Leic ill., šlev. 18. V Celju, čeirtek due 10. fetomarja 1921. Pav&alni franko. Stanc cctok-tno 120 K, mcscfno 10 K. Oglasi za vs.-ik mm vlsine stolpca 1 K 20 v. Reklmna med tekstom, osivirtnicc in zahvate 1 K 50 v. — PosameäEna ötevilka staue i K. IzHaja vsaK fo?eK, četrlek In scfooio« UrednlStvoStrossmajcrjevajd. St. I.I.nadstr. TV k? son Si. 55. Upravntdtvo Strossmajerjeva ul. Lt. 1. pritliCjc. Telefon St. 65, HaCun kr. poStncga tekovnega tiracia St. 10.066. mmaamumamamamu (j-ONpodarstvo nasili obcin in gospodje pri z-eleni inizi v ljubljani. Celje, 9. febr. 1921. Znano je, da so bivSe nemške uprave naših triest, zlasti Celja, zapu- stite ogromne dolgove, ki znaša v Celju bluu 10 milijonov kron. Da ta bremena težko tiščc na sedajno siovensko u- pravo, je jasno, saj so same obresti že tako velikanske, da ovirajo zdrav gospodßrski razvoj ten ob*in. Zato se ie sedajno obCinsko za- stopslvo mesta Celja odločilo, da se po možnost» odkriža vsaj dela dolgov in v to svrho odproda nekatere ob- \ jeKte (hiSe in parccle), ki so last mesta j in ki ne samo niČ ne nesejo, ampak \ celo obremenjujejo tekoče mestno go- j s-pcdarstvo. j Toda naše mestno zastopstvo ob- \ rača, gospodje pri deželni vladi v Ljubliani pa obrnejo. Kakor čtijemo, so posiali mestni upravi serman, v katerem pravijo, da se morajo izku- pički za prodane objekte naložiti kot glavnica. Pametno, kaj ne? ObClna Se naj naprej piačuje 5—7%-ne obresti od svojjh dolgov, na drugi strani pa sme milostnim potorr, od kapitala, ki ga dobi pri prodaji his in posestev, dobivati iz niih naložb 3 do 3V2%-ne obresti. Modrost gospodov pri zeleni mizi v Ljubljani je res vsega občudo- vanja vredna. Dalje: občinsko gospodarstvo, ka- kor je celjsko, ima seveda neprestano veiike tekoče izdatke. Sedajno občm- sko zastopstvo je dvignilo občinske doklade, da krije primanjkljaj v ob- čjnskem gospodarstvu, le skoro na vrtoglavo višino, preko katere iti si bo vsakdo, ki mu je na srcn blagor prebivalstva, premislil. Toda te doklade seveda ne pritečejo kar prvi mesec v obč. blagajno, ampak 5e Je po preteku daljšega Casa. Izdatki pa so neprestani in na eden ali drugi način mora ob- Čina gledatj, da dobi za njih kritje po- trebna sredstva. Če drugače ne gre, potoni tekočega kredita. Toda modri gospodje v Ljubijani, ki menda še niso imeli vpogleda v kako občinsko gospodarstvo, so jako blagodarni z ufcazi, na} občina ne operira s krediti, ampak naj krije svoje potrebščine iz tekočih dohodkov. Kje naj se ti vzamejo, če je proračun ob- Marfca: Ljubezen in življenje Povest \z vaškega življenja. (Koncc.) Matijček in Ivarka sta se ljubila v mledem zakonu, ko golobčka«, Vsako delo sta skupaj opravljala. nič nista mogla obstati drug brez drugega. Kar je hotel Mati|ček, vse ji je b'ilo prav in vsaki Ivankini želji je ustregel do- ber možek. V takem zadovoljstvu jima je prehitro potcke! čas. In ko se ni nikdo ničesar nadejal, je izbruhnila vojna in Matijček je bil odpoklican takoj prvo uro. Zlomljene se je sesedla ivanka in strmela par trenutkov v negotovost. Ni mogla pojmiti prvi hip. Orozen strah jo \e stisnil za grlo in ii zabranil be- sedo in dih. "Mati je plakala glasno in jadiko- vala, da je vzredila sina, ki ga ji po2re vojna. Matijček se je molče odpravijai, mehanično je vstala Ivanka in mu po- nic!ga!a — vse brez besede. Oblekla se je tudi sama, da ga spremlja na pastajo. Oče je zapregel, božal konjiča in jima pravil o Žalosti v hiši. »Ah, enem z zvi.šanjein občinskili doklad predio^en Sele v potrjenje de/.eini vladi in se tore j doklade še ne morejo niti predpisuti ntti pobirati, je seveda uganka, na katere režitev gospodje v Ljubljani ne utegnejo misliti. Menda mislijo, da imajo naše ob- čine zluie janie, iz katerih po mili .in draf?i volji Črpajo, kadar so občinske blagajne prazne, pa je treba zadostiti ogronini;n tekočim obveznostin).', Tudi naži zör.tcpniki v obČ. upravah so si svesti, da ni najboljSe gospodarstvo — tako privatno kakor obiinsko ali dr- žavno — če se operirn s krediti, na jasnem pa so si tudi, da so slučaji, ko je to neizogibno. Lepi nauki dajati se dajo p.rav komodno izza zelenft mize, praktično življenje pa tie pozna ne teorij in ne zelenih miz, ampak po- trebo. Dogodki v Beogradu, Ryzprave v ustivnem odboru. /namcn't govor dr. Vcsii'ca. ti e o a r a c* 7. febr. V üamiMij', t-ej; nstaviR'fi-;i odbora jo zastoprjik zciiiTfo- rtjJu'ikov Avraniov<č na^laSni. da vlaclih.. ustaviri načit vsebuje f>ač poltCir, iu: pa tudi gospodarsKj: iu socjaln 'del tii/avne orgaiizaoje. — PreUsedri'k oübora -ir. Vcsni^ je razpravijai o vla^'ncni uacrtii ustave, povdarjajoc, da je zraz razmer, v katerih jc b I izcl^lan. Iz pol'fvn h pru- v'c državljaiiov so potcm vazvjujn c!n:- Zc pravice. I'n'nc i> nacrta ustave pa Jc, da b(xlC C'jn krajža ka.iti takšnc ustave so se pokazaly ?.