja motorna vozila v popravilo in da bodo tedaj spet sledili angleški uspehi na bojiščih. Angleški in ameriiki tisk o dogodkih v Grčiji »DaHy Mail«! Politično in diplomatsko smo prepočasni, vojaško pa preslabi Berlin, 26. aprila, f. Brezpogojna vdaja epir-ske in macedonske armade ter sramoten beg Britancev iz Grčije je povzročila nove težave v notranjem položaju Grčije. Temu je treba dodati še veliko prepadenost, ki je zadnje čase zavladala v britanski prestolnici. Značilna je v zvezi s tem zadrega, v kateri se je znašel angleški ministrski predsednik Churchill, ki se je zavil v molk in se na vse načine izgovarja, samo da mu ne bi bilo treba postreči z resnico, ko ga člani spodnje Prodiranje nemške vojske v Grčijo: Oklepne enote zasedle Thebe, letala pa uničevala ladje Rim, 26. aprila, j. Radio Roma poroča, da so Nemci s svojimi oklepnimi enotami včeraj predrli sovražnikove postojanke v soteski Termopile in potem zdrveli naprej. Oklepne enote so zasedle mesto Thebe in se začele z vso naglico približe* ▼ati grški prestolnici v Atenah. Radio Ankara pravi, »da je položaj za Angleže silno resen, kajti dobiti ne morejo nobenega vojnega materiala niti ne novih čet iz ostalih bojišč, ker imajo tam Angleži hude boje. Položaj je za os zelo ugoden.« Berlin, 26, aprila, f. S tem da so nemške čete zavzele Termopile, je angleški ekspedicijski zbor izgubil še zadnjo postojanko, na kateri bi lahko nudil večji odpor. Čeprav so britanske čete utrdile to postojanko z vsemi mogočimi sredstvi,, so jo Nemci zavzeli v 24 urah. Tudi tu se je pokazala premoč nemškega vojaka, ki more premagati sovražnika tudi na ozemlju, kjer ima terensko prednost. Berlin, 26. aprila, f. V dopolnilo včerajšnjega nemškega vojnega poročila dodajamo, da so nemške sile v četrtek uničile na raznih bojiščih 54 sovražnih letal. Istega dne je bilo potopljenih 13 sovražnih trgovskih ladij s skupno 50.000 tonami, težko pa je bilo poškodovanih še nadaljnjih 17 ladij s skupno 70.000 tonami. Poleg tega so nemška letala potopila neko vojno ladjo, neko drugo pa težko poškodovala. V Severni Afriki so včeraj nemška letala napadla pristanišče v Tobruku in uničila več ladij, ki so bile že pri prejšnjih napadih hudo poškodovane. zbornice tako naskakujejo z raznimi neprijetnimi vprašanji. Nič manj značilno ni dejstvo, da so Grki začeli Britance izžvižgavati in da so nastali spori med poveljstvom britanskih in avstralskih čet. Čuti se vedno večja kriza tudi v Avstraliji sami. V Ameriki pa se opaža vedno odločnejša zahteva, da se Združene ameriške države ne smejo zaplesti v vojno z državami osi. Ameriško časopisje je začelo celo poudarjati, da Velika Britanija ni tako močna, da bi mogla zadati odločilni udarec na državi osi. Kakor poroča »Associated Press«, so v Londonu zelo potrti in pripravljeni na najhujša poročila iz Grčije. »Manchester Guardian« piše, da je Velika Britanija pripravljena tudi na to, da zapusti še zadnjo točko na evropski celini. »Daily Mail« pravi, da se je angleškega prebivalstva polastilo splošno vznemirjenje. »Mi smo politično in diplomatsko prepočasni, vojaško pa preslabi,« piše omenjeni list dobesedno. Eden je doživel povsod neuspeh. »Daily Herald« pa pravi, da bo treba že precej časa, da bi mogli Angleži tako naglo preganjati Hitlerja okrog po zemeljski obli, kakor sedaj Hitler preganja Angleže. »Manchester Guardian« pravi dobesedno tole: Na suhem se mi ne moremo meriti z Nemci. Britanska propaganda Hodi po starih potih Čim so izgubili bitko v Grčiji, trdijo Angleži, da