LETO XIV., ŠTEV. 256 1 prva Izdata SLOVENSKI Cena 10 did Izdaja £asoptstio-caložn>*fc bodo na vojašk.h voliščih glasovale dne 16 .novembra. Ker poteče rok za vlaganje poslanskih kandidatur v republiški in zvezni zbor 31. oktobra, rok za vlaganje kandidatur za republiški in zvezni zbor proizvajalcev pa 2. novembra, je sedaj glavna tekoča naloga okrajnih in mestnih volilnih komisij pregledovanje došlih predlogov kandidatur jn oo^rje-vanje kandidatov. C.m so giede posameznega kandidata izpolnjeni zakoniti pogoji za potrditev kandidature, izda volilna komi sija odločbo o njeni potrci'tvi, in ne čaka s potrditvijo do poteka roka za vlaganje kandidatur. Vsako tako odločbo dostavi republiški volilni komisiji; če Z zasedanja uprave Zveze filmskih delavcev v Ljubljani V sredo in četrtek je zasedala v Ljubljani uprava Zveze filmskih delavcev Jugoslavije in pod vodstvom sekretarja zveže Žorža Skrigina razpravljala o aktualnih problemih filmskih delavcev ter sprejela za njen razvoj važne sklepe in pobude, ki naj pospešijo počasno, tona vztrajno oblikovanje dela posa, meznih republiških društev. Razprava se je ukvarjala med drugim s pobudo, da bi Zveza pristopila v tako zvano evropsko filmsko skupnost, v kateri so že Francija, Nemčija, Italija, Holandija, Avstrija in Luksem. burg. Sklep uprave pa je bil, da se pristop odloži, dokler ne bo povsem jasen namen te zveze, k)i ima značilen sestav in večino članic Beneluxa. Na pobudo francoskega sindikata filmskih delavcev, ki bodo te dni obiskali našo državo, bo tudi večja, skupina filmskih delavcev iz naše države vrnila obisk in. si pni tem ogledala velike filmske ateljeje in druge posebnosti, И bi utegnile prinesti določene koristi v razvoj naše kinematografije. Dalje je Komisija za kulturne zveze z inozemstvom rezervirala za letos dve, a za drugo leto tri me. sta za enomesečni obsk filmskih ateljejev v Franclji oziroma v Angliji. Kandidati bodo postavljeni tako, da pojde na ta študijski obisk iz vsake republike po en član društva.. Daljša razprava se je sukala o vprašanju socialnega zavarovanja filmskih delavcev, ki je sicer že precej zadovoljivo urejeno, Pa vendar še ni tako, da bi bilo pravčno za filmske de. lavce, ker se nanaša samo na določeno vrsto filmskih delavcev, ki so v svobodnem poklicu, dočim ostale sodelavce zapostavlja. Govora in določenih predlogov je bilo tudi glede na probleme, da bi se pr'znale do. ločene avtorske pravice za filmske izdelke, kako naj bi se do. ločevala vsota in komu sploh pripadajo ter v kakšni meri. Največ časa pa je brilo no za. sedanju posvečenega problema, tiki posameznih društev tako predvsem bosanskih filmskih delavcev, kjer so krenili po poti oddvajanja servisnega podjetja (delavnice, ateljeji) od producentskega centra in odio, čili, da ima začasno moč odločanja tamkajšnji Svet za kul- Kdor ljubi slovenska knjigo, je naročnik oPrešernove družbe* turo in znanost. Ta oiblika je kajpak le izraz trenutnega stanja, ki pa v svoji končni obliki ne bo moglo b'ti drugačno ka. kor v drugih republikah. Temeljno načelo, da v državi socializma ne moremo imeti šest v bistvu različnih oblik, bo moralo končno obveljati tud: v vseh republikah. Tako ne bo obveljala nit sedanja oblika, ki so st jo našli hrvatski filmski delavca; gotovo se bo razvijala v še smotrnejšo obliko dejavnost slovenskih filmskih delavcev, kar bo konično vplivalo tudi na oblikovanje dela v Makedoniji, kjer je trenutno najbolj težak položaj. Sprejet je bil sklep, da bo Zveza odslej sknbno proučevala in zasledovala ves razvoj ter dajala pobudo ter vso pomoč, da se stanje popravi oziroma da se razvoj de-a in sodelovanja pospeši. Sirnika razprava je bila izredno koristna, a plenum je razčistil najbolj zamotana vprašanja in ši postavil določene cilje v korist razvoja in za kvalitetni dvig jugoslovanske grafije. Mala galerija gre za potrditev poslaask-gÄ kandidata Zvezne ljudske sl -p-š£ine, se odločba dosta/i tudi neposredno zvezni volilni komisiji. Iz odločbe morajo biti razvidni vsi po zakonu predpisani podatki, pri kandidata zborov volivcev zlasti tudi, kakšno število zborov volivcev ga je predlagalo oziroma kol-ko proiz> vajalcev obsegajo tl zbori volivcev v gospodarskih organiza cijah. O vsaki potrjeni kandidaturi mora pristojna okrajna oz-mrstna volilna komisija sproti telefonično obvestiti republiško volilno komisijo in Ji dostaviti potrebne podatke. S 14. oktobrom je bilo zakljtv čeno delo na popravkih splošnih volilnih imtnikov. Okrajne in mestne volilne kom s'ie so sicer v poletju, ko so bjli volilni imeniki na novo prepisani, volilne imenike potrdile. Ker pa je po tem času do 14, oktobra bilo vnesenih v volilne imenike večje število popravk>v, je potrebno, da komjsijfe za volilne imenike potrdijo volilne imeni ke po zadnjem stanju oziroma po stanju 14. oktobra, ne gledf ■na to, če jih je občinski ozirom ma mestni ljudski odbar tudi ■že potrdil. Čeprav bodo volitve v republiški in zvezni zbor šele čez mesec dni, je treba že sedaj pripraviti odločbe za določitev Volišč in njihovjn območij. Okrajne in mest. volilne komisije naj čimprej stopijo v stik ■z občinskimi in mestnimi ljudskimi odbori, da jim ti stavijo potrebne predloge za sestavo volilnih odborov. Za vsako volišče bo treba postaviti poseben volilni odbor za volitve v republiški zbor in za volit-e v ■zvezni zbor. Vsak volilni odbor jbo sestojal iz treh članov in treh namestnikov. Dva člana in dva namestnika vsakega volilnega odbora morata hiti iz območja občine oziroma mesta, ■kjer bo volišče. Treba ie nadalje že sedaj misliti na delo v zvezi s sestavo izpiskov jz volilnega imenika za posamezna volišča. To delo so dolžne organizirati vol'hie komisije, ki so od republiške volilne komisije že prejele potrebno število tiskovin. 7.a vsako volišče bo treba izdelati dvoje izpiskov iz volilnega imenika, enega za volitve v republiški zbor in drugega za volitve v zvezni zbor. Ko bodo izpiski izdelani, potrdi na njih komisija za volilne imenike, da so skladni s podatki splošnega volilnega imenika in koliko volivcev obsegajo. V nekaterih krajih že sedaj volivci zahtevajo potrdila, da so vpisani v volilnem imeniku, ker ne stanujejo v kraju, kjer so vpisani v volilnem imeniku, ali pa bodo na dan volitev uven kraja svojega stalnega prebivališča, zaradi česar bodo glasovali na podlagi potrdila o tem, da so na drugem kraju vpisani v volilnem imeniku. Del potrebnih tiskovin je že bil poslan volilnim komisijam, ki jih bodo razdelile na občinske in mestne ljudske odbore. Pri tem je treba paziti, da se bo vsakemu volivcu jzdalo dvoje potrdil, eno za volitve v republiški zbor (obrazec R) in eno za volitve v zvezni zbor (obrazec Z), ker bo vsak volivec na volišču posebej glasoval za vsak zbor. V volilnem imen:ku pa je treba zabeležiti, da je volivcu bilo Izdano potrdilo. Volivci, ki služijo kadrovski ruk ali so poklicani na orožne vaje, teh potrdil ne potrebujejo, ker bodo vpisani v vojaškem vosisnem imeniku ln bodo glalovasi na vojaških voliščih 16. novembra, kolikor bodo tega dne še v armadi. G. Slikar.c<£ n.cuka Gerlovič Ljubljana, 22. oktobra. Nocoj je v Mali galeriji odprla svojo razstavo slik in risb akademska slikarica Alenka Gerlovič. Umetnica je ljubljanska rojakinja. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskovala v Brežicah in Ljubljani. Slikarskemu študiju se j« posvetila na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Zagrebu, kjer je diplomirala leta 1941. Njena učitelja sta bila profesorja Becič in Gabrijel Stupica. Med vojno je najprej delala kot aktivistka v Ljubljani, nato pa je odšla v partizane. Prvič je razstavila na osvobojenem ozemlju, na razstavi partizanske grafike v Črnomlju. Po osvoboditvi se je udeleževala vseh skupnih razstav Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov v Ljubljani in po drugih krajih Slovenije. S svojimi grafikami z motivi iz narodnoosvobodilnega boja je sodelovala na razstavi Jugoslovanskega slikarstva, ki je v letu 1947 obiskala Beograd, Zagreb, Moskvo, Leningrad, Varšavo, Prago, Bukarešto, Budimpešto in Sofijo. Udeležila se je tudi razstave partizanske grafike v Zagrebu. Samostojno je prvič nastopila skupaj z akademsko slikarico Sonjo Segulo-Vončinovo leta 1949 v prostorih umetniške zadruge v Ljubljani. Alenka Gerlovič se je udejstvovala tudi kot odrski scenograf, pisala je o problemih našega slikarstva in se uveljavila kot agilen organizator v društvu likovnih umetnikov. Umetnica je v svojem delu v zadnjih letih pokazala lep razvoj in je njena sedanja razstava vsekakor vredna ogleda. Slovenski nagrajenci na V. tekmovanju glasbenih umetnikov v Zagrebu Poročilo, ki smo ga v torek, 20. t. m., objavili o izidih V. tekmovanja jugoslovanskih glasbenih umetnikov v Zagrebu, je bilo nepopolno in ni zabeležilo uspehov, ki so jih dosegle slovenske udeleženke. Pravilno je bilo navedeno, da za solopetje prva nagrada ni bila po-deljena, podeljene pa so bile Iliri druge nagrade, ki so jih poleg Nade Putar iz Zagreba dobili CVETKA SOUČEK, članica ljubljanske Opere, ter Biserka Coejić in Dušan Popovič iz Beograda. Za klavir je bila podeljena tudi tretja naerada in sicer NADI VER-BIČ, slušat el jici ljubljanske Akademije za glasbo. Za harfo ni prejela proe nagrade, ki sploh ni bila po* deljena, marveč drugo nagrado HE* LENA LUKES iz Maribora. Mlade slovenske umetnice so 9 težki konkurenci dosegle nedvomnû lep in časten uspeh in jim v imenM slovenske kulturne javnosti Ukren4 /aafifaina pTeA< Italiji. Zahodne sile so mu s svojim nerazumljivim sklepom dale dovolj priložnosti, da je lahko na dolgo in široko govoril o kršitvi mirovne pogodbe in ponovno zahteval imenovanje guvernerja zn STO, čeprav po oseh neuspelih razpravljanjih glede guvernerja tudi on gotovo nima resnega upanja, da bi se dalo tržaško vprašanje na ta način rešiti Italijanski in tržaški komtnformovci so že neštetokrat povedali, kaj bi pomenila laka rešitev tržaškega vprašanja — nekoliko počasnejšo izvedbo tristranske deklaracije. Odložitev zasedanja Varnostnega sveta je predlagal kolumbijski delegat, ki je izrazil upanje, da se bodo o prihodnjih desetih dneh sporazumeli glede konference petih prizadetih držav Njegovo stališče so podprli osi ostali delegati, ki so bili mnenja, da je treba vsekakor počakati, če bi prišlo do konference. V krogih OZN glede konference podpirajo stališče Jugoslavije in zavračajo zahtevo zahodnih oelesil. da bi moral bili angloameriški sklep osnova za tako konferenco. Menijo, da bi le kórtf^feñca, za katero ne bi vnaprej postavljali pogojev, lahko privedla do Rešitve sedanjega položaja. Zaradi odložitve, za katero so glasovali vsi delegati razen Višinskega, ki je bil proti in libanonskega delegata, ki se je glasovanja vzdržal, na zadnji seji Varnostnega sveta niso razpravljali o jugoslovanski zahtevi. da bi pri razpravi o tržaškem vprašanju obrazložila svoje stališče. Predlog za odložitev ima namreč prednost pred ostalimi predlogi odnosno zahtevami, ki so na dnevnem redu. Čeprav Eden in Dulles nista izpolnila Pellovih zahtev in nista potrdila sklepa od 8. oktobra (čeprav je res, da ga tudi nista preklicala), še manj pa proglasila ta sklep kot rešitev, ki bi ne bila dokončna in bi Italiji omogočila, da uveljavi tudi snoie >pravice< do cone Ћ. vendar italijanski ministrski predsednik do danes še ni podal ostavke. Nasprotno kaže, da mu je že žal za grožnje, ki jih je izrekel n soboto o senatu. Vsaj tako tolmačijo n političnih krogih akcijo, ki je o teku in za katero nihče ne dvomi, da 10 je organizirala sama rimska vlada Poleg nejasnih rezultatov londonske konference. ki niso zadovoljili italijanske vlade, je na zbeganost Rima vplinalo tudi razpoloženje d samem Trstu, ker namesto navdušenja za *madrepalrin< vsak dan bolj narašča nerazpoložen je proti priključitvi k Italiji. Vedno manj je tistih, ki si žele vrnitve o naročje Italije Zalo so italijanske iredentistične stranke v Trstu sestavile spomenico, v kateri poudarjajo, *da bi bili Tržačani zadovoljni, četudi bi izročili Italiji samo civilno upravo v coni A< To spomenico je posebna delegacija pod vodstvom generalnega tajnika tržaške krščansko demokratske stranke prof. Redenta Romana izročila italijanskemu ministrskemu predsedniku Pelli Isto stališče pa «t je pojavilo tudi o nekaterih italijanskih provladnih in desničarskih listih. Med naročenimi pobudniki novega italijanskega >predloga< je bil seveda tudi Saragat, ki je v zadnjem času že itak poslal 1 ..... ’"• ••7/". 