$. uajboljšc .n najholj trajne. Nato je ßovoru:k zavračal trdilev Pv7slaaica Avramov'ca, dn jc KosyodarsKa sloboda prv; pogoj slobudc Jlovcka. na- glašajoč, da sta pout"čnu. »n ^ospodarska sloboda v najožji vczi. c'stnvn ncčrt nc navaja jcospotlarske slohodc in prav ce do deb, ker so to vi>ry.§anj,i vsakclaiMcga z'vljcnja, k/ j'ih niora rc.ševnf redni par- Inment. Za teat je dr. Vcsn č zagovanal dvodonui] s:ste»n, naglasajoc pr; tern, da sovor: zusc, brez obveznostt y/x svo*o straaiko. Dvodomn.: s'stem je uvoden nc samo v Zedinjen'h državah, ampak tua- v vseh repubtkah scvemc in južne Amc- r ke. Uvcden ni samo v Vc.-lfci "fJr'tar.'.ji, ampak tudi; v vswli. starih n rov'li dr^a- vah, monarh jah ai'i republ kah n prcct- stavlja nekak :»parat za dosc/enjc har- mon-'je med mladimi nciuejen in tnergi- ]ani)i in starm zkiisotiimi 'n sirokovr.ta- škim; dclavc!. t'reha.iajoc k nolranj or- ne bo vaju več pripregal Matijček, znabiti nikoli več!« Vse je pripravljeno; voz čaka, oče sedi na njem z žalostno sklonjeno glavo, mati objema zadnjič svojega sina in ga blagoslavlja z vročimi sol- zami za dol?.o —¦ sirašno pot. Vso pot do postaie so tnolčali, le cčetov »hi« je včasih prerezal težek molk. A v Ivankinih o2eh še vedno ni bilo solz. Na postajipa je stala že množica Ijiidi in Čakaia vlaka, ki odpelje tiso- čero mladih življenj v trpljenje in srnrt. Ženske so plakale krčevito in obupno, možje in fantje so se po- slavljali težko in z bolestjo. In sredi te vesoljne žalosti se je zganilj v Ivanki in Matijčku, padla sta si v na- ročje in zajokala oba. Oče je drža! konje in brisal solze. Prižvižgal je vlak in njegova no- tranjost je bila vrisk in petje, pome- Sano z žalostjo in bolestjo. Še zadnje slovo, zadnjo besedo, zadnji objem! »Piši! Bodi zdrav! Pridi zopetl Bog te čuvajl« vmes ihtenje, glasen jok ... Odpeljal se je MatijČek In Ivanka je ostala sama brez druga pri delu in počitku. Tavala je tisti dan brez cilja XiUl'/acjj. dr/HVo. je ill. \ im; : /Ai'jal : i «Ujcüinjenjc tro1 ;iiene>ca naroo'a ja na*'tn- j lo rad'i tej^a, ker smo bl nrcpr^am u tudi inoramo bit: prepvic'un1, Ja smo tn narod. Bia pa je potrebiio, da so v'-u to tndil na zunaj '.n to smo close?l: s teni, On smo iiiternacjonalii') pr^n.iua clržava. I'a olj je md:\ Srl.yd jired očur, ko >e sMopj'la v boj '/M / vljoii.ie n sjn.-'t Takrat jc srbs-kn vlaJa r ovedala javno, da se ne vrš: več boj xa >: bjo :n za ikuoJ, ki Prt*- !:• VA v Srbji. ampak' boj v.:\ osvobojcMjc j! itjed'.njenje cetera tro'mencga jinroda. \ tern iiK'nem dehi jo je poJp ral Ju^o- siovaiiski odbor, ki jo cleloval v istem sMslti :ji za ;stc c'lio /e v svoji rrvi not1 »r.'Xleski vlad tine \r>. maja 1^!^. V te:n odboru so dciovnii.f.iktorji "i neoblobüje- u h krajev n so mogl' goviT.vti poprlno- ina siobodno. Na istem stalšču jo tud! krfska deklaraj'ja. Ta deja je b la, k Je vodla Srb'jo v nieiK'm boji; za ured lev sedanje države v trdnetn prepričanju, da obf;tojajo tudi v lakrat sc ucosvobojen h pokraji'nah iste tcinje in sir< Piljenja. In ravno radii teft'a Srbijanci ne luoromo razumetl, da ie «?)!oh Jiogo^a rosna raz- prava o tei», kako naj se ta diivava tircdi, ker stc hid? Srbifa si» Črna gora da?i svoi del za ujcdlnjenje: /rtvovali line, ?godo- vino »n sploh vse, k;u* )c b;lo lno^cufi: n za vscm tud1* čisto ri:č ne žnhijotc i» tudi ne bosta nikdar žctloval>. R;j\i>o zato pa prosl vse osvoä>o«ö(iü brate, najj s' v/.n- incjk) to k sreu >n naj se ne posiav)ja]o nad ujedjijenje. Ce b; niog! prenesti hu- so državo v brezvetrj; Ajncr'ke, potern b'. mogli govor'ti o tlni^aCJii ured'tvi, to- da naša država je na o^njciU točki, t,iko ztmljepsno kakor tudi poli; eno. '/pü- st.'ivljena udarcem germanšCne, io»»»an- ščne, madžaršone in dnig.h sosccinjüi narodov. 2-'.v'mo v dofr po vojni. ko 5e n. oclloženo skr.to orožje. ?;v:nio v ca.su družabnjh drzav'c in ukoron njov.'h ver- skJi razhk in /.ato morumo crgau'/Taf . državo na čirii čvrstej^; i^i.\ nstven i'Jott- \ag\ da dvJ^nemo ono, Jkar imamo. To naj ima ves uartxl pred o^mT. Pojd'mo vs na delo /a,korist ljubljenc uied'nicn- domovine! Oovor'l jc Se slov. poslancc c!r. Bog. Vcisujak za dvodomn; sstc.n in za adnr- ivstratt\nio (npravno) dcccntral.zac'jo. B c o g r a d 8. febr. V dauaSnii sej; u-stavnega odbora sta iiovor'ia kcmuir- sta Fil'povic n S'.ma Markov e. Slednji je govor'l prot. cc.it ¦ iii'zir.u n /a saino- opredetbo vsake#a plemcna. po hiSi in hlevih, kar je opravljafa, je bilo le mehanično; njene misli so bile pri Matijčku, slovesu in strašnem klanju, ki si ga je predstavljafa v svoji razburjeni domišijiji. Tretjega dne je dobila pismo od njega. Pi5e iz Maribora, kjer ostane le 5e par dni in potern odpotuje bogve- ksm. »Videti ga moram še enkrat!« se je domislüa in razodela svoj namen domačim: »Peljem se v Maribor«. Odpeljala se je drugi dan in pri- spela k njemu v zadnjem hipu, ko so se odpravljali 2e na odhoci. »Na katero ütran se pelješ?