OBČINSKI PRORAČUN JE SPREJET
Naša občinska skupščina je podobno kot druge Ijubljanske občinske skupš-čine do zadnjega čakala z razpravo in sprejemom občinskega in posredno tudi mestnega proračuna. Čeprav so nekateri napovedovali, da predlog občinskega proračuna, še posebej pa predlog dogovora o financiranju javne porabe v mestu Ljubljana, ne bo šel »skozi«, se to ni zgodilo. Gladko seveda ni šlo. Za uvodno nekoliko višjo temperaturo med občinskimi poslanci je poskrbel predlog, da že tako obsežen dncvni red razširijo še z obravnavo rušenja čme gradnje podpred-sednika Celestine v občini Vič. Po polemični razpravi. v kateri ni manjkalo niti pripomb, da gre v tem primeni za boljševizem (A. Straus), so sklenili, da je treba najprej dobiti uradno poročilo o postopku.
• Lani je bilo v nhčini ugotovljenih 116 črnih gradenj: 59 garaž, 13 stanovanjskih objektov, 6 počitniških hišic. 25 dozidav, 5 gospodarskih in S družhenih objektov. V sedmih primerih je rušitev že izvedena, v 27-ih pa je postopek v zaključni fazi.
Poslanci  so zatem  brez razprave sprejeli   zaključni   račun.   Ob   tem
morda samo zanimivost, da sta med dvainpedesetimi dotacijami iz lanske tekoče proračunske porabe največ pobrala obramba in policija. nekaj čez 750.000 tolarjev. Kot je bilo priča-kovati, se je pričelo zatikati ob obrav-navi dogovora ljubljanskih občin. da z njim same določijo. koliko denarja bodo namenile za javno porabo v ce-lotnem mestu. Janez Lesar je pred-logu dogovora oporekal. češ da je protizakonit in ga označil kot poskus rušenja mestne oblasti, neupravičeno pa tudi zmanjšuje količino denarja za komunalne dejavnosti, in so po njego-vem za mesto najpomembnejše. Za boljše razumevanje zapleta je treba povedati, da je do takega predloga dogovora med ljubljanskimi občinami prišlo zaradi znanih blokad v mestni skupščini. Ta še ni obravnavala pred-loga dogovora. niti se ne ve. kdaj ga bo uspela tudi sprejeti. Da po-membne družbene dejavnosti (pred-vscm gre za Solstvo. otioiko in soci-alno ter zdravstveno varstvo, komu-nalno energetiko, ceste, kulturo. šport itd.) ne bi ostale brez denarja, ta dogovor predvideva. da bi moščan-
ska občina na poseben skupni račun.
s katerim bi razpolagal mestni sekre-
tariat za finance. prenesla nekaj manj
(nadaljevanje na 2. str.)
(Nadaljevanje s 1. strani)
kot 190 milijonov tolarjev, kar znese približno 19% vsega potrebnega de-narja. Preostalo bi prispevalo mesto in druge občine. Na koncu so predla-gani dogovor sprejeli.
# Ob tocki Pobude in vprašanja po-slancev je Stane Brezovar (SDP) predla-gal, naj - da bi se izognili govoricam - ob-činska davčna uprava preveri napovedi za dohodnino vseh občinskih funkcionaijev, vključno s poslanci. To je sprožilo oslro nasprotovanje Demosovih poslancev. Lojzc Marinček je denimo tu pobudo ime-noval fašistoidno, ocenil, da je odsev kri-minalne miselnosti (kasneje se je za to opravičil). bivši mestni kumunalni mini-ster Janez Lesar pa predlagal. naj SDK pregleda poslovanje Stranke demokra-tične prenove. Šef občinske uprave za družbene prihodke je razložil, da bodo preverbe davčnih napovedi izvedene po naključnem vzorcu, in da sam brez dovo-Ijenja republiške uprave te pubude ne more uresničiti. Ko se je večina nagibala k temu, da Brezuvarjevo pobudo sprejme. so poslanci Demosa v druženopolitičnem zboru zapustili sejno dvorano in tako pov-zročili nesklepčnost zbora. Brezovar je nato pobudo umaknil.
Polemično je bilo tudi ob predlogu občinskega proračuna. Z njim se niso strinjali   predvsem   Demosovi   po-
slanci. Med drugim so zahtevali, da se Stranki za enakopravnost občanov zato. ker je med osemdnevno vojno odigrala vlogo pete kolone (Lojze Marinček) ne da denarja, ki ji gre po zakonu o financiranju političnih strank. Vse stranke, ki imajo svoje poslance v skupščini, bodo skupaj prejele nekaj čez deset milijonov to-larjev (največ Demos. nekaj manj kot pet. sledi mu SDP z nekaj več kot tremi milijoni, zatem LDS s skoraj dvema, socialistična stranka in stranka za enakopravnost občanov pa bosta dobili po 400.000 tolarjev). Pre-več denarja gre po njihovem ninenju tudi za plače delavcev v občinski upravi, menijo tudi. da jih je preveč.
• Konec lanskega lela so bili v občin-ski upravi zaposleni 104 delavci. 11 funkci-onaijev in tri pripravnice. Največ jih je v davčni upravi 32, in v službi za proračun, finančne in skupne zadeve 21.
Kot že rečeno, je bil občinski pro-račun vendarle sprejet v predlagani višini 628.473.000 tolarjev. Omenimo še, da bo šlo osem milijonov tega denarja za stroške uresničevanja za-kona o denacionalizaciji.
JOŽE POGLAJEN