1'>w,j. », ,r.t fr,,h vladnih predložno Tako je bilo tudi s predlogom o plebiscitu, za katerega je spravil na noge celo Socialistično^ Internacionalo. Kaže, da so ga sedaj zopet krščanski demokrati poslali preisknšaf teren Pellova sedanja zadrega sicer nikogar ne preseneča, kajti njegova grožnja je bita itak tako smešna, da je nihče ni mogel imeti za resno, vajmanj pa za izvedijioo. Z ostavko vlade bi namreč škodoval le sebi in svoji stranki. Kljub temu pa je sedaj le v nerodnem položaju, kajti grožnja je bila. zahteve niso bile izpolnjene, grožnje pa iz razumljivih vzrokov ne kaže uresničiti. Opozorilo generalnega sekretarja OZN na Dan Združenfb narodov G. Pella Generalni sekretar OZN Dag Hammarakjoeld je z naslednjo posebno poslanico opozoril na 24. oktober — Dan Združenih narodov. ■24. oktober je da n Združenih narodov. Geseratna skupščina je določila ta dan za popularizacijo ciljev in uspehov OZN. Tega dne leta 1945 je stopila v veljavo Ustanovna listina OZN kot dokument skupnih teženj in kot zakonik, po katerem so se zedinile članice OZN, da se bodo r vvnale pri medsebojnih od-nosih in odnosih z vsem svetom. Organizacija združenih narodov ni bila ustanovljena na zal misli, da bodo že s samo ustanovitvijo odstranjene vse nenevarnosti, ki obstojajo na svetu, ter končani vsi spori, OZN je orodje, ki ga morajo uporabljati in razvijati vsi, ki iskreno delajo za mir. OZN Je orodje v rokah vlad, potrebno pri njihovih naporih za preprečevanje m reševanje sporov z mirnimi pogajanj; in konstruktivnim sodelovanjem. OZN je taka, kakršno jo delajo države — članice, izraža pa poleg slabosti vseh človeških naporov tudi vzvišena prizadevanja in plemenita dejanja ljudi dobre volje na vsem svetu. V preteklih osmih letih smo videli, da so članice OZN včasih imele uspeh, včasih neuspeh pri svojih naporih, da dosežejo in branijo mir in blaginjo. V vsej tej dobi pa smo videli, da se je vpliv OZN močno upiral silam strahu, sovraštva in uničenja ter boril za pravico in napredek. Pri naših naporih, da za bodočnost ustvarimo svet m¡iu in svobode, vemo, da imamo v Odgovori predsednika maršala Tita na vprašange direktorja agencije France Presse .(Nadaljevanje s 1. strani) upravo in zasedbo cone A, ah boste ostali pri Vašem sklepu o oboroženi intervenciji? Odgovor: Na to vprašanje lahko dam naslednji odgovor: Ce bo Italija zasedla cono A, ostanem v tem primeru pri svojih prejšnjih izjavah, t. j., da bo v cono vkorakala tudi Jugoslavija. Po mojem mnenju Italija sploh ne more zasesti in upravljati cone A, ker upravljajo po mirove^ pogodbi cono A angloameriške čete, cono B pa jugoslovanske, dokler ne začno veljati določbe mirovne pogodbe o Svobodnem tržaškem ozemlju. Ce bi torej zahodne sile izročile to ozemlje Italiji v upravo, bodisi da italijanske čete vkorakajo ali ne, za nas je to ista stvar, kajti tu ni bistveno vkorakanje italijanskih čet, pač pa izročitev tega ozemlja Italiji, do česar#nima pravice, v tem primeru se ne spremeni naša odločenost, da bodo naše čete vkorakale v cono A, Iredentisti o Edenovi izjavi Trst, 22. okt. (Tanjug). Zastopniki štirih tržaških iredentističnih strank — krščanske demokratske, socialno demokratske, liberalne in republikanske so izjavili, da je za njih popolnoma nesprejemljiva »Ede-nova razlaga anglo-ameriškega sklepa z dne 8. oktobra.« O tem s0 obvestili De Castra, italijanskega političnega svetovalca pri generalu Wintertonu, ki je poslal brzojavno sporočilo Rimu. — Kakor kaže, pripravljajo tržaški iredentisti novo propagandno gonjo, da bi podprli izsiljevalno politiko Rima na-srpcti zaihodinim silam, češ da bo vlada Pella vodala ostavko, Italija pa izstopila iz Atlantskega pakta ter odklonila ratifikacijo sporazuma o evropski obrambni skupnosti, če takoj ne bodo izpolnili obljube z dne 8. oktobra. Bistvo akcije bi bilo v tem, da bi bilo treba »za sedaj« cono A neogibno postaviti pod nadzorstvo Rima. Vodja tržaških krščanskih demokratov Romano in eden izmed krajevnih voditeljev. Bologna bosta odpotovala v ta namen v Rim in se o tem pogovorila s Pello. ne le, da bi zaščitile mirovno pogodbo, pač pa tudj upravičene koristi naše države. Vprašanje: Zaikaj ste se v Leskovcu odrekli Vašemu prejšnjemu predlogu o Internacionalizaciji STO in dali nov predlog o dveh avtonomnih enotah, od katerih bi bila ena pod suverenostjo Italije, druga pa pod suverenostjo Jugoslavije? Odgovor: Prvemu predlogu se sploh nisem odrekel, predlogu namreč a internacionalizaciji Trsta, ki sem ga izrekel na Okroglici. Ker sem videl odklonilni odziv na ta predlog tako Dri zahodnih silah kot pri Italiji, sem dal še en predlog za ustanovitev dveh avtonomnih enot, meneč, da je to končno vendar predlog, ki bi po mojem mnenju lahko zadovoljil tudi italijanske zahteve, t. j. da pride mesto Trst pod njeno suverenost. Sodim, da sta oba predloga, ki računata predvsem s prebivalstvom STO, zlasti pa predlog o internacionalizaciji, lahko še vedno predmet razgovorom med Jugoslavijo in Italijo. Vprašanje: Ce bi Angloamericani sprejeli »status quo«, ali bi jugoslovanska vlada umaknila svoja oja-čenja v coni B in odpoklicala svoje čete z italijanske meje? Odgovor: Tu ne gre za »status quo«, po katerem bi Italija dobila pravico do uprave v coni A, gre za »status quo« kot dokončno rešitev, pri čemer bi bilo treba vsekakor rešiti še nekatere probleme, tako etnično — ozemeljske m gospodarske kot manjšinske narave. Vprašanje: Mar niste mnenja, da bi utegnile pomeniti sedanje koncentracije čet tako na italijanski kót na vaši strani, še večjo nevarnost, da bi prišlo do oboroženega spopada? Odgovor: S koncentracijo čet proti naši državi so začeli Italijani že pred mesecem in pol. To je bilo storjeno z zelo sumljivo utemeljitvijo, da hoče baje Jugoslavija priključiti cono B. Na to koncentracijo nismo odgovorili s koncentracijo svojih čet, ker smo se hoteli izogniti zaostritvi, jiasno pa je, da je bila koncentracija italijanskih Organizaciji združenih narodov novega činitelja, ki daje nove možnosti uspeha, novo sredstvo kažejo za nezadostne, je sedaj možnost svetovnega foruma. Ustanovna listina prepoveduje Gospa Laikšmi-Nehru. predsednik Generalne skupščine OZN, in generalni sekretar OZN Hammarskjoeid čet premišljena poteza, katere smoter je bil pritisk na našo državo. To je bilo agresivno ravnanje, na katerega zahodae sile na naše začudenje niso odgovorile kot na ravnanje, ki ogroža mir v tem delu. Na naši strani smo začeli s koncentracijo čet skoraj mesec in pol pozneje, ko se je jasno videlo, da želi italijanska vlada s silo, žal tudi s pomočjo zahodnih zaveznikov, zasestj cono A. Naše čete smo koncentrirali, prvič, da bi preprečili tako nasilno dejanje, dejanje agresije proti naši državi in njenim koristim, in drugič, da bi zaščitili nedotakljivost našega ozemlja vobče. za reševanje starih problemov ter ublažitev napetosti, in kar je še važnejše, za preprečevanje bodočih problemov in napetosti, da bi izognili nevarnosti, ki t>i nam sicer lanko grôzile. Tam, kjer se metode bilateralnih in regionalnih pogajanj po- Razprava o korejskih ujetnikih Pan Mun Jom, 22. okt. (Reuter). Po tridnevnem bojkotu sta poljski in češkoslovaški delegat privolila v nadaljevanje diskusije v nevtralni komisiji o severnokorejskih ujetnikih, ki niso hoteli poslušati pojasnil svojih zastopnikov. Predsednik nevtralne komisije genevai Timaja je izjavil po sestanku, da se bo komisija po. novn0 sešla jutri. General Timaja je sklical sestanek nalašč zato, da bi sklepali o njegovem predlogu glede skupin za pojasnjevanje. Kakor je znano, so poljski in češkoslovaški člani komisije v ponedeljek zapustili sejo, indijske čete, ki pazijo na ujetnike, pa nočejo s silo gnati Korejce, da bi poslušali »pojasnjevanja«. uporabo sile ali grožnje » spo. Združeni narodi so pokazali v Koreji, da se je oboroženi agre- siji mogoče upreti s kolektivno akcija Nov razvoj tehnike je v*e dežele spremenil v sosede v zemljepisnem smislu. Gospodarske zveze med raznimi deželami so postale bolj tesne kakor prej. Tako smo danes v položaju, ki ga označuje naraščanje mednarodne medsebojne odvisnosti in ki daje mnogo možnosti, hkrati pa tudi mnogo nevarnosti, kakršne svet od včeraj ni poznal. To Je svet, ki ga moramo obvladati. To’ Je svet, v katerem morajo zavzeti novo stališče posamezniki in razne vlade samostojno, prav tako pa tudi kolektivno. Naš problem obstoja v tem, kako bomo izkoristili to, kar je človek storil za blagor človeka namesto za njegovo uničenje. Ta problem se da rešiti samo s skupnimi napori, v katerih vsi ragi sodelujejo in izpolnjujejo svoje dolžnosti. To je smisel Organizacije združenih narodov za vse narode«! ODLAtiiAMJEKOMFE-HENCE O TRSTU Bi BIL,» AEVABHO Državni sekretar Koča Popovič in veleposlanik Vladimir Popovič o tržaškem problemu New York, 22. oktobra. Jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič je bil včeraj gost združenja novinarjev, akreditiranih pri OZN. Na kosilu, ki mu ga je priredilo združenje, je imel Popovič kratek nagovor, nato pa je odgovarjal na vprašanja novinarjev Dejal je, da se sedanji krizi zaradi Trsta ne bi mogli izogniti, čeprav bi angleška in ameriška vlada poprej obvestili Jugoslavijo o svojem sklepu, če bi ga potem hoteli ¡zvesti. Na vprašanje, če je bila Jugoslavija povabljena, da sodeluje na Kaki konferenci o Trstu, je Popovič odgovoril, da mu doslej ni znano, da bi Jugoslavija dobila Priprave za šovinistično-militaristično oroslavo v Sredipolju TRET, 22. okt. (Tanjug). Kakor poročajo krajevni iredentistični časopisi, se več italijanskih vojaških in polvojaških croanizaci’ pripravlja za udeležbo na šovinistično - militaristični proslavi v Sredipolju, ki bo 4. novembra. Proslavo imajo vsako leto, toda kakor pišejo časopisi, bo imela »letošnja poseben pomena, ker bo zlasti poudarila »žrtve junakov, ki so padli zato, da bi dobila Italija pravične meje od Alp do Kvarnera«. Proslave v Sre" dipolju se bo udeležilo tudi več najvišjih italijanskih vojaških in civilnih oblasti ter delegacije vseh militarističnih organizacij, ki jih je v Italiji zelo veliko. Da bi prišlo na to de-montracijo, ki bo imela nedvomno izrazito pròtijugoslo-vanski značaj, čimveč udeležencev, bodo potniki na itall-jansikh železnicah plačali samo 30»/» redne tarife. Posebno kolono udeležencev bodo sestav. Ijali tržaški iredentisti s predsednikom občine Bartolijem. Politični odbor Generalne skupščine OZN razpravlja o Tunisu Francoska delegacija se razprave ne udeležuje, ker vprašanja Tunisa in Maroka po njenem mnenju ne spadajo v pristo jno st OZN bodo govorili še zastopniki 24 držav, med njimi tudi delegata Velike Britanije in ZDA. Vlada Južnoafriške unije je v ponedeljek obvestila OZN, da bi bila pripravljena imeti konferenco z indijskimi in pakistanskimi zastopniki, da pa bi morala biti ta konferenca ¡¡.ven Organizacije združenih narodov. Konferenca strokovnjakov držav Srednjega vzhoda za borbo proti kobilicam bo na pobudo organizacije za prehrano ;n kmetijstvo (FAO) v Damasku 5. novembra letos. Na konferenci bodo izdelali načrt za borbo proti kobilicam na področju Arabije. Ze doslej so bili doseženi glede tega dobri rezultati, vendar nevarnost, da se razširijo kobilice na druga področja še ni odstranjena. New York, 22 okt. (Reuter). Politični odbor Generalne skupščine OZN je danes popoldne nadaljeval debato o francoski upravi v Tunisu. To vprašanje je predlagalo na dnevni red 15 azijskih in afriških držav. Ob začetku debate pa je Včeraj govoril v odboru samo en član te skupine, in sicer zastopnik libanonske vlade. Francoska delegacija ne prihaja k debati, trdeč, da vprašanje Tunisa in Maroka ne spada v pristojnost OZN, pač pa pod notranjo za. konodajo Francije. Zastopnik političnega odbora Fernand van Langenheve je dejal na včerajšnji seji, da ima tuniško vprašanje več podobnega z vprašanjem Maroka in je zahteval od članov odbora, naj-nemudoma predlože načrte re. solucij. Nocoj bodo v posebnem političnem odboru nadaljevali razpravo o položaju prebivalcev indijskega rodu v Južnoafriški uniji. O tem vprašanju Sporočilo tržaške sekcije organizacije »Grigioverde* Trst, 22. okt. (Tanjug). Trža. ška sekcija italijanske militaristične organizacije »Grigioverde« je poslala sporočilo »vojakom Italije, ki so na meji«, izražajoč upanje, da jih bo lahko »čimprej pozdravila na obalah in pobočjih Trsta« kot »nosilce miru in svobode«. Ti militaristi pozdravljajo tudi rimsko vlado in njeno zahtevo, naj se »najbolj italijanska Julijska krajina vrne k materi domo" vini«. takšno povabilo, dodal pa je, da se trenutno razgovarjajo o dnevnem redu takšne konference, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Poudaril je tudi, da laz-voj tržaškega vprašanja ne more vplivati n-a pogodbo, ki jo je Jugoslavija sklenila z Grčijo in Turčijo. Jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Vladimir Popovič je imel včeraj razgovor z državnim tajnikom Dullesom. Po razgovoru je novinarjem izjavil, da bi bilo zelo nevarno, če ZDA in Velika Britanija ne bi hoteli preklicati sklepa o izročitvi cone A STO Italiji. Poudaril je, da je naša vlada še vedno naklonjena konferenci štirih ali petih držav za rešitev tržaškega vprašanja, medtem ko kaže, da Italijani take konference nočejo. Popovič je tudi naglasil, da jugoslovanska vlada ne dela ničesar, kar bi kvarila položaj. Izrazil je upanje, da bo le prišlo do konference o tržaškem vprašanju, in poudaril, da bi vsako zavlačevanje sklicanja konference bilo ne le škodljivo, temveč tudi zelo nevarno. Dodal je, da lahko pride do konference samo pred izvedbo ar.gloameriškega sklepa od 8. oktobra, kajti konferenca po izvedbi tega sklepa ne bi imela nobenega smisla. Na vprašanje nekega novinarja, kakšna bi bila najboljša rešitev tržaškega vprašanja, je veleposlanik Popovič izjavil, da bi bila najboljša rešitev internacionalizacija mesta in priključitev ostalega ozemlja Jugoslaviji. Dejal je, da bi bila to dobra in trajna rešitev. Ce si zamorec pere obraz... Zadrega Vatikana zaradi