« »Proti severu — mimo dorna !« »S teboj se peljem do doma.« »Kako rad bi te vzel, ko bi smel!« »Skrijem se že v kak kot«. »Bojim se, da ne bo Slo«. *Matijček je odžel v vrstah, Ivanka sama. TovariSi so Matijčku pomagali, da je vtihotapil svojo ?.eno v svoj odielek BJa je njuna zadna püt v žviienju. 2clela sta oba, da bi trajala dol^o, dol^o. Pr". vsak;. postaj sta se ustrašla, vlak j *ria je voz 1 prenu^io vcCji loe tvl na- sproti. Ustav i se in vlak na dotnač postaii. Lahi > Trstu zopot rtiv- Opustoäena tlskarna »Edinostl«. Trst, 8. febmarja. Danes krog 3. ure z-jHtra} je kakih 15 fašistov vlo- milo v tiskarno »Edinosti«, razmetalo v uredniStvu iista vse, kar jtm je prišfo pod roko. v tiskarni sami pa po3ko- dovalo dva velika in en maü stroj do neporabnesti. LotiH so se tudi veükega rotaeijskega stroja. k sreči so poško- doval/ le eno poiovico, tako da j-e »F.dinost« rnogfa ....... na drugi polovtei tiskana — iziti. Skoda se ceni pribüzno na 800.000 Hr. Policije ves Jas razde- janja ni büo biizvi. La2ko časopisje i-e že par dni poprej namigavalo na napad in ga sedaj seveda upravičuje, če5 da je »Edinost« psovaia itaüjanstvo. To }e sedaj po prevratu že 3. napad na tis- karno »t:dino?ti«. Med jugoslovanskim prebivalstvom vlada naravno veJiko razburjenie. Pdlifične vesti. Med Ju«os!ova»il v Julijski Hemj^lfi se je prf.čelo živahno vollno Klaüjc. Pc vseh obc'nah so so osnovaJi vol.In, odbo- r. ItaKjanske oblasti delajo na^vse nr'p- lie, da bt kofikor niogoče velko .IukosIo- vauov opeharle za vollno pravico. Občinske vcl'tve v Beograüu je vi- se 0. marca ;ia podlagi imewikov od üan- skcKa leta. V VoJvodM so bX s ). lehr, razpu?- etiti občinskii odbor.. n )i)c;io\an novJ, ki bodo začasno dc zvedhc občn.sK. h voltev vodlH posk1 obc». SociialnoUouiokrntsk; shod razbli sn v nedcJjo 6. tm. konuuiisti v ^a^.rebu, — Prišlo je skoro c!o krvavega pretepa. Aneks'jska proslava v Oorlci Unc 1. tin. je glasom poroeij potekla razineroma zelo klavenio ob y ei. uci^le/b boliSesa obč.iistva. Zborovanje po$l Hncev Raü'ceve s^ranke se vrSi iO. t?». v Zagrebu. Kaz- pvavljali. bodo o vpra§anhi ustave in o tem, aß= naj gredo v Beograd al. ne. Konferenca atUante v 3. ojuicr.u se pr.čne 1. marca. Zveza med Poljsko iu Tra^c'jo Je sklenjena v svrho, da sc obvaruje evrop- sk m'r f'.n da obe državi bran ta svoje skupne :"ntercse. Novo ofen/ivo v Mall Az'jl pr čiieio .qrsre ceL- proti Tnrčiji.- Zs.'dnje slovo. Ivanka je rnorala zstop ti. T;sočero Wserjev ji je plavalo pred v.Cmi, Klcdala ie skoz solzc pet pred ^eboj ne- jasno — kakor bodočnost. Matijček Pa je moral mimo dornace fke, da je hkrati kon'alo ti'soce mladih 1 vlienj n med nj'mi Ma- tjčkovo. Doira pa je pri;akovala mlatla zena dan na dan težje poroirjJa. Čak;:1a je tedne, čakala mesece; ucbene btsede več od njega. Polast 1 sc je je cl'up. In v tem obupu je prišel njen ^as. A ni b'la malosrčna. Prcj-stavljala s jc «eznane muke, ki ji'h trp'i taC?as mil.jon.'. moKo^e tudi njen MafrjJe \\\ tnd"; ona ?e hotJa prestat' pogumno . . . Mitlo je. Dobla Jc sinka, aicku po- dobnega, v tem je bila sedaj vsa njcnaf tolažba. Rastel ho; raste!, jc m ?\ 'a n ko se vrne atek, mu lio tekel lz naspr^t.. — Saj se vrne, mora sc vra'ti. V zjünjem dtraa »NOVA D 0 1$ A « &*v. H. Zaradi zapadne Ogrske, ki'iuia po mirovn, pogodt»; pr.pasti Avstri, pa je Madžart nočejo izroč t'( se avstr'jska via- da nosSe spuSčar ?. inacl2arsko v rV-kakS- na pogajunja. EM. L1LEK. Kazmotrivanja o aktu- alnih državnih in ustav- nih vprasanjih. U (Dalje.) Dokier so 5e v na5i državi sedanje politične in prosvetne razmere, dokler si 5e ne more vsak drSavljan \z či- tanja razilčnih poliiiCnih listov sam »tvoriti svojega političnega prepri'anja, bo Se zmirom imela demogogija syojo wdatno politično pašo. Da se to pre- preči, ne smemo 5e razSiriti volilne pravlce do največje zmoSnosti. V Švici, kjer so Že od 13. stoietja naprej na- vajeni na čisto narodno vladanje, tarn ni nevarna na .siroki podlagi izgrajena voüJna pravlca, ali drugače je to v mladih državnih tvorbah, v katerih äe ni zadostne politlčne naobrazbe, in v katerih 5e ni ukoreninjena skupna dr- žavna zavest Naj nam služi v svarilo sedanji grški narod, ki uživa svojo samostalnost 2e 90 let in ki ima v svoji državi skoro same sonarodnjake in istovernike, pa ne do S različnih narodnosti in ver&kih občin, kakor jih imamo mi v Jugos'aviji. In kljub tenui je grSki narod v najnovejSem času za- vozil svojo politiko po svoji ustavi in skupSčini, izvoljen na najSiräi volilni pravici, veljavni tudi za analfabete. In kako je de'ala ta skupSčina v zadnjih letih od 1914—1920? Enkrat proti Venizelosu, na strani kralja Kon- stantina in Nemčije, drugokrat za Ve- nizelosa na strani antante, in pred krat- kim zopet za kraija proti antanti