je Sredozemsko morje postranskega pomena za sedanji vojni spopad Rim. 26. aprila, j. Radio Roma: Po zmagah 1 no zmago. Tako sedaj Angleži govore o bojiščih Balkanu se je • ob Sredozemskem morju, kakor so govorili lani o italijanskega in nemškega orožja na dalo pričakovati, da bodo Angleži naenkrat proglasili Sredozemsko morje kot bojišče silno postranskega pomena. Tako se je tudi zgodilo. Angleška propaganda sedaj vztrajno zatrjuje, da za Angleže Sredozemsko morje ni življenjskega pomena in da vojni spopadi na tem odseku nimajo nobenega odločilnega pomena in vpliva na konč- bojiščih ob Severnem morju, čim so tam doživeli poraz. Sedaj je Angležem ostalo le Atlantsko morje, ker je pač Anglija otok in nima nobene zveze s ceMno. Sedaj Angleži upajo edinole na svojega zaveznika Združene države, ki so za Angleže zadnji up in nada . Stran 2. »SLOVENSKI DOM«, dne 26. aprila 194| Štev. 95. Spopolnitve v železniškem potniškem prometu Zveza s Trstom gre skozi Vrhniko, od tam do Postojne z avtobusi — naprej pa spet z vlakom Vd potniški vlaki, ki so po dosedanjih objavah vozili samo od in do postaje Brežice in na do-lenjski progi do in od postaje Metlika, vozijo s takojšnjo veljavnostjo do in od postaje Dobova, na dolenjski progi pa do in od postaje Karlovac. Potniški vlak, ki odhaja iz Ljubljane proti Karlovcu ob 18.50. vozi dnevno direktno do Splita in se vrača iz Splita v Ljubljano dnevno ob 8.36. Nadalje se vpostavi pričenši z dnem 26. aprila možnost direktnega potovanja iz Ljubljane za Italijo in sicer z vlakom ii Ljubljane do Vrhnike ter iz Vrhnike do Postunvi i avtom. Iz Ljubljane odpelje mešani vlak št. 8034-a ob 10.08 ter prtspe v Vrhniko trg ob 10.42, od koder odpelje avtobus ob 11 ter prispe v Postumio ob 12. Iz Postumie nadaljujejo potniki vožnjo z vlakom 704 proti Trieste z odhodom ob 13.05. V obratni smer) imajo potniki, ki prispejo z vlakom 707 v Postumio ob 12.06, avtobusno zvezo iz Postumie ob 13.30 proti Vrhniki trgu, kamor dospejo ob 14.30. Iz Vrhnike trga nadaljujejo vožnjo z mešanim vlakom št. 8037-a z odhodom ob 15 ter prihodom v Ljubljano ob 15.35. Nadalje vozi z istim vlakom dnevno redno na progi Vrhnika trg—Ljubljana mešani vlak štev. 8033-a z odhodom iz Vrhnike trga ob 9 ter prihodom v Ljubljano ob 9.35 ter izostane dnevno redno vlak št. 8037, ki je odhajal iz Vrhnike trga ob 17.05 in prihajal v Ljubljano ob 17.44. Vozne karte kupijo potniki na postaji Vrhnika trg za vožnjo do Pottumie, kakor tudi v Ljubljani direktno do Postumie, obratno pa v Postu-mii do Vrhnike ali do Ljubljane Ročna in potniška prtljaga je omejena na razpoložljiv prostor v avtobusu. L j u b 1 j a na, dne 25. aprila 1941. Direktor: Inž. KavSiB. * Ljubljana, 26. aprila. Po velikih spremembah, ki jih je doživela tudi nasa dežela, je nastalo za nas brez dvoma najvažnejše vprašanje, kako spraviti spet v normalni tir vsakdanje življenje, kar pa je brez vzpostavitve rednega prometa gotovo nemogoče. Nase glavne prometne žile so bile pretrgane, čeprav pravega vzroka za to tli bilo, če položaj pametno presodimo. Pri obnovitvi normalnega prometa po naših cestah in železnicah pa so pokazale veliko razumevanje zasedbene oblasti na čelu s Kr. Civilnim Komisarjem g. Graziolijem. Po njegovi veliki zaslugi gre zdaj delo v tej smeri, da se vzpostavijo redne prometne zveze s kraljevino Italijo, oziroma, da se naše prometne proge priključijo k prometnemu omrežju Kraljevine Italije. Najpomembnejša prometna zveza, ki naj se čimprej spet vzpostavi, je brez dvoma