papeževe podpore rimskemu imperializmu ZADNJI TËLËÜRAlil ттшшттшшштт p Г V в Í Z ddj в ш—шш—шшшт Berlin, 22. okt. (AFP) Dames je bil z 62 od 120 glasov izvo-Ijem za novega berlinskega župana dr. Walter Schreiber, kandidat krščamsko-demokratske stranke. Socialno demokratski kandidat dr. Otto Soor pa je dobil 57 glasov. Kairo, 22. okt. (AFP) Po vesteh iz Amana *o iraške in jordanske čete danes vkorakale v staro mesto Jeruzalem. Tel Aviv, 22 okt. (AFP) Na progi Haifa—Tej Aviv je bil popo'.n orna ustavljen ves železniški: promet, ker so v pretekli noči Jordanci iztirili toivoroi vlak. Izraelske oblasti so se že pritožile pri komisiji OZN za premirje im zahtevale nujno skitcamje seje omenjene komisije. Seul, 22. okt. (AFP) Južno-korejski ministrski predsednik Pajk Tu Cin je izjavil, da so že odpustili 50.000 funkcionarjev po naišrtu štednje, ki določa odpustitev 64.000 uradnikov. Pariz, 22. okt. (AFP) Bivšega maroškega suitama so preselili iz Zonze na LTle Rousse v severnem delu Korzike, kjer so mu dalli v hotelu Napoleon na Razpolago dive nadstroji, Pella; Odstopil Karikatura: Jože Gralbovac Stara resnica je, da je papež vedno blagoslavljal orožje, s katerim so sli italijanski imperialisti na osvajalne pohode proti drugim narodom. Tako proti španski republiki, kot proti Abesiniji, Albaniji, Grčiji in 1941. leta pioti Jugoslaviji. Vendar je bila to samo zunanja manifestacija, medtem ko so skušali pred javnostjo prikrivati čestokrat iniciativo Vatikana 7.a te imperialistične akcije Rima. Tako je bilo tudi sedaj. Ko sta Anglija in Amerika prodali Italiji del našega ozemlja — cono A, je Vatikan sodil, da mora tudi tu napraviti javno manifestacijo, kajti nejavnih je bilo. že preveč. In po tržaškem županu Bartoliju je 'dal blagoslov rimskemu imperializmu, dal blagoslov ekspanziji proti coni A in blagoslov nadaljnjim ekspanzijam proti naši zemlji. Vatikan pa ni pričakoval, da bo ta papežev blagoslov naletel na tako ostro obsodbo v Jugoslaviji in v svetu. Ne samo množice, temveč tudi mnogi cerkveni funkcionarji, med njimi zadrski škof Mate Gai-kovic, so obsodili papeža in njegov blagoslov rimskemu imperializmu. Ko je Vatikan videl, da ta Pac-ccllijev blagoslov ni imel nobenega uspeha, temveč je samo povečal odpor do Vatikana, ga je sedai pričel zanikati. Vatikanski radio v svojih oddajah v jugoslovanskih jezikih napada jugoslovansko vlado in jugoslovanski tisk, da so si izmislili vest o papeževem blagoslovu. Radio zatrjuje, da je bila »katoliška .cerkev vedno nepristranska v sporih med dvema državama.. Vatikanski radio prikriva papeževo izjavo s trditvijo, da Bartoli ni bil v posebni avdienci pri papežu, temveč se je udeležil le množične avdience udeležencev mdnarodnega kongresa inženirjev, ki je bil te dni v Rimu. Vendar Pa je demanti vatikanskega radia kaj čuden. Istočasno ko javlja, da vesti Tanjuga o tem blagoslovu niso resnične, pa tega blagoslova ne zanika. Pa poglejmo samo. ka i pisali o tem sprejemu pri Piju XII. rata ni italijanski časopisi, ki so ¡>v.m strupa proti Jugoslaviji in vneti podporniki rimsko-vatikanskega imperializma. »Ultime notizie, so 10 okt. objavile poročilo o obisku tržaškega župana Bartolija, ki pravi med drugim: »Vsem Italijanom, ki živijo v coni B pod terorjem, 'je župan prinesel prisrčen blagoslov papeža, ki ga je sprejel včeraj zjutraj v Vatikanu. »Rimski .Tempo,, ki je zelo zvest italijanski mkrščanskim demokratom, pa je 10. oktobra pod naslovom »Papeževa skrb za Trst in Istro« zapisal: »Ko je pontifex Maximus včeraj zjutraj v Kaštel Grandolfit sprejel udeležence mednarodnega kongresa inženirjev in zvedel, da je med njimi tudi tržaški župan, se je blagohotno pričel razgovar-jati z njim in je izrazil nado, da bodo dobre vesti iz Trsta (vesti o prepustitvi Trsta Italiji!) kmalu sledile prav take vesti tudi glede prebivalcev Istre. Papež je tudi dejal, da se njegov očetovski blagoslov sinovom Trsta v znamenju želje po miru razširja tudi na izbrane sinove Istre». To je torej »nepristransko stališče katoliške cerkve v sporu med dvema državama!. Le zakaj ni vatikanski radio demantiral vesti o papeževem blagoslovu rimskemu ekspanzionizmu, ki so bile objavljene v skoraj vseh italijanskih listih? T o ni bilo potrebno! Italijanske množice je treba tudi s papeževim blagoslovom spodbujati k ekspanzionističnim ciljem. Za Jugoslavijo pa, da bi se gnev polegel, se lahko da demanti! Toda ljudje poznajo stari pregovor, ki pravi: »Če si zamorec še tako pere obraz, bo ostal vedno Črnel Neuspel zagovor Minister Eden je v britanski spodnji zbornici prevzel nalogo da zagovarja sklep o prepustitvi Trsta in cone »A« Italiji. Nesporno je bila potreba po tehtnem zagovoru velika, saj je večji del angleške, z njo vred pa vse svetovne javnosti, odkrito obsodil samovoljno, protizakonito angloameriško odločitev. Prav zato pa je bila naloga angleškega zunanjega ministra zelo težka, tako nehvaležna, da ji še tak vešč diplomat, kot je g. Eden, ni bil in ni mogel biti kos. V poročilu pred spodnjo zbornico pravi Eden, da je bila tristranska izjava 1948. leta »prevladujoč faktor v položaju, ki je nastal potem«. V resnici, tristranska izjava, ki je pred takratnimi italijanskimi volitvami segla pod roko De Gaspe-riju, je bila prevladujoč faktor v tržaškem zapletu po 1948. letu. In ker to drži, potem je odvečen naslednji stavek Ede-novega zagovora, ki govori o britansko-ameriško-francoskih vzpodbudah Italiji in Jugoslaviji, da »bi se prijateljsko sporazumeli o rešitvi tržaškega vprašanja«. Saj do tega ni moglo priti, ker je Italija nenehno izsiljevala, trdoživo oklepajoč se prav tristranske izjave, ker vlade treh velesil niso te izjave preklicale in ker je še lani prav na temelju italijanskega izsiljevanja, povezanega s tristransko izjavo, prišlo do znanih londonskih sklepov, ki so pravzaprav uvod sedanjemu angloameriškemu sklepu od 8. oktobra. Ves čas od marca 1948 do danes je v tržaškem vprašanju, po krivdi treh velesil, ki so popuščale italijanskemu izsiljevanju in bile darežljive z našo zemljo, dominirala tristranska deklaracija. Tržaško krizo je poslabšala prav tristranska izjatia, zaradi česar je povsem neumestno, če je razen italijanski omenil Eden tudi »jugoslovanska nacionalistična čustva«, ki naj bi tudi ovirala sprejemljivo rešitev. Narobe, jugoslovanska » nacionalistična« čustva so bila v tem, da je naša država dala vrsto predlogov za dosego sporazumne rešitve. Vendar velesile, da niti ne omenimo Italije, jih sploh niso poslušale, kaj šele upoštevale, ker je bila »tristranska deklaracija« prevladujoč faktor po letu 1948«. Anthony Eden je dalje dejal, da se je položaj okoli Trsta od lanskega avgusta vedno bolj slabšal. To je vsekakor res. Vendar, če se že ugotavlja posledice, potem je treba najprej ugotoviti vzroke tega slabšanja, potem je treba znova poseči po nepreklicani tristranski deklaraciji, po neprestanem italijanskem izsiljevanju, ki se mu nihče od velikih ni znal ali ni hotel upreti. Tega ugotavljanja pa se je Eden izognil. Zn abiti, da sta britanska in ameriška vlada hoteli napraviti konec slabšanju položaja, da sta zaradi tega mislili na način, kako bi »s kirurškim nožem presekali čir, ki je zastrupljal odnose med Jugoslavijo in ìtalijo. Dozdevno dobronamerni, drastični ukrep — kakor ga imenuje minister Eden — pa je zopet izpadel v škodo Jugoslavije, zaradi česar se jugoslovanski narodi upravičeno sprašujejo, kdaj bo konec zapostavljanja Jugoslavije v dobro Italiji. Kirurški poseg angloameriških kirurgov ne bi odstranil čira, temveč zasekal takšno rano v naše narodno telo, da bi je ne bilo mogoče zaceliti. Vendar, če razumemo Ede-novo izjavo o »drastičnosti« ukrepa kot spoznanje, da takšne metode ne gredo v dobro mednarodnemu sporazumevanju, da so takšni načini preživeli, potem je še vedno upanje, da se bo storjeno moglo popraviti. Pot k temu je vsekakor jugoslovanski predlog o sklicanju konference štirih, predlog, za katerega izvedbo so se zavzemali tudi , predstavniki opozicije v angleškem parlamentu. Za uspeh takšne konference pa bi bilo potrebno —• kakor je ugotovil tudi vodja opozicije Attlee — da se ne postavi nobenih pogojev, temveč, da se začne iskrena, splošna razprava. Boji v Vietnamu Hanoi, 22. okt. Kakor poroča UP, je Ho Si Minhovo povelj" stvo minulo noč poslalo nujno vsa razpoložljiva ojačen j a v mesto Tan Hoa, 150 km jugo. vzhodno od Hanoja. Po načrtu vrhovnega poveljnika francoskih sil Џепгуја Navara imajo francoske enote nalogo, najprej razbiti južni del nasprotnikovih koncentracij, nato pa se obrniti proti severu. Zanimivo je, da Ho Si Minhove sile do sedaj niso sprejemale čelnih bitk. Iz povečanih premikov nasprotnikovih čet proti Tan Hou skie, pajo francoski vojaški zastop" niki, da bo Ho Si Minhov poveljnik opustil dosedanjo taktiko in sprejel čelno borbo pri tem mestu. Francoske čete so prodrle do 16 km pred Ta» Hoam. 'i •* ELEKTRIFIKACIJA ŽELEZNIC v prihodnjih desetih letih V torkovi številki »Slovenskega poročevalca« je bil objavljen krajši članek, ki podaja izvleček iz osnutka za desetletni načrt razvoja naših železnic. Na prvi pogled je opaziti, da je predvidena zelo skromna elektrifikacija železnic v prihodnjih desetih letih. Začudenemu bralcu je dodano pojasnilo, ki pravi dobesedno: »Prihajamo na elektrifikacijo obstoječih prog tam, kjer nam to narekujejo izredno težke terenske razmere, na katerih je električna železnica mnogo rentabilnejäa od parne lokomotive. Na prvi pogled napreduje elektrifikacija naših železnic počasi. Vendar je treba vedeti, da rabimo za to električni tok, mnogo toka, ki ga Se nimamo toliko, pa ga bomo imeli, ko bodo dograjen« že začete in še nove električne centrale. Štirinajst kilometrov elektrificiranih prog iz drugega stolpca tabele se nanaša na progi Postojna—Rakek in Reka—Pečine, tistih 142 km (to je vse v 10 letih! op. pisca) pa na Rakek—Ljubljana in Pečine— Srbske Moravice (na progi Reka—Karlovac—Zagreb).« Navedeni zagovor tako skromne elektrifikacije želez-pic, vsaj v Sloveniji in delu Hrvatske nima zadostne podlage, kar bom v naslednjem pojasnil. Letos sem imel priliko praktično proučevati energetsko *tran skoraj popolnoma elektrificiranih železnic Švedske in S vice. Navedel bom nekaj podatkov v primerjavo. Ako bi v 10 letih elektrificirali v Sloveniji najprometnejše žel. žile, bi prišle v poštev: dvotirne Rakek — Ljubljana, Ljublj.—Zagreb, Zidani most— Maribor, meja, enotirne Ljublana—Jesenice, Sežana—Jesenice—karavanški predor, skupno približno 900 km enotirnih prog, že upoštevaje kolodvore in ranžirne postaje. Švica ima elektrificiranih približno 2800 kilometrov, 98% vsega prometa opravlja električna energija. Po njihovih progah teče ponekod dnevno tudi po 60 ali več vlakov. Njihov dnevni diagram kaže maksimalno konico 164 tisoč kiiowattov, srednja obtežba 100.000 kilowattov, ali dnevna poraba 2,400.000 kilo-wattnih ur. Če smatramo, da bo dosegel naš promet, izražen v brutto-tonskih kilometrih le 70 cj švicarskega, potem bi potrebovali za navedene proge 87.000 kilowattov moči, dnevna poraba 550.000 kWh. To bi bila le primerjava. Če vzamemo od programa 900 km, ki sem ga navedel v primerjavo za 10 letni načrt le polovico, potem bi potrebovali za 450 km le 18.500 kilowattov z dnevno porabo 275.000 kilo-waítnih ur. To potrebo po energiji je elektrogospodarstvo Slovenije v programu za prihodnja leta že predvidelo za elektrifikacijo železnic. Prej navedena moč točno ustreza moči enega agregata Mariborskega otoka, ali približno 5% celotne mcfci slovenskih e'ektrarn čez 10 let. V Švici in Švedski znaša poraba električne energije za električno vleko okoli 8% celotne produkcije v državi. V manj elektrificiranih državah pa se giblje med 4 in 8%. Pripombe k desetletnemu načrtu o razvoju železniškega prometa 23 oktobra ho žrebanje JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Ali že imate srečko? Zgornje navedbe jasno dokazujejo, da problem elektrifikacije železnic v Sloveniji in delu Hrvatske ni v pomanjkanju električnega toka, kot pravi članek, temveč je verjetno povsem drugje. Za pospešeno elektrifikacijo železnic v Sloveniji in Hrvatski je treba predvsem obdelati tri vprašanja: Ali morajo železnice v Sloveniji in Hrvatski z razvojem počakati, čeprav imajo vse pogoje zato? Koliko kapitala je potrebno in kje ga dobiti za daljnovode, napajalne postaje, vozno žico in lokomotive? Kakšen sistem napajanja električnih železnic bomo izbrali za vso državo? K prvemu vprašanju bi se moglo reči, da na 'nekaterih progah še nismo dosegli hitrosti, ki so bile normalne že v bivši Avstriji (glej članek doktor Murka v »Naših razgledih« pred nekaj meseci). Železnice v tem predelu obstojajo že preko 100 let, kakor v Svici. Znano je, da je vprašanje, ali so električne železnice renta-bilnejše ali ne, od parnih, sploh izven diskusije. Tehnično zaostalost moremo premagovati le s smelimi koraki in tak korak naša železnica po 100 letih že zasluži, posebno še, ker je električna energija že sedaj na razpolago ter bo tudi v naprej, skladno z možno elektrifikacijo. Naše povprečne komercialne hitrosti vlakov so daleč pod evropskim povprečjem. Na Švedskem n. pr. znaša komercialna hitrost osebnih vlakov 70 km/h, tovornih pa 47 km/h; pri tem so