in Venizelosu, svojermi največjemu diplo- matu in državniku, ki je za Grško iz- vojeval ogromne politične uspehe in pridobi! velika zemljlšča v Traciji in Maii Aziji. Ta razmeroma mnogoSte- vilna skupSčina ie pokücala nazaj po- prej izgnanega, verolomnega kralja Konstantina proti volji antante, svoje velike dobrotnice in za§C*tniee proti Tnrčiji, pozabfvši tudi na poprejSnjo podporo Anglije in Franclje, ki so z Rusijo vred osvobodile Orčijo turSkega iarma leta 1827—1829. ter jo tudi po- cneje zmirom podpirali v njenih teri- rorijalnih, narodnih in političnih teinjah proti Turkom. Ali zdaj ? Pokazala jim je hrbet, mogoče za vse veke ! Ad 1., 2. Kar se tiče voiilne pe- rljode, bilo bi menda dobro, če bi prva (eta našega konstitucijonalnegaživljenja trajala 6 let. Pri kratki volilni perijodi moral bi zastopnik zapustiti svoje za- konodajno delo ravno takrat, ko se je Že priličnopriučilsvojemu postaniškemu zvanju, in tisti, ki bo eventualno priSel pri novih volltvah na njegovo mesto, bo se moral v mnoglh slučajlh od po- tetka učiti parlamentamemu življenju. in tako bi bila na5a skupščina pri kratki volilni perijodi sestavljena od Casu je dobla zopet upajija, Rastel je snko, smehljal se, /nal Jc sedeti in čez leto se je postav.1 na noge. i»Lafoko bi že Sei aUku nasproti, je nifcJ- la v žalost/. mlada mat', a menda ga res no bo več . . .-< Oloboko }c v^U'hula •« S3.i za posW. Dve lefci ic m ji lo, odkar ni b:lo vec glasu o njem. Ivatika se Je umirila in pre- pr.čala, da se ne vrnc nikol več. SprCo tega prepr čaiija se ji je zasm'.lla _njti»a lastna mladost -- vednj tako sama, sko- v. celo ftvljenjo?! Posuš.lc so se seize, zacelile so rane, »nrirMo se je sree. Tasta Ji jc uklon'la starost. Njeffove zdelano, že skoro onemoglc rok?, ki so notelc ?c po- Ctka, so morale pr.jeti po Matjčkovem odhodu Äopet ^a plujr, da preorfc n oo- sek; drago zenitjico, k. so ji Je že odpove- dal. Pa b 1 je 2e slab, slab la ;o- ljc in sei za njo. Nakosüa )i ruJetc de- telje n nalagala duhlcčc cveije v icrbas. »Pomag.al t booi, Ivanka, čeinu ho- češ opravitl tak» delo sama?! PrcveČ >e premno»;h neizkuSenili noviMcev. V Združenih državah in v Švlci, ki imajo kratke volilne perijode — 2, odnosno 3-ietno — je narod Že od poprej na- vajen na parlamentarno delovanje, v Združenih državah iz kolonijske, v Svici iz suverenske kantonske dobe. Na Ogrskem in HrvaSkem so tudi imeli najprej trilctno legislaturno perijodo, a pozneje so jo raztegnlli na 5 let, uve- riv§i se, da krajša ni za njihove raz- mere. Pri dalj5i volilni perijodi pa bi bilo umestno. če bi se v volilni zakon spreje! §, ki bi dal volilcem pravico, odpoklicati nedelavnega ali nesposob- nega poslanca. Takšno upravičeno za- htevo je že tudi na5a zemljoradnička stranka uvrstila v svoi politični ustavni program. Ad 1., 3 in 4. Oiede starosti za aktivno voiilno pravico misliin, da ni- kakor ne kaže, da bi se pri nas, ko še imaino toliko analfabetov. podelila ta pravica 2e mladiČem z 21. letom, ki že niti ne vejo, kako se v cni obi- telji upravija, že manj pa, kako v dr- žavi; ki Se nimajo ni pojma o državnem ustrojstvu, o državnih potxebah i. dr.; ki še tudi ne morejo presoditi, kateri kandidat bi bii najsposobnejši za po- slanca po svojem znanjti in značaju. Norvežani, ki imajo že razvito šolstvo, postavili so aktivno volilno pravico v svoji miadi konstituciji iz leta 1905 na 25. leto, Danci po, ki že dolgo nimajo nobenega analfabeta, ceio na 30. leto. V v e č i n i držav je za to odrejeno dovrüeno 25. leto, in tega bi se mo- rali tudi mi dcčati. Pasivna voliina pra- vica za narodno skupSčino bi pa se morala tudi pri nas potisuiti na do- vršeno 30. leto, kakor je to pri večini drugili volilnih postav, in kakor je že tudi predlagala nstavna komisija. (DaHe v pondcljkovi Stcv \k'.) \z Korotana. Mofls^giior Foi/soi'i'. b v s! vodja Mohorjevc družbc, je Kiasoni poiočrTa >\»ugoslavjjc« postal poturica. V Celoveu .xdaia I st »Oias pravlcc*1 katere^a p;sa- va sc baje n č we razliktije od p'save nemškutarukih listov. Zan'.inivo! Novo okraimo Klavarstvo v Qu^taitju za sod«; okrai Prevalje je ustanoVljeno ii jL pnčelo I. tm. |X>slovat;. Mariborske novice. Zača&oo tipokü^-rt je v AUir bom vi- naiski nstruktor Jakob Malus. Za ravnatdia marborskegii učitelmen m. Delal bom za dva, samo da ne bo treba lebi prcw.c. Smem xn •dva, Ivwtka?.' VJogledil jo ie i. gorkim pogledom. «KaiJcor ho^os. hnel* bomo vsi do- vob.«f »Tli nočes" Yazumeti ne mcj li pogle- dov, ne moj.h bescd. »Kadch posted«V. kak h besed.;'- »No, seveda, tako naravnost ne mo- rem govorit', ne npam.