železniška zveza med Ljubljano in Trstom, ki je bila s porušenjem borovniškega mostu pretrgana in gre zdaj začasno promet od Ljubljane do Vrhnike in nato dalje proti Trstu. Treba pa je usposobiti ceste, ki drže iz naših krajev v Italijo. Glavna je cesta iz Ljubljane preko Planine v Kačjo vas. Ta cesta bo po potrebnih popravilih tudi asfaltirana. Obnovitev in zboljšanje cest pa bo velikega pomena tudi za tovorni promet, ki ea po železnici za zdaj vsaj še ni mogoče v polni meri usmeriti. Pristojni činitelji se skrbno ukvarjajo z mislijo, kako bi obnovili tovorni promet na progi Ljubljana-Karlovac-Reka. Dosti lažje bo to doseči že spričo dejstva, da je ta proga ostala v zadnjih viharnih dneh nepoškodovana. Zato bo promet gotovo v kratkem tudi v celoti obnovljen. Da je to za Ljubljano, središče zasedene Slovenije, ogromnega pomena, ni potrebno posebej poudarjati. Da bo v kratkem nastopilo v našem osebnem in blagovnem prometu veliko zboljšanje, je brez dvorila glavna zasluga pristojnih osebnosti italijanskih zasedbenih oblasti, ki so pri tem pokazale veliko razumevanje. Omejitev prodaja živil in življenjskih potrebščin Od zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani smo prejeli v objavo: Kraljevi Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje naroča, da se smejo živila in vse življenjske potrebščine (tudi obleka, čevlji, manufaktura) v trgovinah na drobno in v proizvodnih obratih prodajati za konzum samo v najnujnejše potrebnih količinah. V toliko se spremene določila uredbe o obsegu blagovne prodaje z dne 18. januarja t. 1. (Sl. L. 73-9). ^ - Grške izmlšljofne o italijanski vojski Rim, 26. aprila j. Radio Roma: Uradno poročilo grškega vrhovnega poveljstva od 23. t. m. je postavilo trditev, da so se italijanske armade ob času podpisa vdaje grških artnad v Epiru in Mace-doniji nahajale še na albanskem ozemlju in zatorej te italijanske čete niso nič pripomogle k vdaji grške vojske. Toda resnica je, da je pri bojih za obkolitev severne grške armade sodelovalo Šest italijanskih divizij, ki so bile že globoko prodrle v Epir. Pregled delovania nemškega letalstva na Srbijo od 6. do 18. aprila Berlin, 26. aprila, j. Nemški radio: Letalski general Quade je včeraj v nemškem radiu razpravljal o sodelovanju letalstva pri operacijah nemške vojske v Srbiji od 6. do 18. aprila. Povedal je med drugim tudi sledeče: , , Potek letalskih napadov na srbske kraje je zelo podoben letalskim operacijam nemškega letalstva na Poljskem. V Srbiji so že prvi dan začeli z operacijami močnejši letalski oddelki, kakor pa leta 1939 na Poljskem. Srbsko ozemlje je hribovito m zato ugodnejše za obrambo, zato so bila uporabljena v prvi vrsti strmoglavska letala, ki so se odlično izkazala. Ta letala so s svojimi bombami drobila jeklo in beton in podrla tudi moralo napadenega. »Stuka« so se odlikovali zlasti v pogorjih. Prav zaradi hribovitega srbskega ozemlja so itk> rali že prvi dan nastopiti čim močnejši letalski oddelki. , , , 6. aprila so nemška letala napadla srbska letališča. Zbila so pri tem ogromno srbskih letal. Že tl prvi uspehi so zadostovali, da je bilo sicer mlado, pa precej močno srbsko letalstvo zelo oslabljeno. Istočasno so začela sodelovati tudi italijanska letala. Bombe z nemških letal so padale na obmejne utrdbe in druge vojaške cilje, trikrat pa tudi na prestolnico Belgrad. V glavnem so bili .ti napadi namenjeni glavnemu kolodvoru, mostovom, vojašnicam in vlakom. Izbruhnili so ogromni požari. Četrti napad na Belgrad je sledil takoj