upoštevani vsi postanki. Dalje se pri nas v Sloveniji manjšajo zaloge premoga za železnice. Res dobrega premoga v Sloveniji za železnice sploh nimamo, trboveljski rudnik se bo kot pravijo v 10 letih izčrpal; po osvoboditvi smo pridobili Raso; ta premog ni primeren za kurišča naših lokomotiv. Ali bomo nato vozili premog iz Bosne, pri čemer bomo že za sam prevoz rabili velike količine, čeprav imamo dovolj električne energije na razpolago? Tudi ne smemo prezrela gospodarskih in političnih problemov okrog Trsta. Ne smemo zamuditi prednosti, ki jih moramo nuditi Avstriji pri hitrem prevozu blaga med Avstrijo in Jadranom, če nočemo, da se bodo rajši posluževali elektrificiranih italijanskih železnic. Za elektrifikacijo železnic pa niso po vsej državi enaki pogoji. Samo Slovenija in del Hrvatske imata že tako razvito elektrogospodarstvo, da lahko storita na' železnici tak korak naprej. Ostale republike bodo kljub velikanskim naporom pri elektrifikaciji potrebovale še precej let, predno bodo zadostile potrebam po električni energiji za industrijo in prebivalstvo. Tega ni mogoče prezreti, niti ni mogoče za vso državo sprejeti samo en kriterij: počakati. Izdatki za elektrifikacijo Slovenije in Hrvatske pomenijo dejanski prihranek na premogu, osebju, strojnemu parku — ne pa dodatni izdatek, ki zmanjšuje napoie jugoslov. železnic v celoti, da poveča mrežo v ekonomsko manj razvitih predelih. K drugemu vprašanju. Gotovo jih je že mnogo obupalo nad elektrifikacijo, češ to veliko stane. Veliko stane, če pretiravamo v pogledu varnosti in solidnosti. Večina je imela priliko videti samo italijanski način, ki zahteva močne in težke konstrukcije. Imel sem večkrat priliko voziti se na električni lokomotivi v Svici in na Švedskem, kjer je bila obešena vozna žica na številnih progah na lesnih drogovih. V nadaljnjih letih, ko že izkoriščajo prednost elektrificiranih železnic, pa s prihranki postopoma zamenjujejo lesene drogove z železnimi. Naš vlečni park je zastarel in iztrošen. Potrebno ga bo tako obnoviti. Ali naj kupimo nove parne lokomotive, ali 2 do 3 X manj električnih, ki bi jih mogoče celo doma izdelali? Torej ni pravilno ocenjevati stroške za elektrifikacijo kot absolutno investicijo, temveč lahko velik del krijemo iz amortizacije. Slovenska in hrvatska 110 kV mreža je dovolj močna, da prenese vso potrebno energijo za električno vleko. Čemu bi torej ne izkoristili možnosti za modernizacijo prometa? Potrebno je več realnega gledanja, tako kot realno obstojajo možnosti za razvoj določenih panog industrije pretežno v Bosni, tako so dani vsi pogoji za elektrifikacijo železnic v Sloveniji in Hrvatski v hitrejšem tempu kot predvideva to osnutek. 10 letnega plana. Če bi ta osnutek obveljal, potem lahko samo ugotovimo, da je elektrifikacija železnic vsaj za pol generacije dana iz programa. K tretjemu vprašanju. Treba bo vendar izbrati način, kako naj se elektrifikacija izvede. Če se bo v 10 letih elektrificiralo samo 142 km, potem nima nobenega smisla razpravljati o tem vprašanju, podaljša se samo staro omrežje. Če pa se bomo odločili za smelejšo pot, potem nas pa način napajanja, ki ga ima 100 km pridobljenih železnic ne sme odvračati od svobodne izbire. Morali bi iti po novih potih, ki si jih druge države ne morejo privoščiti, ker ne morejo iz starih sistemov ven. Diskusija o tem vprašanju pa posega na izključno strokovno polje, zato v tem članku ne moremo o tem razpravljati. Očitno je torej, da stojimo pred razpotjem. Ali se bodo gospodarski in strokovni činitelji v Sloveniji in Hrvatski zavzeli za pospešeno elektrifikacijo železnic, ali pa smo se elektrifikaciji odrekli. Jugoslavija je ena najbogatejših držav v Evropi v pogledu električne energije, toda le 3 odstotke razpoložljive energije izkoriščamo. Predno se torej odločimo, da v železnicah ne bomo storili znatnega koraka naprej, je pač potrebno analizirati potrebe in možnosti, da bomo s tem opravičili našo kritičnost in naprednost. Ing. Rasto Švajgar. Ob sodobnih^ spajkalnih napra vah. Tov. Poženel sledi ob ко-тп air.dni mizi meirilnim napravam, tov. Zupančič pa vlaga okvir za kolo v spajkalno napravo. Ze prva kolesa bodo spajkana na tej napravi. Dolgo pričakovana. Kdor je obiskal tovarno koles »Rog« v novih prostorih pred dvemi ali tremi meseci, ga mora današnji pogled na obnovljeno tovarniško zgradbo in že kratek izprehod skozi obrate navdati s kar največjim optimizmom. V tretjem nadstropju delajo še zidarji, v vseh pritličnih prostorih ter v prvem in drugem nadstropju pa že brnijo in ropočejo stiskalnice, stružnice, rezkalni in drugi obdelovalni stroji. Na zadnjem zasedanju delavskega sveta so sklenili, da preselijo še zadnji oddelke, ki delajo v obratu II. na Viču. To je galvanski oddelek ter brusilnica in polirnica, ki imajo že pripravljen prostor y pritličju nove zgradbe, ter lakim ca, ki se bo naselila v II. nadstropju. V tretjim nadstropju bo nontaž. na dvorana, ki bo obsegaia vse nadstropje: tu bodo iz delov, ki bodo prihajali, lahko rečemo na tekočem traku skozi radične obrate in nadstropja, kolesa dokončno sestavljali 1er jih s posebnim tovornim dvigalom, ki ga je dobavilo podjetje »David Pajič« iz Beograda, spušča,i na nakladališče, od koder jih bodo odvažali tovorni avtoimaiU. O »Rogu« je bilo že veliko pisanega in ljudje so že nestrpno pričakovali, kdaj se bodo poja- Pod Stolom obnavljajo planinske pašnike Pred vojno so upravljale p!a-ninske koče r.a Zirovniški, Za-breški, Doslovški in Semokreški planini vaške srenje. Med osvobodilno vojno so imeli partizani v teh kočah prijetno zavetišče, posebno v mrzlih zimskih dnevih. Zaradi tega so jih Nemci v večji ofenzivi leta 1944 popolnoma požgali. Glede r.a to je prenehala tudi paša in nihče ni skrbel za nego pašnikov. Po osvoboditvi so pripadle te planine splošnemu ljudskemu premoženju. Kmetje so sprva gledali precej nezaupljivo na tak način upravljanja. Kasneje, ko je dal občinski ljudski odbor planine v upravljanje ¡n izkoriščanje kmetijski zadrugi v Žirovnici, pa se je mnenje kmetov spremenilo. Ze leta 1948 je dal gospodarski odbor vasi Doslovce—Breznica pobudo, naj bi te planine obnovili. Z deli so pričeli takoj. Cez dve leti so že popolnoma dogradili staje za 60 glav živine, v katerih so uredili tudi stanovanja za pastirje in vaščane. Hkrati so pričeli obnavljati tudi pašnike. Letos so obnovili med drugim še planšarsko kočo, ki bo služila obenem delovnim ljudem za prijeten oddih. Zgledu gospodarskega odbora vasi Doslovce - Breznica so nato sledile še ostale vasi v območju te kmetijske zadruge. Začeli so obnavljati vse plani ne. Dela se še nadaljujejo, ker so planinski pašniki precej za :a-ščeni. Sredstva za obnovo teh planin so dale kmetijska zadruga, okrajna zadružna /.veza v Radovljici in Glavna zadružna zveza Slovenije. V ureditev pašnikov na Zirovniški in Za-breški planini so investirali skoraj 15 milijonov din, v dela na Doslovški planini 6 milijonov din itd. Tako je bil storjen velik korak k nadaljnjemu razvoju živinoreje. Kmetijska zadruga je pričela zdaj urejevati rodovniško knjigo in uvajati molzno kontrolo. Uspeh dosedanjega dela je bil že viden na živinorejski razstavi, k¡ jo je zadruga priredila konec septembra. Doslovški in brezmiški kmetje ljudem za prijeten oddih so obnovili planšarsko kočo. ki bo služila obenem delovnim vila na trgu dobra in cenena kolesa. Toda tovarna je pametno in načrtno usmerjala v teh letih svojo proizvodnjo. Ni hitela priti na trg z izdelki, ki bi škodovali že takoj v začetku njenemu ugledu. Usposobila je vrsto oddelkov, ki so izdelovali nadomestne dele za kolesa. Tako na prfmer dela že dve, tri leta stiskalnica dele za sedeže, za pedale, za okvirje, blatnike, obroče, spojke itd. V »avtomat-r.ici« stružijo iz železnih pale različnih premerov prednje in zadnje osi, konuse, matice, naj-različn:jše vijake in podobno. Poleg te je orodjarna, v kateri izdelujejo orodja za vse oddelke. V prvem nadstropju je mehanska obdriovalnica, kjer dokončno obdelajo vse predmete, ki so bili izdelani r.a avtomatih in v stiskalnicah. V posebnem prostoru je še kalilnica ter pre-izkušcvalnica in Kontrola izdelkov. Tako je tovarna samo v letos njih devetih mesecih izdelala nad 51.000 pedalov, r.ad 34 000 prednjih pest, skoraj 40.000 obročev, nad 22.000 zadnjih osi ter v štirih mesecih nad 35.300 blatnikov, v vsem času proizvodnje pa okrog 5,800.000 žbic. Tako se tovarna postopoma uvaja v proizvodnjo, ljudje postajajo mojstri svojega orodja in strojev, kar nam zagotavlja, da bodo tudi kolesa v vseh svojih posameznih delih izpolnila vsa pričakovanja. Pred kratkim so dobili sodobno napravo za trdo spajkanje, na katero je ves kolektiv upravičeno ponosen. Tako napravo imajo le tri velike tovarne koles v Evropi, pri nas in na Balkanu sploh pa je to prva naprava te vrste. Tako vsaj pravijo v tovarni. Okvire, krmilne vjljce in druge dele so morali doslej ročno variti, kar je bilo zamudno, pa tudi zaželena kakovost ni bila dosežena. Danes je veselje gledati tovariša Franca Poženela, ki je tudi predsednik delavskega sveta tovarne, kako s pritiski r.a gumb požene dinamo in obrača vzvode na veliki komandni mizi, polni utripajočih lučk ¡n nihajočih kazalcev merilnih naprav. Pogled mu zdrsne čez naprave za spajkanje, ki stojijo druga ob drugi desno od komrnine n.i-ze. Janez Zupančič dvigne pokrov naprave, vloži celoten okvir kolesa, zapre pokrov in vključi tok. Cez nekaj trenutkov stroj signalizira, prižge se bela luč, tok se Svtomitič.io izključi, spajkanje je končano :n okvir lahko nadaljuje svojo pot v nadaljnjo obdelavo. 'V tovarni napeljuje sedaj »Toplovod« obsežne toplovodne instalacije, — delavci preurejajo kotlarno, za katero je dobavila kotle Tovarna emajlirane posode iz Celja, montirajo tovorno dvigalo, za njim pride na vrsto še osebno dvigalo, kj ga bo izdelal »Litostroj«. Pred dograditvijo je tudi čistilna naprava za čiščenje zraka v grobi brusilnici in poljrnici; čistili ga bodo z vodnimi tuši in keksni-m-i filtri. Gradijo tudi še tako imenovane nevtralizacijske jame za odpadno vodo iz kalilnice in galvanskega oddelka. Pre- Izg-Oitov'jeoa kolesa čakajo aa prevoz v montažni oddelek čiščena voda, ki se bo odtekala v Ljubljanico, ne bo škodovala živalstvu v reki in njeni čistoči. Iz kotlarne to speljan tudi nov dimnik, ki bo vgrajen v sami stavbi, tako da bo tudi zunanje lice tovarne čim lepše. Brez dvoma bo vsakega bralca najbolj razveselila vest, ki nom jo je zaupal direktov tovarne tovariš Dolinšek, da bo kolektiv v prihodnjem letu izdelal n poslal na trg 10.000 gotovih koles. V drugem nadstropju je že »postrojena« vrsta koles iz preizkusne serije. Glede trdnosti ¡n kakovosti ni^o v dvomih; le tu in tam bo treba še kaj» spremeniti, da bodo kolesa tudi za pogled lepa. Obstoji pa problem, ki dela delavskemu svetu težke ure, kajti za prihodnje leto imajo zagotovljenega le 60 odstotkov materiala jz domačih železarn, medtem ko bodo morali 40 odstotkov potrebnega . materiala uvoziti. Za ta uvoženi material to trdba prvič kupovati đevjze in drugič, plačevati visoke koeficiente, kar bo brez dvoma vplivalo na končno ceno kolesa. Naj bo kakorkoli, dolgo in težko pričakovana kolesa bodo izpolnila že v prihodnjem letu vročo željo naših delovnih ’ju d¡. Krajša bo pot na delo in. prijetnejši bodo izleti na lastnem vozilu. KRIŽEV POT SLOVENSKEGA ZGODOVINOPISJA V ISTRI M¿ü| st» pokazala siriaco-¿o^ka razi^kovanfa na Mo pr «k riaa? Bilo je 20. aprila 1951, ko so jeli Kortinčani pod spretnim oodstoom slovenskih arheologov razgrinjati zemljo nedaleč od oasi. Tone Kaore-čič, kmet iz Kortine, je bil presenečen. Dogodilo se je bilo tisto, o čemer se mu je komaj sanjalo. Odkril je 72 m ar sik ak zanimio arheološki predmet. Tudi kopal je že in neštetokrat razmišljal, kaj ose nai bi doživeli istrski Slovenci v davnih časih! Arheologi so zdaj tu in Kaorečič, preprost istrski kmet, stoji na čelu skupine, ki bo vodila obširna raziskovanja! Kavrečič je nudil arheologom prav ose. kar premore njegova skromna hiša V njegovi hiši so tekli že proe-ga dne zanimivi pomenki! Boljšega arheologa-teretica ne bi mogli zlepa najti! V Istri, kjer si je slovensko zgodovinopisje le mukoma in največ jimi težavami utiralo pot. je zraslo mnogo preprostih arheologov in zgodovinopiscev. ali bolje rečeno ljudi, ki znajo pripovedovati o zgodovini našega življa. Dela so začela'o najlepšem razpoloženju. Mar mislite, da Kortinčani in bližnji Dvorjani niso vedeli, za kaj gre? Pran vsi so vedeli, pa čeprav jim je Kavrečič morda le bežno povedal, d* bodo arheologi iskali zlasti staroslovanske predmete. Po nekaj dneh kopanja je bilo kakor na dlani, da so Slovenci v sred-m.jem. veku bivali tudi na Kortini. Го dokazujeta stara slovenska lonče-na posoda in pa slovenski grob na Kortinskem griču. Arheologi so kopali na Kortinskem griču le pičel mesec dni, toda vendarle zgradili trdne temelje za bodoče delo na Koprskem. V naslednjem letu so se raziskovanja vršila še o večjem obsegu, letos pa so arheologi kopali kar na 6 mestih, namreč v Socerbu, Predloki, na Kortini, Krkavcih, na Sv. Marku pri Kopru in o Stari vasi. Arheološka odkritja potrjujejo, da so se Slovenci v srednjem veku trdno naselili tudi na severozahodni jadranski obali. FALSIFÏKATORJ1 SLOVENSKE ZGODOVINE Glava italijanskega zgodovinopisja v Istri in Trstu je dr. Pietro Kandier (1804—1872), ki je zbral številne zgodovinske listine in jih obelodanil v zbirki >Codice diplomatico istriano«. Znana je nadalje še zlasti njegova zgodovina tržaških patricijev. Kandier je bil sicer učen mož, toda šovinist in lak sovražnik slovenskega ljudstva, ki mu je težko najti enakega. V njegovih letih so tržaški Slovenci besneli od jeze, ker jih je ta pital z yoillici idiotissimU (idiotski kmetavzarji). Kandier se je držal naslednjega načrta: publicirati le tiste zgodovinske listine, ki govore o Italijanih v Istri in Trstu, vse ostalo pa potlačiti in odstraniti. Prav zaradi tega so ga vsi italijanski iredentistični zgodovinarji proglašali za najboljšega zgodovinopisca za ozemlje ob Jadranu. Pri njih je al fine di giungere ad una completa ed assoluta assimilazione della minoranza alloglotta (Bolletino della Lega nazionale, febbr. 