« Toda razumela je Ivättka Jijt-ßtvc p^glede irr iijegovo bcsetle. predobro raziumela. A sporn n na MatiCka jc 5c stal pred njo cist, neoskrunjen, Pant je pograblja! padlc evetove in molč-aJ, k njen:sa po^lcda jc iskal. Ona pa mu ga k zbegano um'.kala -n cut la pi* tern, kako oniahwje njena krepost. Laskal sc j' }e povsod, kjer jo Ie ino gel, na dru^ strait pa pa:: 1, da je opravl voč ko svojc delo. tako da so b li vs! za- dovoijni ž n|m. Iva-tik; se jc r-r.kup 1 vedno bolj, ?. Jos. Močnfk pr. okrožncm rudarskcm uradu v Celju. Poroke. Di'.e o. tin. so b li porcOeiii ' Jakob Mirnik, pos. v Medlogu, z ülzabe- to Gračn-cr; Jo/.jf ŠKot, dclavec vOaber- i'h. /. Anton'jo Oermadnik; Jcrnej Levee, dclavec na M.kl. lir.bn, z Ccc 1 ju Kla- kočcr: Franc Pfoiicr, zlatar v Cclju, Kra- l.ia Petra cesta -'S, z rZl'zabeto Jager: Pr. Majccn, ddav-.:c na Dolgen; polju 2, z Angelo Dernovšck: cine 7. tm. pa K Yx. Vltavsky, zasebui urndi! k v (If.lcrih 1M. ¦/. gdč. AnKolo l?ati)jc. Smrtiii slučaji. Na Ostrozsieir. 41 jc 4. tin. umrla 14-letn.i pleflj aMarja Pre- dovmk na kozaii; v boln'e.. S.vlctna žena posostibka iz Kojijc .Vor ja Olup :;i v Oaberjh 45 Mor.ja PrlvJok, 3.?-!etna že- iia pekovskt*JT'i pomoc'.vka. Radi bolezni na dopustu jv votlja l'»- kajšnjcga davčiic>-;.i urada K- K. Oolinsek. Vse razjie druse govoricc so neosnova- nc. Vodstvo davOnega urada je začasno prevzel v'Sj; aavčir npra\ (:'lj t; Franc Stadler. Pomorta. Vsi lastnikl koČIj, avtomobilov in tovornih avtomobllov, ki se na- hajajo v mestni občini, se pozivljaio, da jih prijavijo do 13. februarja 1921 ob uradnih dnevih pri mestnem ma- gistratu soba štev. 9. Hmeljuvke. V nedeljo dne 13. fe- bruarja 1921 ob 10. uri dopoldne se proda na dvorišču mestnega magistrata približno 600 kosov hmeljovk draž- benlm potom. Med žrtvaml železniške nesreče pri Felixdorfu blizu Dun. Nov. raesta v noči od 4. na 5. t. rn. se navaja v poročilu h Dunaja kot mrtev tudi 21-letni Sofer Franc PeCnik iz Celja. kep lovskl uspeh zaznamuje lovec Val. Samec v lovišču trgovca Kar- strastno ,z nirak't. »Kaj hočeš?!* sč jc prcstra^.la Ivaff- ka in hotela h tro m nio. »Poiakaj!« V tern li'pu io je tudi To, objol tesjio \n odločno, da y. jc odpadlo zelcnjc, kn ga jc no-sta v naroiju. »Izpusti!* je jckiTla. Toda fant ni -z- pustl. »Moja bod;, ivanka — n»oja'<- »Mol6!!« »No, moical sem dovolj tlolgo. nc morem voč. Moja moraS b ti — sl.^Š — moja!« Vmes jo ie poliublja! strftsti ra/.- VilDt. «Izpust'.U se jc izvilo Ivanki Mitiko- nia, od-rfn'la #a je s'lorna in stekln. Pobral jc raztrcseno zelenje n ga pr'aiesel za njo v kulinjo. Mas: Rcza ju Je pomenljVo poglcdovala, nekai sc i\ je zdi'k). Ivaiika io dvi^iiia malega Matjčka v naročk ta go pobo^ala s tresoCo roko. Na srec m V je padla ncznanu te*Ta greha. In še v sanjaJi so b Ie sku^njave t'sto hoc. Fant je bl nUn niož in bla je sreMa ž num. Sanja je bla tako žva. da se ie prebujena začudb, da n: res, tako za> pcli'va, da b: skorai žclela, naj b! h Io res. In ta sanja jo jc zastedovnia. izpodkoPH- vala jijrno krepost, dus la njono vest Le sriko, te mat Maf-iCck »c oslal so njena vest. Fant pa W ie nastavfoal o$rc/,e vsc- beutza, ki ie v e-nem dnevu 3 lis^e s strihninom spravil v večnost. Umrla je 7. L m. po dolgi booz*bl~ la tako daleč, da ie začcla mrzcti Mat1- čka, svoje^a prvega sinka — svojo slabo. vest. Stare je potrla globoko sramota- U- še. TaSča sc je hudovala n^d Ivauko ;n jo zmeriala, tast jc rekel Io par krepkih in pc-teni žalostno molčal Bio je ob trgatvi. Stara Er/e*M)va sta odSla v vinogtad, da sprav ta sladko kapljico. MnoKo se ic nabraio zlatega grozdja, trgač: so prepeval; pri sladkem ddu. a stari llrf.nn je postop^i molcY- okrog in zrl žaiostno pred se. Zvečer so lokale sladke iagode a v curkA so He dragoccne solze v na&tav. IJeuekad). Star; Erzen je molial ;n pi. () i>o|no- L• pa sc io zffubl iz driižbe in od$c! proti domu. I)oma sc je pomud I sanic tol'ko. di jc pogledal skozi okno v Ivank no so- bo, kior je v:del luč :n poznejea gosta — prckletega iantal.na, k; mu je osramotif h šo ¦« vzel nje^ovemu s"nu prav.ee. Stc- pi jc Še v hlev, vtakul v žep vrv ;n oU- šcl naprej v pozno doč. Drugi dan so ^ nasl: v mrt^asnxi na pokopal šču - mrtveK». • Tudi met Pcz.i n več dolgo gledala sramote. Od5la je za svej nn in jhisII* tujce na doma^ gru*. ..Vičv. 18. »NOV V DORA Stran 3. lodke v kulturne svrhe PsO3vetrc«ga ^aveza. Potrebno bi tvio, da minJstrstvo :f?f?5svete dan 4. febr. določi v sialno prosiavljanie apostoia jugoslovanstva ¦na vseh šolah cele države. K posvetovanjem glede južne ädeznlce na Dunaju je odpotova! tja ¦'•cot zastopnik naSe vlade pomočnik •-^jnistra saobračaja Sava Jelič z na- ^rn, da vztraja pri zahtevi, da prkie <*>* jugoslovanskih t!eh se nahajajoči de^ južne Železnice v jugoslovansko čtrfavno last. „Delovanje" obsh narodr.osoci- ^nlh poelancev, Deržiča in Brand- ^ttfja, je zavito v tajinstve«o meglo. Pač, en junaSki čin nam je 2e zr.an. 9xi vplitvi ustavncga odbora je g. Der- .