ponoči. Tl štirje veliki napadi so imeli ves svoj pričakovani hudi učinek. Bombe so treskale, sirene tulil«, zidovi pa>ač so se rušili, požari besneli, gasilci begali po mestu in bili brez moči prčti sitnim po-žarom, ljudje so drveli na vse strani, nihče m mogel reševati mrtvih in ranjenih, promet se je zavrl itd. Nad Belgradom je bilo več letalskih bitk in poškodovanih ter zbitih mnogo srbskih letal. Ni skoraj besedi, s katerimi bi mogli v celoti označiti sitni moralni vtis teh napadov na srbsko prestol- nico Drugi dan so bile glavne naloge letalstva pod- piranje prodirajoče vojske in napadi na prometne točke. Sovražnik ni imel več miru. Letala napadajo srednjo in južno Srbijo, italijanska letala pa zahod-ne dele države.. Po poročilih nemškega vrhovnega poveljstva se vidi, da je bilo ta dan zbitih v bojih 35 srbskih letal, 45 uničenih na tleh, 9 pa poškodovanih, medtem ko so Nemci izgubili 9 letal. Srbsko letalstvo je bilo sedaj že skoraj brez moči. Navzlic temu so srbska letala tretjena dne vojne napadla tri mesta na Madžarskem m so imela pri tem 9 izgub. S tem so Srbi dobili novega sovražnika v zraku, namreč madžarsko letalstvo. Ta, tretji dan je bilo 31 srbskih letal uničenih na tleh. 8. aprila so Nemci napadli Skoplje z letali. Skoplje je 9. aprila že padlo. ... 9. aprila podpirajo strmoglavska m ostala vojna letala nemško vojsko pri operacijah. Enako tudi 3Gosjx>d, pridite k meni in vam bom povedal!« Doznalo se je, da ta grosist zahteva kar 70 do 80 din za kg šunke! Prehranjevalni urad je dobro poskrbel glede dobave jajc za mestno prebivalstvo. 2e zgodaj zjutraj prodaja urad na svoji tržnici na Pogačarjevem trgu jaca po 0.75 din komad. V tržnici so^ posebej naloženi veliki zaboji jajc, ki so zložena prav po predpisih trgovskih uzanc. Včeraj so ze prodali 25 zabojev jajc, tako-le do 18.000 komadov. Danes gre nakup jajc tudi naglo od rok. Pred tržnico vlada red in ni nikake gneče. Preskrbovalnemu uradu se je bilo posrečilo, da je dobil do 100 zabojev jajc, ki so bila drugače namenjena za eksj>ort. Še danes bodo ves dan prodajali ta jajca na tržnici. Več zabojev je urad nakazal raznim 60cialn0humanitarnim zavodom. Krompirja ima občina obilo na razpolago. Danes je izostal dovoz semenskega in drugega krompirja na Sv. Petra nasip, Izostal je krompirjev sejem zaradi deževja, ki traja že 24 ur in je padlo v mestu dežja 40.5 mm do davi. Preteklo sredo je bil največji krompirjev sejem, ko je bilo razvrščenih do 110 voz krompirja v teži okoli 100 tisoč kg. Danes tam ni niti 1 kg krompirja, —d.— Drobni ljubljanski dogodki Ljubljana, 26. aprila 1941. Zt včeraj opoldne je začelo deževati in ni prenehalo vso noč in tudi današnje jutro je bilo deževno. Dež je od časa do časa malo ponehal, potem pa se je s podvojeno silo vlil. Ceste in ulice so kakor umite, se jjometati jih ne bo treba. Nebo ie prevlečeno z oblaki in če ne bo zapihal veter od katere koli strani ni pričakovati zjasnitve. Kanalizacija na Kongresnem trgu Razen kanalizacije, ki jo dovršuje mestna občina pod Rožnikom, na novi razširjeni cesti, ki vodi iz mesta v Rožno dolino, in ki smo jo že zadnjič omenili, mestna občina kanalizira tudi cesto ob kazinskem vrtu. Tam so delavci kanalizacijskega odseka že skopali globoke jarke in sedaj polagajo vanje cementne cevi, kakršne uporabljajo za kanalizacijo. Ko bodo s polaganjem cevi končali, bodo cesto spet zravnali, obenem pa bodo preuredili in na novo tlakovali cesto pred kazinskim poslopjem. Stare kamenite kocke, ki so bik tam že od bogve