1928). RESNICA PRIHAJA VEDNO BOLJ NA DAN V istrskih mestecih, kakor tudi v Trstu, so bili arhivi že pod samo Avstrijo popolnoma zaprti za ose slovenske znanstvenike. Zaradi tega se tu slovensko zgodovinopisje ni moglo razviti tako, kakor so si Slovenci želeli. Znano je, da so italijanski fašisti izklesali nekatere glagolske spomenike (Hum, Kaštel) in gotov je, prišlo kar v navado, da so se začeli kar po vrsti sklicevati na Kandlerja, češ, da je on že itak ose dognal, da ne more biti drugače, kakor on trdi. Italijanski šovinisti so bili zaradi Kandlerjeoega zločinskega postopka vedno bolj prepričani, da so Slovenci res neki pritepenci, ki nimajo nikakršne zgodovine, da niso nikdar pomenili nič in, da bo z njimi prav tako tudi v bodoče. Kandier je javnosti spretno prikrival vse tiste zgodovinske listine, ki govore o Slovencih n. pr. o srednjeveškem Trstu in Istri. Vzemimo n. pr. zgodovinske listine, * ki govore o »slovenskem poglavarju* v Kopru. Kandier jih je dobro poznal (n. pr. že iz stare knjige Statuta Justinopolis, Benetke, 1658), toda ni jih hotel publicirati. Iz svojega kodeksa je nadalje izločil vse tiste dele koprskih štatutov, ki govore podrobneje o slovenskem življu. Oglejmo si še eno izmed Kandlerjevih metodi V Trstu in Istri je organiziral celo mrežo obveščevalcev. Ti so ga obveščali o vseh važnejših zgodovinskih najdbah in mu pošiljali tudi iteoilne zgodovinske listine. Med Kandlerjevi-mi obveščevalci najdemo tudi grofa Polesinija. Skupaj sta skovala zanimiv načrt, Dpreči namreč v obveščevalno službo tudi ose istrske župnike ne glede na njihovo narodnost. Polesini je veljal tedaj za precejšnjo osebnost, saj je bil tudi predsednik istrskega deželnega zbora! Nekega dne je Polesini sestavil obširno okrožnico št. 708 (24. XII. 1866) in jo poslal vsem istrskim župnikom. V okrožnici jih med ostalim prosi, naj mu nemudoma pošljejo tudi vse stare >latinske, italijanske ali slovan--ske napise«. Tako je prišel Kandier zopet do obilnega gradiva. Lahko smo prepričani, da je Polesinijeoa akcija dobro uspela. Gradivo je zatem dobil Kandier in kje je nato končalo? Ne more biti dvoma o tem, da so italijanski iredentisti večji del navedenega gradiva enostavno uničiliI Kandier ni bil edini falsifikat or slovenske zgodovine ob Jadranu. Za njim so jo potoarjali še osi italijanski iredentisti! CAPODTSTRIA ITALIANISSIMA V Kopru je stoloval vsaj od leta 1548 pa vse do leta 1797 državni funkcionar z naslovom yslovenski poglavarc. To poglavje naše zgodovine so italijanski iredentistični * zgodovinarji popolnoma prikrili. Okrog leta 1640 je napisal novogradski škof Tommasini. da *bogati Koprčani govorijo italijansko, preprosti ljudje pa slovensko*. Tommasini jeve trditve italijanskim iredentistom niso bile po godu in ga zaradi tega nikdar ne citirajo, pa čeprav je zgodovino Istre levo opisal. V XVI. in XVII. stoletju se je vršilo slovansko bogoslužje osai v treh koprskih cerkvah. Koprski škof N aldini je odprl leta 1710 slovensko semenišče o samem Kopru. V letih 1875—1909 deluje v Kopru slovensko Od leta 1878 deluje o Kopru slovenska Čitalnica. V letih 1908 in 1909 so si Slovenci v Kopru osnovali še dve prosvetni društvi, Pevsko in tamburaško društvo Zvezda in dramsko društvo Istra, katerega tajnik je bil d Kopru rojeni slovenski pisatelj Ivan Vovk. Slovenci v Kopru niso zaostajali niti o gospodarski dejavnosti. Leta 1SS5 so si osnovali svojo okrajno hranilnico in posojilnico, ki je imela leta 1910 že 1297 članov in izdala istega leta 1,120.928,49 Kr posojila (glej Računski zaključek za XXVII upravno leto, Tiskarna Dragotin Priora, Koper, 1910). Leta 1912 so si Slovenci na Koprskem osnovali še Okrajno gospodarsko zadrugo, ki je imela svoja skladišča Na Postaji. Napačno bi bilo, če bi mislili, da Koper ni dal nobenih znamenitih Slovencev. Naj navedemo le, da je v Kopru rojeni Slovenec Anton Brozi-na (178?—1872) pisal slovenske pesmi Še pred letom 1848, nadaTje, da so se tudi ohranili nekateri njegovi slovenski spisi. 150 LET ITALI JANŠKEGA IREDENTIZMA V ISTRI Okrog leta 1848 se o Istri prvič pojavljajo italijanske iredentistične ideje. Propadle beneške patricije je sredi minulega stoletja zamenjala novopečena italijanska buržoazija. Patricijske zemlje so se polastili italijanski trgovci, advokati in različni špekulanti. Nova gospoda s slovenskimi in hrvaškimi koloni umuje takole: Gospodarstvo je o naših rokah in zaradi tega se nam morajo slovanski poljedelci in delavci povolno-ma podrediti. Ti naj se kar najhitreje asimilirajo. To ssimilatorstvo italijanskih veleposestnikov (in v le-teh je treba iskati prave korenine italijanskega iredentizma v Istri! je bilo eno izmed glavnik točk iredentističnega političnega pfogramal V njihovi asimilatorski gonji je učiteljišče. Leta 1912 so dobili v Kopru zioeči Slovenci svojo Ciril Metodovo osnovno šolo, ki deluje ose do leta 1918. Slovenci v Kopru so imeli zadnjo svojo slooensko pridigo leta 1920 (Kavalič). prišel italijanskim iredentistom v Istri posebno prav skrajno reakcionarni avstrijski volilni zakon, ki jim je " za vrsto let omogočal absolutno večino v istrskem deželnem zboru. Ko so se začeli istrski Slovenci narodno prebujati in zahtevati svoje šole, so italijanski iredentisti pohiteli z ustanovitvijo društva Lega nazionale (1891), katere cilj je bil, da odpira italijanske šole, ki jih je bilo tedaj že več kakor dovolj. Lega je odprla italijanske šole o popolnoma slovenskih vaseh, kakor so n. pr. Krkavci pri Kopru in So. Križ pri Trstu Istrski Slovenci so si skupaj s Hrvati osnovali svoje Ciril-Meto-dovo društvo šele tedaj (1895), ko je začela Lega resno ogrožati- slovenski živelj. Našteli bi lahko več sto takihle listin: Protest italijanskih iredentistov iz Kopra (1886) proti slovanskemu bogoslužju o Krkavcih, protest italijanskih iredentistov iz Kopra o zvezi z nameravanim odprtjem hrvaške gimnazije v Pazinu (1898). Italijanski iredentisti v Kopru so leta 1891 razširili letak, v katerem imenujejo slovenski jezik sschifoso idioma< (ogabno narečje). V italijanskih iredentističnih krogih toliko slavljeni junak Nasario Sauro (doma iz Kopra), je pljuval na slovenske žene, ki so govorile v svojem materinem jeziku! Leta 192? se je guverner mesta Rima takole zahvaljeval društvu Lega nazionale za njeno odrešiteljsko dejavnost: »Non posso che congratularmi con Loro per l’opera svolta dalla Lega ai confini della Patria, da so zlasti skrivaj uničevali šte- vilne slovenske kulturne spomenike. Če so odkrili kaj važnega glede zgodovine Slovanov o Istri in Trstu, zainteresiranih faktorjev sploh niso o tem obveščali. V neki koprski cerkvi so hranili številne glagolske misale, toda o njih ni danes ne duha ne sluha. Koprski iredentist Mayer je dobro vedel za ostanke nekega glagolskega arhiva v Kopru, toda on ga je enostavno prikril javnosti. Na dan je prišel šele leta 1951 (120 listin), ker so ga najbrže pozabili uničiti. Istega leta je bila o Kopru odkrita slovenska listina iz leta 1655 fPra-vilnik bratovščine iz Doline) in še številne slovenske listine iz obdobja 1800—1850. Iz vsega, kar smo povedali, bo zdaj jasno, zakaj so se ljubitelji slovenske zgodovine o Kopru vrgli ne le na iskanje zgodovinskih listin, temveč tudi na arheološka raziskovanja. Italijanski iredentisti so tu našo zgodovino tako potvorili, da je bilo trde-ba izvršiti temeljito revizijo. Arheološka raziskovanja so dala, kar smo pričakovali. Iskali smo tisto, kar je in za kar smo prepričani, da obstoji. Slovenska nekropola o Krkavcih iz IX. stoletja je zdaj le ena izmed mnogih dokazov zgodnje naselitve Slovencev v Istri. Verjetno ne bo treba mnogo čakati za nova in še bogatejša odkritja. Arheologi na Koprskem so se lotili še mnogih drugih oprašanj. Ne gre zgolj za staroslovanske predmete in našo staro zgodovino. Izkopi na Sv. Marku in Socerbu se tičejo o največ ji meri starih Ilirov. Vsa novejša odkritja postavljajo popolnoma na laž vse iredentistične >teorijec o slovanskih pritepencih v Istro in Trst d dobi nekdanje Avstrije in prikazujejo našo zgodovino v luči resnice, ki ji daje resnično znanstveno obeležje. Vilhar Srečka j UMRLI KOLEDAR iPeteik;, 23. oktobra: Severin. — Ignacij Sobota. 24. oktobra: Rafael. Blagota * 23. X. 1848. — V Trstu ustanovljeno prosvetno društvo »Slav-¿ansici zbor«. * Društvo LRS za Združene Narede vabi svoje člane in prijatelje diruštva. da se udeležijo pro-save Dneva Združenih narodov 23. oktobra ob 18 v Zbornični dvorani Univerze. Na proslavi bo govoril prtdstrdiniik društva dr. Jože Potrč. Na TVS Je diplomirala za inž. k'mije Jelka Kaisersberger. — Cesititamo! Na TVS je diplomiral za elek-tro'iiženirje Gregorin Dušan. — Prijatniji čestitamo. APZ! Danes redna vaja. Pridita vsi tudi stari člani, ki bi želeli sodelovati na Miklošičevo 5 a o d pol 8! V nedeljo. 25. okt. PUTNIKOV izlet v Zagreb na nogometno tolimo ODRED : LOKOMOTIVA. Prijave sprejema tajništvo ODREDA. Cesta Ig—Rakitna je zaprta za vsak premet zaradi popravila mo. e tu od 23. do vključno 26. oktobra 3953. — Uprava za ceste OLO. Ljubijana-okolioa Radi olo-šiko-emkološka sekcija ima redni sestanek v soboto 24. oktobra ob 19.30 v prostorih rentgenskega inštituta MVŠ v Ljubljani. — Pr'dava prof. dr. Hebein Jože: Poročilo o kongresu v Kopenhagenu. — Vabljeni vsi zdravniki! Obilne padavine letos povzroča, jo. da krompir gnije. Pameten gospodar bo posul svoj krompir s praškem »KROSAN«. 1¿Í.E9KiLi$CE DRAMA Petek 23. okt. Zadrto. Sobota. 24. okt ob 20: Linhart: Matiček se ženi. Izven in za podeželje. Znižane cene od 60 dl na r j ev na vz-do I. Nedelja. 25. okt. ob 20: Molière: Zia.htni meščan. Izven in za podeželje. Znižane cene od 100 dinarjev navzdol. OPERA Petek. 23. okt. Zaprto. Sobota 24. okt. ob 19.30: Delibes: Coppella. Balet. Abonma red K. Ned ija. 25. okt. ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Izven in za podeželje. Cene od 150 din navzdol. Šentjakobsko gledališče. Ljubljana. Mestni dom Sobota, 24. oktobra ob 20: Tavčar-. Marinc: »Otek in Struga«. Romantična igra z godbo v šestih sikah premiera ob 30-letnici smrti dr. Ivana Tavčarja, red premierski. Nedelja. 25. oktobra ob 20: Tav-čar-Marinc: »Otok in Struga«. Remantična igra z godbo v šestih slikah. Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu od petka dalje. Rezerviranje tel. štev. 20-923. MESTNO GLEDALIŠČE. LJUBLJANA Gledališka pasaža РПек. 23. okt. ob 20: V. Ocvirk: Ko b: padli oživeli. Abonma GT :n TSS П. Se¡bota. 24. okt. ob 20: M. G. Sau_ vaj on: Trinajst jih bo. Izven. Nedelja. 25. okt. ob 20: Aristofa. nes: Lrsistireta. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete Levstikov (Šentjakobski) trg Petek. 23 okt. ob 1 J’ Pengov-Si-mončič: »Zlata ribica« Sobota. 24 okt. ob 17: Taufer- Novy: »Mojca in živali«, cb 20.30: Pocci: »Čarobne gosli«. Za odrasle. Nedelja. 25. okt. ob 11: Pengov-Stmončič: »Zlata ribica«. Rečne lutke Resljeva cesta 28 Nedelja, 25 okt. ob 17: Karsch: »Težave P e ter š: 1 jakove mame«. PTodaja vstopnic na dan predstav® od 11 do 12 30 pri biaaa4ni Mestnega gledališča v Gledališki pasaž- in pol ure pred predstavo pr: gledaliških blagajnah. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Rokodelski dom. Komenskega 12 Sobota, ob 20: Roksi. kompdi.ie! Igrano je v nov: zasedbi in je ena zadnjih predstav te uspele kctrvdčje! Blagajna v petek od 19—20 ure in 2 uri pred pričetkom. Saeverud dirigiral lastne skladbe. Sama Hubad pa Svendsenovo 2. simfonijo.. O perm ansambel je Saeverudovo suito Peer Gynt samo v OsLu izvajal 120-krat. izredni uspeh pa je žela na gostovanjih v kulturnih centrih Holandske in Švedske. Opozarjamo abonente na popust din» 20 in 40.— Filharmonije — začetek točno ob 20.15. RAIMO SPORED ZA PETEK 23. okt. Poročila; 5.45. 6.30, 12.30 15.00 17.00. 19.00 in 22.03 7.00 do 7-05 Nasveti za kmetovalce. 12.00 Opoldanski koncert. 13.00 Glasbena oddaja za pionirje. 13.15 Zbori pojo slovenske narodi ne pesmi. 13.45 64. lekcija tečaja angleškega jezika — pocipvitev. 14.00 Za prijetno popoldne (lahka in zabavna glasba) — vm-rs ob 14.30 do 14.40 Radijske reklame. 15.10 Zabavna glasba. 15.30 Igrajo veliki in majhni’ zebavpi orkestri. 16.00 Nemški slikôr Otto Pankak razstavlja v Ljubljani. 16.15 Popoldanski komorni kon-cert. 17.10 Za ljubitelje opernih melodij. 