&L odda! pra7.no glasovnico, g. Brand- «er pa glasoval za s-odjaJdemokrats-ko flstd. Pameten predsednik. Predsednik 'rancoske republike Millera^d j* iz~ iavil, da letos ne priredi nobene re- ocezentativne svečanosti in piesoy, ker >ks to ne bi strinjalo z bedo 5irokih ¦ai&jev. V te narnene doloüeni denar se 'liporabi za ubogo francosko deco. Znlžanje državne takse. Iz Beo- •irada poročajo, da ]e finanCni minister sodpisal naredbo, s katero se znižuje "Irfavna taksa na bloskope in druge uroetnlške zabave od 30 na 20 odstot- Tcov. Zato pa morajo vsl bioskop! daii vsako nedeijo po eno predstavo po- ¦*+L&*, moraine in «nanstvene vsebine. • ^azen tega hoče minister prosvete u- v-estf stalno cenzuro vse-h filmov za ^oskope. Razpis ustanoy. Drugtvo jugo- •tovanskih akademikov v Mariboru rarpisuje za svoje revne čiane za drugi tečaj šolskega leta 1921 10 ustanov ¦n sicer 5 po 400 K in 5 po 800 K. Pravilno opremljene prošnje (uboSno «pričevalo, izpitna oziroma kolokvijska «pričevela) je vlagati najkasneje do 3#» febr. na naslov »Društvo jugoslov. akademikov v Maribom«. Na nepra- iHlrto, oziroma pomanjkljivo opremlje- •ira pro5n?e se odbor ne bü oairal. — Odbor. la eaotno jugostovansko cifwkar- *ka orgaaizac'io, Na posvefrvaniu ojpo- htencev vsch pokrajjislcih novinarsfc.n organzac;! tuuulo soboto :n ncdeljo v Zagrebu sc je skluvlo, da ss ski če kon- stf-tuanta (ustanovni obOn: /bor) jngoslov. :*wVnarskegiL udru/.cma na L1. ;tt jm. •*'Wrca tl. v Sarajevo; do 15. inarea mo- föio flkvj'dJrati vse pokrarnsko nov.nar- «kt1 orgamzac je. Postojusko jamo opustofrli sn Ital.Ja- st»i *koro popoinoina v mnenju, da j m **ostojna n« bo ostala. V yun\ je "oaie vsc «ftzbto, lepü kapuikl poliiirljcn: n odnc- ient v ltal;jo. O t slavrni 3000-letiisl kui- Državui uradrjik/ fn incsfa njwavolh »vettLkov baok. Dežclna vlada jc 'zdafa »»redbo, kji pr^poveduj:: dr/avnm urati- «tkoni spreiemabi m&sta upravnli svetui» fcov pr; ba.nkah ;:i ^ndustiviskrti ?.avodiu. V top^cah Oobraa prl Celju je raz- t^iana restavracja v zdravil.Skcm domn. ^ogoi v Uradaem l'stu St. i? i74 Za reštev protueinii vprašani v S4oven?|i je posrüdaval poslanec dr. 7«>r- Mv pr,: nvnstru saobračaja. Ziait je za- liteval otvoritev pnwiieta na pr-*g Jesf- flce—Podrožica. iMnster je :/jav'l. da k R Avstnio *e doseien s^razum Klede lu*ometa preko Koroške n da üc bo vr- «>ostav.f 10. al 15. ičbr. Daljc jt zabtcval dr. -Zerjav, da se nemudoflia uredt vr»rn- lanje pronieta na prog Ij4it.onter-Raa^ gom—Sp Ue^—M-jrbor. Tud, to zntlevo t)o rtvnistrstvo nemudoma vzcto v delo. Prosveta. Mestno gledališče Celje. Danes v četrtek, dne 10. februarja 1921 Oo- spod senator. Veseloigra v treh dejanjih. Spisala : Schöntan in Kade!- burg. Režira: Valo Bratina. Začetek ob 19 Va- Konec okrog 22. — Za ne- deljo, dne 1o. februa se pripravija Pinžgarjev Divji lov\ nnrodna Igra s petjem v štirih dejanjih Popokianska predstava. ZniŽane cene. l^rajo gojencl Oramatične Sole. Zveze z vlakl. j Slovcnjffradec. Od g. Lubasa je kupi! tovarno za hartr.onike g. Angel Hribar, ktero preurejujc v tovarno kravat In gumbov. Nekaj delavk je že zaposlenih. G. Hribariu želimo obilo uspehov na polju domače industrije. Dravograd MeŽa. Če se človek vozi z vlakom mimo Meže, vidi na strefri nem5kutarja gostllnicarja in trgovca Hattenbergerja veliki nemSki napis Frentdeii-Zimrner in napis na go- stilni ima tudi v spakedrani slovenSčini. MoZ in njegove nemäke tetke so bili vedno veüki sovračniki vsega siovan- skega, zato bi tudi sedaj lahko odišli med svoje germanske brate. Popottiik. Narodno gospodarst vo. REDNf OBClVl ZBOR tiRE*M|A TRoovci-v v cnuu se je vrÄ'l v t^.'tr(ek. due 27. .iasiMarVi 1921. Prcdsednii« r. I<. Siermocki >;\-aja »vodonia raed drugm. I)anaŠJi.i' občm zbor jc prvir i:a kn- tcrein nain U poročnt; o onoletucni delo- Vcinju v povojii: Job", k-.-> so st: razmcfc vsaj na v;de/ konsoUttralu. VcscJ.-:lo bi me, če bi mogla bit; tßinu pr nicrna fii* poro^la sedanje^a nnčclstva kot dokaz uotranje kousol'dir;inost4 raznicr Jr^ov- .skc^a stamt v tak.j razbtirkanon: povoj- «cm času. 2al, i'a temu ni tako, n v tcni oz ru lcži krivdu dclomu tudi r.a ras ^,i- mh! Cirenfj trsovjcv k zakon'.ta sta- novs'ka orgau.zaiM,; i trgovcev enegy okrožja, kater h nc sine v pr?1eriu orga- nzacije Jočiii ae koniesjoneluo, ne nac- jonalno in ne nol tcrio naz.rasije, da sc ne bi v tej orga^zac.ji strn 1 sctv v prid. Ako hočejo tcdaj posaiuc^ni ilan-trgov- c:. da jc grcm J res »j M zaslcmba in var- zivo, nrorajo se otr-'st; v&eh tu uavode- \y.\\ svojstcv in smatrati Rremljaliu» ors:«- n zadjo kot samo stanovsko organ:zac - jo. nim - poscimezniko-n v lastni fritl in hasek osiiovatm ter se je 4vCt take t»dj v vsakcm oziru okkpatš spo^tovati in uva- ževati njcne sklcpc. Ni vsc eno, kako sc smatra storjcn: sklep vsakokrainesa greirijalncga vodstva, :n n' vsocno za posamezne tr^nco-čian;', kik.