kdaj, bodo nadomestili z novimi granitnimi kockami. Kdor Ima tuje konje, vole.. * Poziv ljudem, naj oddajo tuje konje, vole, avtomobile, kolesa, vozove in opreme je naletel na precejšnjo uvidevnost. Oddaja na mestni Pristavi v Povšetovi ulici 12 hitro napreduje. Lastniki so dobili tamkaj že mnogo svoje lastnine vrnjene. Da bi mogel vsak oddati, kar ni njegovega, je pregled podaljšan do ponedeljka 28. t. m. in bo zaključen ob 6. popoldne. V nedeljo ne bo pregleda. Kdor ne bi oddal tuje lastnine, bo zasledovan in primerno kaznovati. Pri pregledu konj je bilo ugotovljenih dosti pravih lastnikov in tudi dosti sleparjev, ki so se posluževali najrazličnejših sleparskih trikov. Vse goljufije pa bodo prej ali slej odkrite. Zatorej pozivamo imejitelje tuje lastnine, da vse kar ni njihovega, do ponedeljka oddajo na mestni pristavi. »Mesar« kar tako... Da j« meso dandanes težko dobiti in še drago je povrhu, je vsakemu znano. One dni pa je bilo parkljarjev, je vsakemu znano. One dni pa je bilo vzel vola ali kravo, ne da bi kaj veliko dal zanj, če ga ni že dobil zastonj. Našli so se tudi takšni ljudje, ki so priliko izrabili in odpeljali v svoje hleve kravo ali tele. Bili so med njimi tudi taki, ki nimajo doma hleva. Ti pa so odpeljali kravo kar pod nož. Klali so, saj kdo neki jih je vprašal za dovoljenje. Nekakšno klavnico so predvčerajšnjim odkrili tudi v Mestnem logu. Del zaklanega vola je podjeten »mesar« že prodal, drugi del pa je čakal še na kupce. Ta »mesar« in pa drugi ljuaje, ki so se ob času zmede založili z raznimi živili za dolgo dobo, pa svojih zalog nočejo prijaviti, kakor jih je oblast opozorila, se bodo za svojo podjetnost še kesali. Vsak, kdor ima doma še zalogo iz državnih skladišč, naj jo odda v izogib posledicam mestnemu vojaškemu uradu na Ambroževem trgu št. 7. Toliko tudi njim v opozorilo. Koledar Danes, sobota 26. aprila: Mati d. sv. Nedelja, 27. aprila: 2. pv. Pet K. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; Ustar, Selenbitrgova ulica 7. Z a dolge večere je najprimernejše in najboljše razvedrilo dobra knjiga. Ljudska knjižnica na Miklošičevi oesti 7 nudi tako dtivo v obliki slovenskih, nemških in italijanskih knjig: za nizko ceno. Odprta je vsak dan razen ob nedeljah od 9 do 12 in od 3 do 6. Mestno zdravniške delurno slulbo bo opravljal od sobote, 26. aprila od ‘JO. ure dj ponedeljka. 28. aprila do 8. ure zjutraj mestni višji zdravnik dr. C ib er Franc, Srbska ulica 7, telefon 36 41. Pse prijatelje komorne glasbe opozarjamo na koncert tria: Ornikova, Šedlbauer, Lipovšek, ki bo v ponedeljek, 28. aprila ob 18 v Mali _filharinon.ic.ni dvorani. Predprodaja v Mat.ižni knjigarni. Odbor Rdetega krila v Ljubljani nnjno prosi za informacije o osebah, ki so se že vrnile, pa so jih prej njihovi svojci prijavili kot pogrešane. S tem se ogromno . delo, ki ga Rdeči križ požrtvovalno vrši, znatno olajša. SporoCila. ustna ali pismena, sprejema pi sarna H K, Gosi>osV6tska cesta 2/II., od 9 do 12 in od 15 do 17. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 17. nri po novem časn. Sobota, 26. aprila: ♦Trideset sekund ljubezni.* Red B. Nedelj«. 