17.50 Urednikova beležnica in pionirska pošta. 18.00 Prenos proslav© dneva Združenih narodov — govoril bo predsednik društva za ZN LRS. 20.00 Tedenski zvinan j apolitični pregled. 20.15 Bedrich Smetana: Richard Ш. — simfonična pesnitev Anton Dvor. žak: Koncert za violino in orkester v a-molu op. 53. 21.00 Svet v satiri in humorju — Heinrich Bell: Garjeva ovca., 21,20 Revija zabavne in plesne'' glasbe. 22.15 Nočni koncert. 23.00 do 24.00 Oddaja Radia Jugoslavija za tujino na valu 3271 m (prenos iz Za. groba). OBVESTILA PONOVNO OPOZORILO VSEM TELEFONSKIM NAROČNIKOM! V zvezi z natiskom novega telefonskega imenika za leto 1954 so bili vsi telefonski naročniki pozvani s posebno okrožnico. na podeželju tudi po poštah, kamor so vključeni, razen tega Pa še z notico v dnevnrim česop'isju. naj sporoče vse spremembe, kj jih žele v novem imeniku. Po besedilu okrožnice bo naročnika, ki ne želi nobene spremembe in mu torej ni treba javiti,, imel v novem imeniku dosedanje podatke. Ker do sedaj niso javili sprememb mnog-; naročniki (podjetja, ustanove), ki imajo brez dvema spremembe v svojem organizacijskem sestavu, preselitvah in podobno. prosimo ponovno in zadnjič. da te spremembe javijo. Po tem opozorilu uredništvo ne prevzame več odgovornost; za netočnosti v novem imeniku. — Direkcija PTT, Ljubljana. OPOZORILO Interesenti — borci, aktivisti, invalidi — za nakup malih, eno-dvodružinskih hišic v smislu Uredbe Uradni list FLRJ številka 31/53 vlagajte svoje prošnje pri Tajništvu za komunalne zadeve MLO Ljubljena. Komisija za prodajo en o - d vodružl n skih hišic soba 57. Rok poteče 1. novembra 1953. Podrobnejše informacije daje Uprava nepremičnin. Kotnikova ul. št. 16. za področja obč:ne St. vid in Polje pa v občinskih pisarnah. fêUfSOR Dežurna lekarna »Center«. Gosposka 12. Radio Maribor: Ob 12 do 16 prenos sporeda Radia Ljubljana, ob 16 Mariborski feljton; ob 16,10 igra čelist Vladimir Požar, pri klavirju Melita Breznikova. Ob 16.30 Pregled domačih dogodkov; ob 16 45 Zabavna glasba, vmes objave, cb 17 do 23 Prenos sporeda Radia Ljubljena. Kino Maribor: PARTIZAN: Tri pripovedne igre. UDARNIK: jugoslovanski film »Ciganka«. Mestoli kleno Ptuj: amer. film »Pet prstov«. Kino Murska Sobota: francoski film »Pariz poje«. iHEME NAPOVED ZA PETEK 23. oktobra 1953: Lepo vreme z delno do spremenljive oblačnosti. Padec Jutranjih temperatur na — 1 do + 5 stopinj Celzija. v Primorju 12 stopi-ni Celzija. Temperatura čez dan do 18 stopinj. Zjutraj po kotlinah magia. KOWERTt Velik dogodek te sezije je današnji izredni koncert Slovenske filharmonije. na katerem bo 2astmi tforveški skladateli in veliki prijale (j Jugoslavije Harald V prerand grob je moral naš ljubljeni mož. oče. sm brat storie in svak IVAN TEPINA iz Stražišča pri Kranju. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto. 24. oktobra ob 16 na pokopališče v Šmartnem. — 2elujoči: žena Minka, sin Jamek. hčerka Metka mati sestra, brata in ostalo sorodstvo Vsem sorodnikom. prijateljem in znancem naznanjamo žalostno 'vest. da nam je umrla naša preljuba mama FRANČIŠKA JOŠT, posestnica v Gotovljah. Pogreb drage pokojnice bo v petek 23. oktobra ob 10 dopoldne na pokopališče v Gotovljah. — Sinovi: Martin. Anton in Melhior; snahe: Milica. Elizabeta ici Darinke: vnuki ¿n vnukinje ter ostalo sorodstvo. — Gotovlje. dne 21. oktobra 1953. Po kratka ki mučmrj bolezni me je za vedno zapustil moj ljubi mož. brat JANEZ GORIŠEK, šolski slUiga v pokoju. Pogreb dragega pokojnika bo v petek. 23 t. m. ob 15 uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži v Frančiškovi mrliški vežici. — Žalujoča žena Frančiška. ZAHVALE Vsem ki so spremili našo ljubljeno in nepozabno msmo sestro, teto FRANČIŠKO PAKIŽ na njen poslednji dom. ji darovali številne vence in šopke ter nam izražal; sožalje, se jim najleiptše zahvaljujemo. — 2ailujoči: hči Ivanka Sečnik, sestri, zet Hud; in ostali sorodniki. Vsem ki ste ob težki izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta itd JAKOBA TORKARJA z nami sočustvovali, mu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti. iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo tov. Odermamu za poslovilne besede- Družine: Torkar ing. 2erje.l. Vsem, ki ste spremili mojem moža IVANA ŽMAHERJA na njegovi zadnji poti. mu darovali vence ;n cvetje, se iskreno zahvaljujemo. — 2alujoča žena in ћбетка. Iskreno se zahvaljuieva vsem, ki ste stali ob odprtem grobu najine z late marne in dobre žene ROZALIJE NAHTIGAL ter z nama delili žalost ob težki nenado. m estimivi izgubi. Prisrčna hvali, vsem. k¿ ste ji lajšali trpljenje v bolezni in ji ob smrti poklonili mnogo vencev in cvetja. Hvala za tople besede sožalja! — Vida in Lovro Naehti-gal. MAL1 OGLASI ZAMENJANA KOVČKA. V nede. ljo. 18. okt. ob 17 v avtobusu v Smairtnem cb Paki zamenjan kovček s perilom z enim z volno in keramiko. Lastnika pro-s:m. da kovček vrne Naslov v SP. Celje. 17805-11 PIANINO vzamem v najem. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Študent«. 17829-8 KUHINJO zamenjam za žensko kolo. Malenšek. Vižmarje. 17831-6 DVODELNO OMARO prodam. Pol kub. metra ra-zmih desk zamenjam za drva. Naslov v ogl. oddelku. 17823-4 ZLATO ZA ZOBE. 2£-karatno, prodam. Naslov v ogl. odd. — 17825-4 ŠPORTNO MOTORNO KOLO — 350 c cm prodam. Ogled v meha. nični delavnici. Pančur. Ježica. 17814-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, skoraj nov. poceni prodam. — Naslov v ogl odd. 17838-4 ZA KURIRJA SPREJMEMO mlajšega moškega z osnovnošolsko izobrazbo, prostega vojaščine, ki ima stanovanje v Ljubljani. Plača po tar. pravilniku. Pismene ponudbe z življenjepisom je oddat-: v ogl. odd. pod »Pošten in spreten«. 17807-1 SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO. po možnosti bilanc is ta z daljšo prakso iščemo. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. — Tovarna »Vata«, Zadobrova«. 17839-1 OBČINSKA GOSTINSKA PODJETJA V CRN! pri Prevaljah sprejmejo v službo takoj verziranoga knjigovodjo (moškega), ki bo sposoben samostojno voditi knjigovodstvo za 5 gostinskih obratov. Ponudbe je poslati na Občinski ljudski odbor. Cma. OBČINSKA OBRTNA PODJETJA v Črni pri Prevaljah sprejmejo takoj verzimaneiga knjigovodjo za vodenje knjigovodstva manjše sedlarske, mizarske in brivske delavnice ter mesarije in. pekarne. Pomožni kader že obstoja. Ponudbe je poslati na Občinski Ijúdskij odbor. Črna. 17311-1 Čevljarski pomočnik išče stalno zaposlitev v okolici Celja — Maribora. Naslov v po-driižnici SP Trbovlje. 17848-1 ■ 11 L* j—i KULTURtos RAZULEDß PRED KONCERTOM NO RVEŠKEGA SKLADATEL JA iz razgovora Saeverudom Harald Saeverud je takorekoč že naš siar znanec. Prvič je obiskal Slovenijo pred blizu dvajsetimi leti. Vrnil se je spet letos maja, zdaj je tretjič v Ljubljani. Še dalj ga naša kulturna javnost pozna po portretu Božidarja Jakca. Njegovo glasbo pa bomo prvič slišali drevi, ko bo tudi sam dirigiral. Ko sem ga obiskal, sem ga najprej vprašal po razmerah v norveškem glasbenem življenju, po komponistih, po njihovi usmerjenosti in po njegovih lastnih nazorih. »Glasbeno življenje pri nas je kar razgibano. Imamo razne glasbene íestivale, tako je bil letos v Oslu festival mednarodnega združenja za sodobno glasbo. Pri nas v T.ergenu pa smo letos prvič uvedlj poletni festival, na katerega smo povabili tudi znamenitega dirigenta Stoko iškega. Med drugimi je dirigiral tudi moje stvari. V Bergenu, mojem rojstnem mestu, Џ io bili zelo ponosni na svojo filharmonijo, ki je bila ustanovljena leta 1765 in za katero smo mislili, da je najstarejša v Evropi. Lahko si mislite, kolikšno je bilo moje razočaranje, ko sem v Ljubljani zvedel, da ste nas prehiteli za dobrih šestdeset let«, je dodal šaljivo. Zavida nas tudi za s Haroldom bogato operno življenje, saj na Norveškem doslej s pl ril nimajo opernega gledališča. O usmerjenosti v glasbi je dejal, »da mnogi mislijo, da napredujejo, ker pišejo pač ekstremno. Prvine vsake glasbe morajo biti preproste, čeprav je nato njena oblika poljubno komplicirana. V glasbi so možnosti neomejene, toda vse možnosti nikakor niso dobre. Menim, da mora imeti vsaka skladba neko logiko, ki omogoča poslušalcu, da ji sledi. Tega na primer ruma j o dela takoimenovanih atonalistov. Morda me bo kdo vprašal, zakaj sam pišem tako .divjo’ glasbo. Menim, da bi zatrdno našel odgovor in moje hotenje ob ponovnem poslušanju ...« Vprašal sem ga po njegovem študiju in po njegovih delih. »Študiral sem v Berlinu, v bistvu se pa imam za avtodi-dakta, saj sem prinesel s seboj v šolo že svojo prvo simfonijo. Napisal sem sedem simfonij, zadnje tri med vojno. Te je navdihnilo trpljenje in junaštvo norveškega naroda. Prvo sem imenoval Simfonijo odpora, drugo Simfonia dolorosa, tretjo Simfonijo psalmov. Simfonijo odpora sem leta 1941, ko je bila Jugoslavija napadena, posvetil svojemu slovenskemu prijatelju Božidarju Jakcu. Med vojno sem napisal tudi KOLPORTERJE — prodajale« za Slovenski poročevalec in Ljub. 1 jamski dnevnik, iščemo za Ig, Podpeč Honjul. Dobrova. Moravče. Vače. in sicer za vsak dam oz. samo za soboto in nedeljo. Zaslužek v obliki provizije. Interesenti naj pošljejo ponudib« ne Uprarvo »Slov. poročevalca « SVET ZA PROSVETO in kulturo MLO. Celje, razpisuje mesto bibliotekarja v Studijski knjižnici v Celju Pogoj je diploma visoke šote prednost imajo naravoslovci. Zaradi posebnih po. gojev dela je zaželena mlajša moška moč. Remi interesenti naj vlože prošnje s kratkim življenjepisom. v katerem naj bo poleg kvalifikacije navedmo tudi koliko tujih jezikov obvladajo pasivno in koliko aktivno, do 5. novembra 1953. Ostale po. drobne informacije dobite v uprav’ Studijske knjižnice. OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM CELJE, OKOLICA razpisuje mesto babice s sedežem v Pristavi, občinski ljudski odbor Pristava. Nastoip službe 1. decembra 1953 Plača po uredbi. Pismene ponudbe z vsem.; po. datkl im strokovno oceno je poslati do 28. t. m. 17858-1 ABSOLVENTKO SREDNJE EKONOMSKE SOLE. začetnico ali z neka.j prakse sprejmemo honorarno za krajšo dobo. Ponudba z tivljenjapiscm sprejema ogl. odd. pod »Spretna in sposobne«. 17851-1 ABSOLVENTA(KO) srednje ekonomske šole z nekaj prakse v knjigovodstvu, k: stanuje v Ljubljani, sprejmemo na mesto nižjega knjigovodja. Plača po tar. pravilniku. Ponudbe z izčrpnim življenj opisom Je oddati ogl. odd. pod »Zanesljiva in spo. sopna сиоЈгц , î j« 17652-1 DOBREGA KLJUČAVNIČARJA takoj sprejmem. — Boc Franc. Zg. Zadobrova 88, Ljubljana. Polje. 17857-1 OSEBNI AVTO BMW limuzina v odličnem stenju, naprodaj. Je*-še. Cesta na Loko 20. 17851-1 PREKLICUJEM ŽALJIVKE, izre. čene proti Francu in Štefaniji Cesar. Žnidaršičevi in Vozlovi. Trbovlje Prvi maj 26. 17847-11 ELEKTRIČARJA, sposobnega opravljati tudi razna ključavničarska dela zaposlimo. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. »Juteks«, Žalec. 17S92-1 KALKULANTA, sposobnega za vse kalkulacije v živilski industriji z več ali vsaj 5-letno kalkulantsko prakso ali računovodja, veščega kalkulacij, nujno zaposli »Rastlina-Export< Šempeter pri Gorici.’ Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. Ponudbe z referencami poslati gornjemu naslovu ali se javiti osebno. 17865-1 »PLANIKA«, INDUSTRIJA OBUTVE, Kranj, razpisuje mesto za normir-ca, ki ima potrebno prakso ali zadostno šolsko izobrazbo ter mesto vodje stranske dejavnosti (mehanične, mizarske itd.),, ki je strojni tehnik ali ima delovodsko šolo. Ponudbe »Planika«, Kranj. 17892-1 SPREJMEM HLAPCA. Žan Ivo, Bohoričeva 11. 17882-1 PRODAM dobro ohranjeno porzia-ner jopo, novo zapestno švicarsko uro in Cortizon injekcije. Živie, Prešernova 5-П. 17878-4 ZLATO ZA ZOBE prodam. Naslov v ogl odd. 17898-4 OTROŠKI VOZIČEK prodam. Dragomelj 56, pri Domžalah. 17886-4 NOV RADIO, zelo lep, prodam. Wolfova 10-1, desno. 17875-4 »WERTHEIM« BLAGAJNO, veliko enodelno, jekleno, prodamo. Plačljivo tudi z virmanom. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Sigurna var-., nost«. -4 ZABOJ ZA KLAVIR nujno5kupim. — Naslov v ogl. odd. 17865-5 SOBICO ЦОВ1 vpokojenka za pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 17868-9 DVOSOBNO STANOVANJE e kabinetom zamenjam za dvosobno. Takoj. Naslov v ogL odd. 17867-9 NAJDENA DESKA ČEPIČA na Poljanski cesti se dobi Zrinjskega c. štev. 15/1. 17879-10 PODPISANA Zajc Dáfcil|i razstavljeno grafiko toliko listov posvečenih ciganom, temu lahkenogemu, lahkomiselnemu in najbolj otoškemu ljudstvu Evrope, kakor jih slikar imenuje. Njil»ov grozni kor.ee v nacističnih koncentracijskih taboriščah ga je navdal s svetim srdom in ogorčenjent Tudi strašna usoda Zidov v hitlerjevskih krempljih ga je globoko pretresla in cela vrsta kakor z vročo krvjo zabiležemh, res pretresljivih umetniških dokumentov priča, kako ostro je obsojal to nečloveško barbarstvo. Te in še mnoge druge podobe so kakor kriki groze, kakor klici na pomoč, ki dramijo g'e-dalčevo vest, časih pa so to v, biblijski p-, obleki čisto nedo-gmatsko podane religiozne prispodobe boja, trpljenja in žr(«v za svoje ideale. T;#o ni čudno, da so nacisti po prevzemu oblasti med prvimi sv џ odoljubnimi nemškimi umetnin;, ki se niso uklonili duhovnemu nasilju, tudi Panko-ku prepovedali sleherno delo in javno udejstvovanje, nje¿«va dela, kolikor jih je ïj'o v javnih zbirkah, oa zažgali na gonadi kot značilne primere »izrojene umetnosti«. Tudi to ga ul zlo-milo, delal je naprej z enako odločnostjo in z enako doslednostjo, slike in r£;e so ¿>a skrivali prijatelji. K. Dobida Novo mesto se pripravlja na proslavo prvega občinskega praznika Ljudski odbor mestne občine Novo mesto je sprejel predlog Zveze borcev, da se 29.'oktober proglasi za občinski praznik. Proti koncu oktotva 1941 leta je bila na Frati formirana prva novomeška partizanska četa, ki je nato 29. oktobra sodelovala pri napadu na Nemce — na Bučki pri Škocjanu. Obletnico, ko so domačini iz Novega me" sta organizirano pričeli oboroženo borbo proti okupatorju, smatva ljudski odbor kot najprimernejši dan za občinski praznik. Za prv0 praznovanje občin, skega praznika se v Novem mestu zelo živo pripravljajo. 