šjn ut:s dob'jo izvon p:rcm:ja!nc organ zac'.ic sto- ics, ako opazujojo, da n't: lastn! Čla*n Kremja nc uvaXi;idjo v njih pr d sloiieii.n sklepov. Skodo imajo koncem konccv Ic Clan; grem'ja sain . Apelrani tedaj na vsc stanovske tovarišj, da v svojem laslnciu :ntercsu smatrajo mcje besede kot res-en opomin, da uvUžiijtji) :n pr ^sitjejc pra- vovdjavn'in sklspnm Krcm:jaln?p:a va*i- stva tako važuost. kakor sc jc to- f.cdlo v prcdvojni dob'i, ko in \ saka skupna na- šega članstva, ne oz'r.ijc s^ na grupac.jy IK) intc4ekttjehiom prcpr^a»'jü, v'dcla v- KTo-nvjaJnili skfcpii'i le sklepe, storjepe v dobro-bit in varsivo celokupnc^a v grc- iu'jaiui organizacij; /družencgu kgt.ni- nega trgovstva. Delo načclsUn v m.iwi. km Ictu ie b'lo ob'lna n po'si« tcJkh v- prašanj in prob&mov za m?. trgovski stan, žetm Ic, da bi bilo tuJi «ianafnjs /.borovanje plodonoifto m kor stn<» nam vsem. Poroölo iiičjlj-tv.t za i. l9?0 podi tajn/lk grem }a 5. Drago Kralj; Od načelscva grem'ja trgovcev v Ce- Hu m* jc &la poverjena naloga, poroČatt 0 delovanju ttgn uremia v m'n'.lem r>o- slovnem letu. Steviio č!,uiov greiiLja zacetkcm I. 1920 te bk>...... MK>, v letu 1920 jh je p-r stop'Io in vplačalo vstopiD »in ... !>'/ (zstopiio oz. odloa lo ic obrt *• letu 1920...... 13 Do pi® i. Na L^žnV prt žsrfcu »e >e poroc .1 g. Jcže Zagode zgospod.čnoHrnovčcvo r/ Üotcvelj Oblo sreče» Ob tej pr 1 k; je nabral v veseli drnžb: stared na gospod Naraks znesek 350 K zu *Ju«foslovausko tnatco« Posnemainidt tako, da je vsch Clanov kou- cem letn 1920..... 243. Od teh i'h je !SH, ki /c posodujpjo obrtn 1st, 54, katorj obrtncKa ! sta ^c ne poscdujejo» ter 1 prosto/olin; rlan. Učencev *n ueenic jc b'lo tckoni kta 1920 oproSčen h 33. na novo jli ic blo sprejeth v nat»k -17, cd katcr h sa jc vpla- cala tud; to^.adcviia pristojb na. Pr/. tej i>rtk naj omen m, da sc li^end oz. učenke kaker ttuli vsa'Kovrstn! druffi nastavl.jeno. naš h članov v splo«?- nem le neredno priavljiio grcmjalnemu vodstvu \n bo iütj — das r.crado — \ bodoče prs'ljeno po dolo^ t h grem jaln-h pravl zatnudneže kaznavat.. l-\id: iega tudi. še dancs «e m>rem:> Jo^nai' cd)t- nega Štev>la v^-li nastavljencev pr 11a- šem g:remju: po nczancs'iv. Statist'k: jc b'lo :»th začctkom 1 1920 . . MC. katero Stcv-Io sc j« v poslov- nejn letu zmanjSalo za . . ^0, tako. da k za„)osl^i;h danes pri nas'h Olan'h krog . . - -'W' nastavljencev. Načelstvo grem ja — v katcrem jc /ačasno izsLop'v'icjra g. l»rago S>.ec;i nadoincfcčal /a dorčnj dobo g. Anfon Močnik ¦— je ."cÄcvnlo svoje posle v 2S rejcm mnenju, prnv Incga r&zinncvanja in podpore; zan;ii-am s'\ <3n nam bo bodo^nost naklonjcnci^a. V nadaljevLUMM žc v let»1 \'Al>, od- nosno še pred tr^vrutom započete akc - je za ustajiovitüv saniostojnc ir^ovske :r. obrtu'Ske zbornicv'4 /a b'vJc Sp<»Jrjc S(a- iersko s sedežom v tfeotfrafičMon m pr«_ nietnem centru v Celju je ravno r.aš grc- m'j v ni'nulern letu uelova! intenz'.v.ro. Spk>h se je v torn sluCaju koncentv ra.o vse pr'zadevauje intercs'ran'h kroyov v vel'k] men; v j>as.:m jsrcmju n c'tTo J,% kazalo žc vidtie uspehe. /a n'crcs rail snio za to vpra-'.iinjc s rse gc-spodarske 11 pol tčne kiOR'o okolšu k j.1 tav t'ra U'ospodarsko, kakor tud; intelcktivino na Cclje. :n pokaza'a se je tehtnost na5c zn- hteve, da nujno rab'.mo sai.:ostcjno, od Ljuhljanc neodv-sno zbonrco. Pr.bl.žno H)% vrsch trgovsk.Ii Kreniijcv n zndrug tor obrtrtikih or.acanizac'j sc je vslcd nr našo /lrcijafrvo p.rovcdencga glasovpnja izreklo obvezno za zbonfco v Celju. Po- vdan/C je pr, tern, da med temi J-'O'^' 11 so tc vsc organ'zao'je iz naš h hl:?nj !i kra- jev, ampak tuc). orgauizacje y dravski dolrt', ptujskem \\\ ljutofncrbkem okraju >o med tent", ki zahtcvajo iak zborn-Cni sedcž. Vslcd šj neprovedene notranje urc- d'tve nase kraljeviuc n 1 üjo tesno zve- /ane srospodarskc reorpfan zacjc stvnr šo rti dozorelä in m^nda n: proved tipaoja, dö se urodii Po ygoraj ;zra?.oiiTi žcljali. Kot kronistu bi mi bilo le belcž ti, 'da žcV zborn ca v Ljubijaui kooptac jo za dopoJrt'tev zastopsiva v svojc» «ipravo ;z biv^e Staj^rska in Prukmurjr. n da je nrL ta na^ii dopolnit 10 mest za trgovec. — Naša zahtcva v danern sluCaiu mora b'ti le ta, da se nam potom vol tev da v sc- dajno zborn'.co v LjuWjan: take zasto^- stvo, kakor nam pr*.stoja po «až; davčnj in stcvför. moč!; vztrajanio pa skjlvo- prej im stalC^ču, da inore nam sli.ž t 1« dobro organ;z.raaa zbornica > scdtžcm, za katerega sc je <>c odločla vclka ve5- na :jitcrescntov-. (Kcnec prih.) Gospodarskl svet je končat s sejami. Pat pa delate naprej od njega sestavljeni sekciji za carino in prometna sekcija. Prva bo zborovala še kakih 10 dni, druga pa je sklenila resolucijo, v katerl zahteva 1.da se čimprej skliče tarifski odbor v svrho revizije želez- niških tarifov. 2. da so favorizirajo naši proizvodi ter da se dovoll uvoz sirovin in strojev po povoljnih tarifih. 