27. aprila: Zaprto. Ponedeljek, 28. aprila: Zaprto. Oper«. — Začetek ob 17. url po novem fnsn. Sobota, 26. aprila: tPrinceska in emaj.t Krstna in mladinska predstava. Izven. Nedelja, 27. aprila ob pol 11 dopoldne: «Princeska in zmaj.t Mladinska predstava. Izven. Ob 17. uri- tllusalka.t Izven. Znižane cone od 30 din navzdol. Sedanfe razpoloženje v grški prestolnici Kaj piše nevtralno In Londonu prijazno časopisje Bern, 25. aprila, f. Dopisniki švicarskih časopisov iz Aten pišejo o razpoloženju, ki zadnje čase vlada v grški prestolnici, lako poroča dopisnik »Neue Zlircher Zeitungc med drugim naslednje: Ko je postal pritisk nrraške vojske na grško-britansko bojno črto od Olimpa do Jonskega morja, je nastalo v Atenah kritično razpoloženje. Zadnja poročila z bojišč so vzbudila med tamkajšnjim prebivalstvom veliko potrtost. Oblasti so izdale razne ukrepe, ki so povzročili med ljudmi veliko zaskrbljenost in preplah. Že 16. aprila so bila tu razprodana vsa živila. Nervoznost je dosegla svoj višek, ko so z ulic Izginili protmemški letaki. Istočasno so se raznesli glasovi, da so v Atenah že izpraznili jugoslovansko jsoslaništvo in da namerava odtod oditi tudi osebje britanskega poslaništva, zbežati pa da nameravata tudi kralj Jurij m njegova vlada in sicer z dvema grškima ma najprej proti Kreti. 18. aprila so dobili atenski listi od vojnega ministra izčrpno jx>-ročilo o položaju na grških bojiščih, prav tako pa tudi obvestilo, da bo kralj Jurij skušal zapustiti Atene. Pol ure nato so to obvestilo umaknili. Atenski radio je poročal, da je po- ložaj na bojiščih nezadovoljiv, kljub tomu pa da mora prebivalstvo ohraniti mirno kri in se držati potrebnega reda. Ker je cenzura na Grškem zelo stroga, je bilo tujim poročevalcem na Grškem onemogočeno nadaljnje delovanje in so se zato odločil,i da odpotujejo. Tudi neki dopisnik Londonu prijaznega časopisa priznava, da so zadnji dogodki na grških bojiščih vzbudili nezadovoljstvo in da so neugodno vplivali na javnost. Prav tako v Južni Afriki stalno raste ne-razpoloženje proti temu, da bi se od tam poslale Čete na egiptovsko bojišče. Poročevalci švedskih listov iz USA pišejo, da tudi v Združenih ameriških državah smatrajo sedanji položaj za zelo resen. Poročila iz Kaira pa pravijo, dn je neutemeljen prevelik optimizem. Komentatorji ameriškega radia, ki so igrali vedno veliko vlogo, zdaj v glavnem segajo po nemških poročevalskih virih. Darujte za starološkl »Dom slepih« tarod za odrasle slepe t Čekovni račun St 14.672 • »Dom slepih«, Ljubljana Edgar VVallace: Na sever, potepuh! »Kaj nameravamo?« je dejal. »Rekla je, da poroči raji; potepuha... Naj bo sedaj mož-beseda! Tako je... Tu je potepuh. Naj se torej poroči z n^imČ)ktober pa je v tem trenutku stopila bliže im dejala z odločnim glasom: »Poročila se bom z njim!« Potepuh jo je gledal s strmečimi oemi. »Sai je vendar pijan,« je dejal nekdo, nakar so se vsi zasmejali. »Ni hotel piti, zato smo se vsedli nanj in mu vlivali žganje v grlo.« »Napojili smo ga, napojili smo ga!« so kričali vsi vpre« in tolkli z nogami ob tla. »Ni hotel piti sam, zato smo ga napojili!« . ..... Polagoma so utihnili. Tudi Sam je nehal Deklica je nepremično zrla Robinu v obraz. Razcapani in pijani potepuh je žalostno zmajeval z glavo. Njegov pogled je blodil od dekleta do svetilke na m «. Dvignil je roko, nato pa zopet pogledal dekle. , »Tisočkrat vas prosim, da mi oprostite,* je zamrmral. »Prekleti lalotje!« ............ Zdelo se ji je, da od vseh okoh stoječih samo on nekoliko razume njeno ponižanje. Zmajeval je z glavo in mršil obrvi. Spoznala je, da se njegova volja. bori s strupom, ki ga je omamil. Zaman se je trudil, da bi raztrgal meglo, ki je kakor temna odeja zakrivala njegovo zavest. Oktober pa je zopet dejala: »Poročila se bom z njim!« Mr. Elmer je mislil, da sanja. Satnov oče je stal z odprtimi usti in buljil v deklico. »Saj tega vendar ne boš storila. — Sam je tvoj ženin.