24. t. m. zvečer bo v Bršljinu velika akademija bršljinske »Svobode«. V nedeljo zvečer ob 20. uri bo v domu Ljudske prosvete nastop gojencev novomeške glasbene šole; v ponedeljek uprizore člani dvamatske sku. pine SKUD »Dušan Jereb« Klopčičevo igr0 »Mati«. V torek bo predavanje v okviru Ljudske univerze o vlogi Novega mesta v NOB. Predaval bo predsednik Vrhovnega sodišča LRS dr. Franc Hočevar. V sredo zvečer bo svečana akademija. Na sam pcaznik 29. oktobra dopoldne bo svečano odkritje spominske plošče vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz območja mestne občine, dalje odkritje kipov ko. mandantu Stanetu - Francu Rozmanu, komisarju Petru Kalanu . Borisu Kidriču ter odkritje spominskega kipa »Pesem svobode« na preurejenem Kidričevem trgu. Doprsna kipa Staneta in Petra Kalana ter spominska plošča padlim borcem in žrtvam bodo odkriti v zato urejeni dvorani Kresije. Na dan 29. oktobra dopoldne se bod0 tudi prvič odprla vrata novourejenega Dolenjskega muzeja, ki pomeni veliko pridobitev za Dolenjsko. Ta dan bo tudi ob 14. uri na Glavnem trgu promenadni koncert godbe Ljudske milice iz Ljubljane, zvečer pa v domu Ljudske pro. svete vokalni koncert orkestra in moškega pevskega zbora Dušan Jereb. Tudi telesnovzgojno društvo »Partizan« bo imelo v počastitev občinskega praznika več nastopov in tekmovanj. (r) Volivci občine Dravograd izbiralo kandidate Pretekle dni so se vrstili v občini Dravograd volilni sestanki, in sicer v Dravogradu. Libeličah, St. Janžu, Ostrici itd. Sestanki so zlasti sedaj dokaj dobro obiskani, ker zanima slehernega volivca poleg drugega tudi vprašanje Trsta. V več volilnih enotah so volivci izrazili željo, naj bi kandidiral v zvezno skupščino tov. Pavle Žavcer . Matjaž, sekretar okrajnega komiteja Zveze komunistov v Slovenjgradcu. Opaziti je bilo tudi, da je Volilni sestanki v Ormožu in okolici končani V nedeljo je bil v Ormožu zaključni sestanek volivcev, s katerim so večidel zaključene priprave za volitve v ormoški občini. Volivci so predlagali za zveznega kandidata dr. Jožeta Potrča, za republiško skupščino pa Milka Goršiča in Miho Koj-ca. Istočasno so bili tudi volilni sestanki zborov proizvajalcev. V zvezni zbor proizvajalcev je industrijska skupina predlagala Staneta Benčiča, kovača v tovarni Kidričevo, v republiški zbor pa Staneta Bizjaka, direktorja tovarne v Kidričevem. Kmetijska skupina zborov proizvajalcev pa si je izbrala za kandidate v zvezni zbor proiz- vajalcev Janka Markežiča, predsednika kmečke delovne zadruge Osojnik v Ptuju in Koloma. na Korpiča, predsednika kmetijske zadruge y Cepincih. V republiški zbor pa je predlagala za kandidata kmetijskega stro kovnjaka iz Ptuja Milana Lacka in kmeta iz Lopršicev Antona Plavca. Industrijska in kmetij, skupina sta predlagali tudi kandidate za okrajni zbor pro-izvaj alcev. Volivci so nato izrazili željo, da bi se vsi predlagani kandidati kmalu znašli v njihovi sredi, da se z njimi področno pomenijo o raznih vprašanjih, ki so važna za njihove kraje. S. H. v delavskih in industrijskih centrih razprava o kandidatih živahnejša kot v volilnih enotah, kjer prevladujejo kmetje. Tu premalo razpravljajo zlasti o delu, doseženih uspehih in napakah. Ker je področje dravograjske občine v pretežni večini polje-' delskega značaja, je bilo na zborih mnogo razpravljanja o davkih. Kmetje želijo, naj bi plačevanje davka čimprej uredili po katastrski odmeri, kar bi tudi vplivalo na zvišanje hektarskega donosa pri posa, meznikih. Sedanji način plačevanja davka po dohodkih pri posameznikih ne vzbuja zani" danja za dvig proizvodnje v kmetijstvu. Volivci si med drugim tudi želijo, naj bi kmetijska zadruga ali okrajna zadružna zveza v Dravogradu prirejali v zimskem času razna predavanja o kmetijstvu, sadjarstvu, živinoreji itd. Z mnogih volilnih zborovanj so volivci poslali protestne brzojavke v zvezi s tržaškim vprašanjem maršalu Titu in izvršnemu svetu FLRJ. F. S. V Šoštanja so izbrali kandidate Po predvolilnih sestankih SZDL je bil pretekli ponedeljek zbor volivcev mesta Šoštanja, na katerem so domačini poleg izbiranja kandidatov razpravljali še o perečih komunalnih vprašanjih. Obisk zbora ni bil zadovoljiv, saj se je začel z več kot enourno zamudo ob navzočnosti 170 volivcev od 1600 upravičencev! Volivci so nato sprejeli predlog, da naj bosta republiška kandidata sekretar okrajnega odbora SZDL JOŽE TE-KAVC ter tajnik okrajnega ljudskega odbora v Šoštanju FRANC PODVKATNIK. Zbor volivcev je tud: potrdil kandidaturo tov. VIKTORJA AVBLJA - RUDIJA za zveznega poslanca. Kot smo zvedeli, je dr. Omladič kandidaturo odklonil. Nato je predsednik ljudskega odbora Miloš Volk odgovarja! volivcem na najrazličnejša vprašanja, zlasti komunalnega značaja. Med drugim je pojasnil, da bo vodovod dogTajen že letošnje leto; dejal je tudi, da ¡ljudski odbor trenutno nima sredstev za tlakovanje ulice skozi mesto Zbor je ostro obsodil tudi potrošniško mrzlico, ki je v preteklih dnevih zavladala v Šoštanju. Volivci so zahtevali, da prejmejo krivci zasluženo kazen. Delo zbora je potrdilo mnenje, da je nujno v najkrajšem času znova sklicati sestanke volivcev, na katerih pa bi morali biti navzoči vsi ljudski odborniki, da bi lahko dali odgovore na vprašanja :z vseh sektorjev dela ljudskega odbora. M. B. KNEŽA Zadnjo nedeljo je bil na Kneži zbor voiivcerv Kneže Podmelca ;n ostalih okoliških naselij. Na zborovanju so volivci sogasno sprejeli predlog. da naj bo v tolminskem okraiju kandidat za zvezno skupščino Jaka Avšič. Za kandidata v republiško skupščino pa so voldjvci soglasno sprejeli dobro znanega in zaslužnega tovariša Dujca. I. B. Zamajala se je trdnjava ob žogi Zgodovinski remi celinske enjastorice proti Angliji, ki je ostala trejič neporažena na svojih tleh Sečoveljski rudaarji spet kopljejo premog Dne 26. oktobra 1863 se j e vsedlo zq že taöorat zeleno — mizo nekaj častitljivi5i gospodov v tako zv^ncra londonskem loka Lu »Freemasons Tavern«, Ti možje so bili silno navdušeni za neko igro z žogo. ki so ji takrat dejali » soccer«. 25 let pozneje pa so jo prekrstili za »football«. Enajst klubov je bilo takTat zastopanih na tej ustanovni skupščini, danes pa šteje angleška nogometna asociacija 25.000 amaterskih in profesionalnih klubov, mimo kdo ve koliko enajstoric »starih sabelj« študentov gasilcev itd., ki se zanje sploh ne meni. Angleška nogometna zveza n,¡ .ravno siromašna Kakor sodijo, ima ta čas okrog 200.000 funtov premoženja, razen tesa ima svojo reprezentančno stavbo sredi Londona in jo sploh označujejo kot vzorno unga nizaeijo v vsakem pogledu. Ze v preteki rm stoletju je začela Angl Lia svoj »football« izvažati. Najsi bo na Švedskem eLj v Južni Afriki ali v Hongkongu ali v Mehiki povsod so bili prvi nogometni klubi vsaj nekako pomešani z Angleža. Iz teh društev so pozneje rastle domače nogometne organizacije in velesila nogomet je začela prevladovat? v vsem športnem udejstvovanju. Angleška nogometna organizacija je dala tudi pobudo za ustanovitev mednarodne nogometne zveze, danes najbolj popularne športne organizacij e svete FIFE. v kateri imajo Angleži še dandanes prvo besedo in zavzemajo tudi v praviL. niški komisiji tega združenja štiri petine mest. Namen predvčerajšnjega nogometnega dvoboja med Anglijo in ostankom svete je bil slavnosten. V te.i tekmi ni šlo za točke niti za pokal kar je štelo, sta bila samo duh in namen, ki ga je im e’a te igra do vsebini. Tekma naj bi bila darilo hvaležne FIFE svojemu dedu. nogometni federaciji Anglije, ki je ob tej priliki priredila svojim častilcem razkošen banket z nad 1030 gosti. London je 90. obletnico nogometne igre proslavil temeljito. Od 1:0 na 3:1 ter 3:3 do 4:4 Štirje goli na vsaki strani, po ena ki je rešila tradicijo in prestiž enajstmetrovka v korist vsake enaj- Anglije. Vziic temu pa drži, da so storice in 100.000 neučakanih gledal- igralci FIFE dali svojim učiteljem cev, ki so bili do zadnjega prepri- dobro lekcijo. Lekcijo glede kombini-čani, da bo morala angleška nogo- ranja, lekcijo glede _ streljanja in meina reprezentanca priznati prvi lekcijo glede vztrajanja do konca v .poraz na svojem igrišču, to je bil vsaki situaciji. zunanji okvir wemblejskega stadiona Igrišče je bilo idealno, nobena sa-V tekmi med Anglijo in celino, ki se pica ni motila igralcev, zastavice ob je končala s 4:4 (2:3). Najbolj dra- kotih so visele popolnoma nepre-matičen trenutek tekme je bil tik mično in tudi razgled po prostoru je pred koncem, ko je angleški branilec bil kljub oblačnemu vremenu zelo Ramsey poslal tisto žogo v mrežo, dober. Tresle so se gore... Za nami je izredna sk upščina NZJ — Velika udeležba na zborih volivcev v gospodarskih organizacijah na Goriškem Na Goriškem so d glaonem že zaključili o gospodarskih organizacijah zbore volivcev. Številna podjetja je obiskal kandidat o zvezni zbor proizvajalcev Anton Sturm, ki je bil doslej poslanec zvezne ljudske skupščine. Imel je več predvolilnih govorov, med drugim tudi v tovarni pohištva »Edvard Kardelje v Novi Gorici. Zbora so se udeležili skoraj vsi delavci, ki so Sturma izbrali za kandidata o zvezni zbor proizvajalcev, Jožefa Štruklja pa p republiški zbor. Za okrajni zbor proizvajalcev so volivci predlagali kar 20 kandidatov, t. j. desetkrat več kot jih bo izvoljenih o njihovi volilni enoti. Končno so se zedinili, da bo imel vsak kandidat po tri sokandidate, med katerimi pa ni niti ene ženske, čeprav jih je v tovarni precej zaposlenih. Tudi v tekstilni tovarni v Ajdovščini, kjer je eden najboljših kolektivov, so se zbora udeležili osi delavci; a tudi tu so pozabili na žene. Kandidate so navzoči nato izbrali tudi iz vrst delovnega kolektiva tovarne likerjev, ker delavci in delavke te tovarne niso prišli na sestanek zbora, Čeprav tvorijo skupno s tekstilno tovarno eno volilno enoto. Delavci omenjene tovarne se pritožujejo zaradi slabega gospodarjenja v njihovem podjetju in so zaradi tega prikrajšani pri plačah, ki jih prejemajo o višini 60 do 80 odstotkov. Zato so od vodstva zahtevali, naj jim poda obračun svojega dela. Tekstilci sp nato soglasno zbrali Antona Šturma za kandidata v zvezni zbor proizvajalcev in Antona Ferjančiča o republiški zbor. ¡P- V Sečovlju pri Portorožu so te d ni slavili otvoritev obnovljenega rudnika črnega premoga. Slavnost se je pričela potem, ko je jamsko dvigalo pripeljalo iz zemeljskih glob in prve tone izkopanega premoga. Premogovnik o Sečovljah je prvič začela izkoriščati Italija o letu 1956, ko ji je močno primanjkovalo premoga. Rudarji so tedaj delali pod zelo težkimi pogoji. Italijanski kapitalistični delodajalci, ki jim je bila zaščita delavca zadnja skrb, so se kaj malo zanimali za nesreče, ki so se o tem rudniku vrstile druga za drugo. 700 rudarjev, kolikor jih je bilo tedaj o rudniku zaposlenih, je živelo o neprestani negotovosti za življenje. Mnogo izmed njih je hodilo na delo tudi po 25 km daleč. Stanovanj zanje ob rudniku ni bilo. Italija je najbolj neracionalno izkoriščala rudnik v letih 1942—1945r predvsem pri glavnem jašku, o katerem je bilo najmanj vode. Ostale rove, katere je voda najbolj zalivala, je puščala vnemar. Po osvoboditvi je Proizvajalci ptujskega okraja so izbrali kandidate Proizvajalci v ptujskem okraju so že izvolili kandidate za okrajni zbor proizvajalcev in kandidate za republiški in zvezni zbor. Volitve v okrajni zbor proizvajalcev bodo v industrijski skupini 5. novembra, v kmetijski pa 8. novembra. Proizvajalna industrijska skupina bo imela v okrajnem zbo- 28. oktober - občinski praznik Semiča Leta 1941 je odšla iz Semiča prva večja skupina Belokranj-fcev v partizane, ki se je združila v hribu nad Semičem z 'ostalimi skupinami — iz Črnomlja, Metlike in Gradaca. Tako je ■nastala prva četa 30 mož. Njen komandir je bil Alojz Fabjan iz 'Črnomlja, politični komisar pa 'Jože Mihelčič >z Semiča. 