3. Specielne tarife za preskrbo mest. 4. Ureditev pomorskega prometa in uporabo nepotrebnih manjših ladij za promet med Črnim morjem in Prahovo. Obnova prog in voznega parka naj se pospeSi 7. drf.avnimi posojili. Umetno gnojilo (čilski soliter) pošlje brezplačno delegacija proiz- vajjikev čilskega soütra za kraljestvo SHS v prlmernih množinah kmetoval- cem Slovenije, ki ho^ejo poizkusiti učinek taga, od poüetka svetovr.e vojne manjkajočega narn dušičnatega A'noji'a« To gnojilo se razpošiija za poi2KUsno gnojenje ozimnega in jarega žita, ko- ruze za zrnje in koruze za zeleno krmo. Kdor se za to zanima, naj vpoSlje svoj naslov in navede, za gnojenje katerih rastlin žell prejeti čilski soliter. Vsak interesent bo na to dobil natartfno na- vodilo. Čilski soliter se razpoäiJja za- stonj in poštnine prosto, vendar pa je prejemnik zavezan delegaciji podrobno porcčati 0 uspehih poizkusnega gnojenja. Prijave sprejema do 15. februarja t I. dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana, Ml- klo§ičeva cesta 8. Pred trgovskimi pogajanji y. Ital jo stojmo. V Beotfrudii sc ic ustanovil po- seben pododbor pod predsedstvom dr. M liajla Popoviča, ki ima pr.'pravit! gra- d vo za pogodbo. V sejah gospodarskega sveta, StkHcane? *m Sprejema hpanilne vloge in i&h PreSernova ul. 15 V *#©BjU JL#2mK9 JBL JTOJl JLJ^^^JLTJL fttM in pol od «toA^* |2 \oß Rezervni laklad 80.000 K. 401 156-113 Beiierni pfomet 60,000.000 K. Vsled -sklepa^gerentskaga scsveta z dne 27. I. 1921 se razpise prodaja stavbene parcele na razkrožju Razla- gove in Vrvarske ulice nasproti ljud- ske deške Jole. Ponudbe je poslati mestnemu magistratu do 20. 2. 1921. Mestni magistral celjskl, 5. 2. 1921, vladVil kornlsar: SubJc. ¦ ÄÄJCÄRPiiÄi opoldne črna Ža- metna pompadura na pošti ali na poti od tam do okrajnega glavarstva — dr. Kunsta -- Dolgo pol je 3. Vsebina 2 denanii nakaznici i večjo vsoto denar- ja, 2 ključka, 2 recepta. Kdor je naSei, naj odda proti nagradi v lekarni pri >Mariji Pomagaj«. 1 Spreten sedlspshi pomüfo ik kateri se razume tudi pri vozovih se sprejme pri: Ivan Strelec, sedlar in ta- petar, Celje. 173 3—1 Stenograf injo- strojepisko sprejme takoj dr. Jos. Vrečko, odvctnik v Celiu. 1 Lepo in suho senoter otava se ppo|*a v vili ^ap^" ___- hof (Miklavški hrib blizu kapucinskega mostu). • 161 1 Ma hrano in stanovanje se sprejmeta dve gospodični ali učen- ki. Naslov v upravi. 181 1 otroški voziček Be knpt. Naslov se izve v upravništvu. Tfpvinfl potiišfva MÄRIJÄ BÄÜMGÄRTNER CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE Zaloga lesenega in tapetniškega po- hištva vseh slogov 156 50-2 Velika 2-nadstr. HISÄ centrum Celje za K. 450.000 na prodaj Naslov Breznik, Celje Dolgopolje 5t. 3 2 lepc moderne hiše v Oradcu (Graz) ^e zamenjajo za Icpo posestvo a!i hiSc v Sloveniji. 164 2—2 Na skladištu u Zagrebu imadem u svim bojaina gsrantirano eiste AnilinsRe boje za vunu i pamuk bojadisati, od naj- glasovitijih njemačkih tvornica. Moja Ivrdka jedina Jaračl 30 sa nvpaivorenl SabriRat. 20-9 Eugen Volanif Zogpc'i BunduličEPD R -- Telefon 15»« kp nov mesarsld voz v gostiini pri PavlinCU| GledaliSka ulca — zadaj okrajnega glavarstva v Celju. 106 6 BfflBBBBaBUCfciÄaweraKiMUBBiarjBessint? I ,KOVINQL* l ¦ 154 tcko?e v steklenicah, 12-3 » j .PASTOL* I v plehnatih äUatljicah, /ajamčeno najboljša sredslva za čiačcnje vsakc kovine. Izdolujc F. l^Ievnik, Celje Ljubljanska cesta St. 23. w iü B «re o B D a u- o a as B » a H a n a sä a « ft a a a n CENE ZMERNES iiiliifio in lio TRGOVINA Hü P93H Cetje9 Kralja Petra c# .u : se pripqroca za : ^ ronogobpojen obisk. S !POSTREŽBA TOČNA! Mi tf* podgane, sie" nice tit Sčurtei ter ves tnrčes mora poginiti, če se vporabljüjo moja prelz- kušeno najboijSa tn povsod hvaljena sredstva, knkor: Za poljake mižl 12 K, za podgane in ml$l 12 K, ščurke posebno tnoina vrsta 20 K, posebno močna tJnktura xastenice 12 Kf uničevaSec moljev 10 K, pra.^ek proti mrčesom 10 in 20 K, tlnktura protl ušam pri Ijadeh 5 in 12 K, mazJlo za uLJ pri žl- vinl 5 In 12 K, praSek za uši v obleki Jn perllu 10 in 20 K, tinktura proli tnrčesu na 8adiu In zeienjadi (uničevalec rnstlin) 10 K. prašek protl mravljara 10 K, tnazilo proti garjam 14 K. PoSilja po povzetju 2Lavod *a elißjiorf Mjüstuer, L«greb 37. Petrf nlska nilca 3. 465 48 Gonilni jermeni za transniisije v za'ogi 30—200 mm Sirine pri Ivan Kr-awos. sedSar MARiBOR 5 2 nHDiy & HUUIllUvID Indiijs—Srem Trgovina deželnih pridelkov, ko- ruze, pšenics, ječmena in ovsn; ima zmiraj na skladišču. Cene ______ zmernp.______167 4—2 kot oskrbnik na večje posestvo. Ponudbe pod »Oskrbnik« poätno ležeče CELJE. 157 2-2 DRAGO BRINOVAR ZIDANMOST FANI FRITZ CKLJl: ZAROČENA CP.LJE, DNE 6. SVEČANA 1921. «ÄFKO SÄLMIC Celje, Nar. dorn. iženinl in neveste! «Mr»-.« Prlporofiam Yam najcenejSe in najlepile . Velika zaloga ur» ilatnlne srebrnine, očali. t.d. 54