« »Tega pijanega jTOtepuha!« . Sam se je zakrohotal in hotel priti bliže. Pri tem pa se je spotaknil ob preprogo in padel po tleh. Skušal je zopet vstati, pa je znova padel, kakor je bil dolg in širok, ter negibno obležal »Rekli ste, da se moram nocoj jx>ročiti — soglašam s tem in se poročim s temle jsotepuhom!« Mrs. Elmer je bila vsa prepadena. Sele sedaj je prišla do besede: »Ne veš, kaj govoriš, otroki« je vzkliknila. »Saj ne boš storila tega.« »Zakaj pa ne?« je vprašala deklica in se ozrla k pastorju »Ali niso pred Bogom vsi ljudje enaki?« Zopet se je okrenla k Robinu, ki jo je gledal 3 strmečimi očmi. »Saj to ne more biti,« je dejal resno. »Kako se imenujete?« »Robin — Robin Leslie.« »Robin Leslie — to zadostuje.« Prijela je njegovo umazano roko in jo položila v svoja V tem trenutku je bila vsa prevzeta od navdušenja. Njene oči so se svetile kot dve zvezdi. Mr. Stevens se je igral z molitvenikom in v zadregi gledal mr. Ebnerja. Andrev si je grizel nohte. Uiedail je Sama, kii je iztegnjei ležal na tleh in smrčal. Dejal je s tresočim glasom: »Stori, kar hočeš, Oktober. Nobenega dvoma ni, da si zblaznela.« Ona pa je še vedno držala potepuhovo šapo v »voj: roki. »Moje ime je Oktober Jones — njegovo Robin Leslie. Poročite naju!« Mr. Stevens je odprl knjigo in z velikanskim naporom izgovarjal obredne molitve. Iz drugega kota se je namesto poročne glasbe 'lišalo Samovo smrčanje. »Prstan?« Oktober se je približala na tleh ležečemu mladeniču in mu vzela prstan iz žej>a. »Tukaj je.« In tako je Oktober Jones postala pred Bogom in pred ljudmi mrs. Leslie. Mrs. Elmer jo je gledala kakor v sanjah. Mr. Elmer je pregibal ustnice, a ni spravil nobenega glasu iz sebe. Robin pa .. »Odpustite mi,« je j)onavljal. Samovi tovariši so stali z odprtimi usti in zijali za novoporočencema, ki sta »e bližala izhodu. »Kam greš?« jo je s pridušenim glasom vprašal Samov oče. »Orem s svojim možem.« . Izginila sta v temno noč. V sobi pa je nekaj časa vladala grobna tišina; tako so bili vsi presenečeni nad tem, kar se je pravkar zgodilo. Sele čez nekaj minu je mrs. Elmer kriknala in planila k vratom: »Oktober! Oktober!« ..... v Nobenega odgovora ni bilo. Le listje je šumelo; v dalji pa se je slišalo zamolklo grmenje. Bližala se je nevihta. Ko je Oktober stopila na teraso, je zaslišala grmenje. Na ograji je visel star plašč, na katerem je navadno ležala, kadar jo je hladna senca v sadovnjaku izvabila iz hiše. Pograbila ga je in odhitela za Robinom. Robin se je bližal izhodu. Videla je pred seboj svetlikajoči se rokav njegove raztrgane srajce in je pospešila korake, da ga je dohitela. »Kam vodi ta pot?« je vprašal In s tresočo roko pokazal na cesto. »To je deželna cesta — in vodi do križišča.« Robin je šel z roko preko čela. »Ali je še kakšna druga pot, ki vodi preko njiv in travnikov?« Oktober se je za hip zamislila. »Nočete ki skozi mesto? Meni to nikakor ni neprijetno.* (Dalje sledi.) Za tiskarno v Liubliani: Jot« Kramar« ~ Izdajatelj: Inl. Jože Sodja ~ Urednik: Mirko Javornik ~ Rokopisov ne vra*amo ~ »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 ~ V nonmlelikih ie iutraniik ~ Mesetna narofnlna je 14 din, ta inozemstvo 25 din ~ Samo ponedeljski »Slovenski dom« velja mese?no 5 dinarjev, polletno 25 dinarjev, celoletno 50 dinarjev Uredništvo: Kopitarjeva ulica ft/III ~ Uprava: Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ~ Telefon 40-01 do 40-06 ~ Podružnice: Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlj«.