28. oktobra 1941. leta je odšla ta četa v torbe, toda v noži od 1. na 2. november je rta Gornjih Lavali skoraj v celoti padla v neenaki borbi z desetkrat močnejšim sovraižcikom. Zato so si v Semiču izbrali prav 28. oktober kot dan, ko so se tedaj pokazali enotne in ni- so klonili pod težo okupatorje, vih zločinov. Cetudj so videli partizane, kako so jih razmesarjene vlekli skozi vas, privezane na vozove, niso omagali. Jožeta Mihelčiča so živega ujeli in strašno mučili v ljubljanskih zaporih, a ni izdal ničesar. Končno so ga obsodili na smrt in ustrelili kot prvega obsojen* ca v Sloveniji. Ko bodo Semičani proslavljali svoj praznik se bodo 28. oktobra spominjali vseh padlih, odkrili bodo tudi spominsko ploščo heroju Jožetu Mihelčiču iz Vavčje vasi. J. V. ru 28 zastopnikov, kmetijska pa devetnajst. Volivci-proizvajalci so tudi že predlagali kandidate za zvezni in republiški zbor proizvajalcev. V zvezni zbor bodo volili skupaj s proizvajalci iz murskosoboškega, ljutomerskega in ptujskega okraja. Delavci v industriji so izbrali za kandidata v zvezni zbor STANETA BENČIČA, delavca iz tovarne aluminija v Kidričevem, za republiški zbor pa so predlagali ANTONA KOLENKA,-uslužbenca tovarne strojil v Majšperku in STANETA BIZJAKA, direktorja tovarne aluminija v Kidričevem. Kmetijski proizvajalci pa bodo ' imeli v zveznem zboru dva zastopnika. To odgovorno dolžnost naj bi opravljala JANKO MARKE-2IČ, predsednik KDZ Osojnik pri Ptuju in KOLOMAN KORPIČ, predsednik splošne KZ Čepinci, okraj Murska Sobota. V republiškem zboru pa bosta zastopala kmetijske proizvajalce kmet MILAN LACKO, sin narodnega heroja Jožeta Lacka in MARTIN GOBEC, direktor ekonomije v Kidričevem. (Jp) bilo vsako delo v rudniku nemogoče. Rudnik je bil zanemarjen in pre-plaoljen z Dodo, strojne delavnice in upravno poslopje pa popolnoma uničene. Z obnovo rudnika so pričeli leta 1950. Delo, ki je bilo zelo težko in nevarno, je sprva počasi napredovalo. Kljub nevarnostim pa ni bilo nobene smrtne žrtve. Obnova rudnika je počasi napredovala tudi zaradi tega, ker ni bilo točnih načrtov in ne strojev, ki bi jih morala dobaviti Italija. Ob rudniku stoji sedaj novo upravno poslopje, strojne delavnice in stanovanja za 25 rudarskih družin. Za tiste rudarje, ki iz oddaljenih krajev prihajajo na delo, so preskrbljena prevozna sredstva. Za sedaj je o rudniku zaposleno 119 rudarjev, pozneje, ko bodo vsi rovi dojtončnv očiščeni vode in izvršene še ostale potrebne reparacije, bo zaposlenih okrog 650 ljudi. , Slavnost, ki so jo priredili ob otvoritvi rudnika, je bila skromna, toda zato toliko bolj prisrčna. V rudniški dvorani je bila kulturna prireditev, na kateri je sodeloval pevski zbor >Svobodac iz Sečovelj ter orkester JLA iz Portoroža .Rudarji so ob tej priložnosti slovesno obljubili, da bodo z vsemi silami prispevali k izgradnji socializma, o protestni resoluciji pa so'izjavili, da so vedno pripravljeni pomagati v borbi za dosggo naših pravic. E. K. Vizjakovi mami v spomin V visoki starosti 91 let je te dni preminula v Celju Vizjako%*a mama. Pokojna je bila doma v Križah pri Žalcu, a se je kmalu po prvi svetovni vojni preselila v Celje. Tu je že 1925. leta izgubila moža. V drugi svetovni vojni okupator tudi njej ni prizanesel. Ko so celjski nemčurji izvedeli, da obsoja njihova grozodejstva, so jo poklicali na zaslišanje. Kot zavedna slovenska žena ni klonila. Ponosno jim je zabrusila' v obraz: »Slovenka sem in Slovenka bom ostala!« To je bilo dovolj. ‘ Morala je v izgnanstvo. Kljub visoki starosti, pomanjkanju in trpljenju ni omahnila. Srečna se je vrnila v Celje, kjer so se zbrali okrog nje otroci, razen sina Adolfa, ki je za vedno ostal v Dachauu. Vsi, ki so Vizjakovo mamo poznali, jo bodo ohranili v lepem spominu. A. G. Pretepla sta gr. R. N. in njegova žena sta hudo poškodovala Vekoslava Regoviča, frizerja iz Ormoža. Tako sta ga namreč pretepla, da sta mu zlomila rebro, poškodovala roko in mu povzročila notranje poškodbe. 65-letni Regovič je moral zaradi tega iskati zd ravrn iško pomoč, medtem ko se bosta morala napadalca zagovarjati pred sodiščem. S Љ in vse je spet dobro V torek zvečer je bila zaključena z velikim zanimanjem pričakovana izredna skupščina Nogometne zveze Jugoslavije, ki naj bi bila prečistila skaljeno ozračje med nogometnimi forumi in društvi ter pristaši nogometne igre vobče v zvezi z znano afero igralca Veselinoviča iz novosadske Vojvodine in poznejšimi sklepi, zaradi katerih je Vojvodina v prvenstveni lestvici izgubila d%-e točki. Kakor smo že pisali, se je skupščina z vsemi običajnimi formalnostmi v navzočnosti nad 100 delegatov začela mirno in dobro obetajoče, ker so bili vsi delegati bolj ali manj pripravljeni na -diskusijo. Medtem ko je ena skupina delegatov kritizirala delo upravnega odbora NZJ, je druga obsojala samovoljno ravnanje nogometnega odbora Vojvodine, tako da je nazadnje prišlo tako daleč, da je skupščina prišla do zaključka, da sta krivi obe strani in je treba opredeliti samo, čigava krivda je večja. Temu vprašanju pa skupščina tudi ves drugi dan ni prišla do dna. Razprava se je nadaljevala v medsebojnem obtoževanju, češ da so nekateri člani upravnega odbora le preradi zagovarjali interese svojih klubov in svojih republik, medtem ko so pristaši starega upravnega odbora očitali Novosadčanom, da so si tolmačenje pravil in pravilnikov čisto samovoljno razlagali po svoje. Na skupščini je bilo prisotnih tudi 13 delegatov iz Slovenije, med katerimi je — po do zdaj dosegljivih virih — posegel v diskusijo samo inž. Šubic iz Ljubljane, ki je želel dobiti pojasnilo o tem, kako je mogel tajnik NZJ Kosta Popovič, ki je podal ostavko, sodelovati pri reševanju pritožbe Vojvodine. Preden je kandidacijska komisija objavila svoj predlog za sestavo novega odbora, je delegat Črne gore Vlado Jovanovič predlagal, naj skupščina sprejme naslednji sklep: da se obsodi nogometni odbor Vojvodine zaradi nepravilne registracije Veselinooiča: da se obsodi osem članov upravnega odbora, ki so dali ostavke, pri čemer so se poslužili napačne metode dela in da se v celoti obsodita upravni in izvršni odbor NZJ zaradi tega, ker sta gledala mnogim stvarem skozi prste in s takim delom omogočila, da je prišlo do sedanje nezdrave situacije v nogometnem športu pri nas. Kandidacijska komisija je nato predložila listo kandidatov za novi upravni odbor, na katerem so bila -naslednja imena: dr. Andrejevi ć, Baškot, Begovi 6, Belovski, Crnjanski, Anton Čamernik, Cubrić, Dackovič, Dernjac, Dugonjič, Džetvaf, Erceg, Filipovič, Anton Franetič, Djina, Grličko, Hamovič, Ivanovski, Toza Jovanovič, Vlado Jovanovič, Jovovič, Korobar, Kladarin, Kovač, Stane Lavrič, Oklobdžija, Pavelič, Plejič, Pešič, Perišič, Mirko Presinger, Radovanovič, Janko Raj-benšu, Ranogajec, ~ Rakič, Sabljak, Simeonov. Zatezalo, Zelenovič. Tej listi so dodali še nekaj kandidatov drugi delegati. Tresle so se gore... In rezultat? To bomo videli. Izredna skupščina bo stala 4 milijone dinarjev, to je že znano. Naši sabljači pred težko nalogo HRVATSKO-SLOVENSKA Split — Ljubljana LIGA Nogometni predstavnik Spiha v hrvatsko-slovenski ligi bo to nedeljo nastopil v Ljubljani kot gost 2NK Ljubljane. V Splitu igrajo že dolgo dober nogomet in vsi zastopniki nogometne Dalmacije zavzemajo v prvenstvenih tekmah vidna mesta. Enajstorica Splita je ta čas na drugem mestu prvenstvene lestvice, tako da bodo to nedeljo ljubljanski gledalci nogometnih tekem lahko prišli na svoj račun. Domačini se bodo morali res zagrizti v borbo, če ne bodo hoteli ostati pri delitvi točk prekratki. Predvsem velja to za napadalno petorico,*ki se mora zavedati, da brez strela na vrata ni gola. Tekma bo ob 14. uri na stadionu Železničarja v Šiški. v tem V*, zaporednem kolu hrvatsko-slovenske lige bodo igrali razen tega še: v Celju Kladivar : Korotanv Varaždinu Sloboda : Kvarner, na Reki Lokomotiva : Tekstilac (V), v Zagrebu Metalac : Izola in v Borovu Slaven : Segesta iz Siska. Tekma sama je minila ▼ divjem tempu in preden se je občinstvo prav zavedlo, je je bilo tudi konec. Angleži so se kar od začetka zapletli v težave. Levi branilec Eckersley se je prvi poslužil nedovoljenih sredstev proti Vukasu in sodnik Grifiths je kratko in malo odredil enajstmetrovko. Kuhala je postavil 1:0. Toda Angleži so odgovorili z napadom in v mauj ko eni minuti je bil ta gol izravnan. Mortensen je bil njegov strelec 1:1. Osem minut kasneje je imel žogo Zebec, ki je ušel Ramseyu in pod« ložil usnje Bonipertiju, ta pa je drugič ukanil vratarja Merricka. Stanje 2:1 za FIFO. Pet minut pred koncem prvega polčasa je spet Zebec pognal v akcijo Bonipertia, ki je še enkrat našel pot do omrežja. Nič manj ko 3:1 za FIFO! Občinstvo je obnemelo. Tik pred sodnikovim žvižgom se je Navarro odločil za ukrep za silo in povrnil žogo Zemanu. Toda usnje se je trkljalo prepočasi, za njim je skočil Mullen ia mu pomagal mimo vratarja v gol, To je bilo 3:2 za Evropce in —-izid polčasa. FIFA je zdaj zamenjala Zemana ia uvrstila Bearo. Začetek druge polovice igre je bil skoraj tragikomičen. Čajkovski, ki je ртеје1 žogo od Nordahla, jo je silovito pognal naravnost v sodnika, da je skoraj crae-sveščen obležal na tleh. Hitro so mu priskočili na pomoč, toda mož je vendarle potreboval dve minuti, da je spet lahko »uradoval« dalje. Angleži spet v napadu. Nevaren strel »starega« Matthewsa je Beara nesrečno zasukal na noge Mullena in ta ni imel težav, da je izravnal razliko, na 3:3. Zdaj so Angleži začeli s polno paro. Malo je manjkalo, da niso ušli 7.a gol naprej, toda tu je bil Beara, ki je držal vse, medtem pa so na drugi strani v 63. minuti spet celinci po Kubali prišli do četrtega zgoditka 4:5. Ta dogodek je nekoliko preplašil Angleže; Evropci so še bolj pritisnili na njihovo stran. Sredi tega pritiska je Mullen v 80. minuti z glavo poskusil ugnati Bearo, toda ta pa je posegel vmes s pestjo in rešil nesrečo. Angleži so zahtevali gol, toda sodnik ni pristal. Dve minuti kasneje je tudi Nordhal našel pot med drogove, toda sodnik je odredil offside in tudi ta zgoditek ni obveljal. Vsi poskusi za izenačenje so se zdeli zaman. Toda zdaj je prišel teatralični konec! Ko so že vsi računali x zmago evropskih učencev, sta Mortensen a, ki se je skušal polastiti Mul-leno ve žoge, prijela v klešče Posipal m Navaro. So-dnik je pokazal na belo točko in Ramsey je nekaj sekund pred koncem poslal četrto žogo za Anglijo v ogrodje. To je bilo 4:4 — v 47. minuti drugega polčasa. Tako je Anglija rešila še tretje srečanje v zgodovini nogometa, da ni bila tepena na svojem travniku v Wembley ju. Slovenski saiblteč? so s tekmovanjem za Hanžičev memorial, ki je bilo preteklo nedeljo v Mairtj-boru. ipričeli drugi del letošnje sezone. Forma posameznih tekmovalcev na tej preizkušnji je bila različna tako da so tudi možnost-; posameznikov za državno prvenstvo (ki’ bo konec tega tedna v Beogradu) kaj različne. NAJVEČ OBETA JURE BAUMGARTEN Odkritje letošnjih tekmovanj je prav gotovo mladi in talentirani sabljač ljubljanskega Odreda Jure Baumgartfn Kljub temu da .le še mladinec, je osvojil letošnje člansko pr^nstvo Slovenije in tudi na nedeljskem tekmovanju v Mariboru zasedel prvo me. sto. Mimo , tega je letos nabral tudi mednarodnih izkušenj, saj se je udeležil mladinskega svetovnega prvenstva v Parizu Ce k temu dodamo še izredno koncentracijsko sposobnost tega tekmo, valca. lahko trdrrio, da ima v Beogradu izmed vseh slovenskih udeležencev največ šans. Razen njega bodo nas to d ili še Grahor Klopčič, ki ga odlikuje izdelana tehnika Brčnč in Mezgolič. kaj je s Članicami, V številčno močni ekipi Odreda za to najvažnejše tekmovanje (11 tekmovalcev) je tudi mladinska državna prvakinja Maja Mihelič. Zaradi nerednega treninga (študij!) pa ne bo nastopila tako dobro pripravljena, da bi mogi' pričakovati kakšne presenetljiv'; uspehe. Ze sam plasma v finale bi bil zanjo dober rezultat. Od os te Lih tekmovalk - je treba orne. niti S-pelakovo in. Eli Mihelič. Vodja Odredove ekipe bo tež. Pengov, ki je pred kratkim prevzel vadbo teh mladih sabljačev. Kakor smo izvedeli, bodo v Beogradu branili barve našs republike samo ljubljanski tekmovalci ker je mariborski Branik zaradi finančnih težav odpovčdal udeležbo. -i. Nogomet v Litiji V Litija je bila v nedeljo prvenstvena tekma iz V. kola skup ne B LNP med domačo Litijo in ljubljanskim Poštarjem. Po enakovredni; igri so zasluženo zma. •gali gostje z rezultatom 2:1 (1:1). Vsekakor so domači napadalci za« pravili mnogo ugodnih priložnosti za dosego gola. Ugajala ste vratar Kožuh in prodom- Kraševec med gosti, medtem ko so bili pri domačih najboljši Štrus Tišleir in Podlipnik ter tudi strelec gola Zrimšek. Sodil je Gjud iz Ljubljene. Odbojkarski turnir v Škofji Loki Preteklo nedeljo je bil v Škofji Loki odbojkarski turnir ob udeležb; domačih društev Partizana in Borca ter Partizana iz Kranja. Najboljšo igro so pokazali igralci domačega Partizana po zaslug- bratov Megušar. Ekipa, je zmagala nad obema tekmecema :o sicer nad Partizanom (Kranj) s 3:0. nad Borcem pa s 3:1. Dvoboj med Borcem in Partizanom iz Kranja se je končal z 2:0. V Škofji Loki se odbojka lepo razvija :n pologom«; približuje višini Kamnika. Jesenic in. Radovljice. £ A П Gligorić spet ob točko V predzadnjem kolu (XXIX.) turnirja kandidatov v Ziirichu so bili doseženi tile rezultati: Reshevsky — Gligorić 1:0, Keres — Tajmanov remi, Smislov — Najdorf remi, Geller — Petrosjan remi, Kotov — Averbah remi, Boleslavski — Szabo 0:1, Stahlberg — Euwe remi. Ëronstein je bil prost. Stanje po tem kolu: Smislov 17.5, Reshevsky 15.5 (1), Bronstein _ ia Keres 14.5 '1), Petrosjan 14.5, Naj-dorf 14 (1), Kotov 14, Tajmanov 13.5, Geller 13 (1), Averbah 15, Boleslavski 12.5 (1), Gligorič 12 (1), Euwe 11.5, Szabo 11 (1), Stahlberg 8. Zmagovalec v Varaždinu — Valjevski ŠK V tekmovanju II. zvezne šahovske Kge v Varaždinu je po IV. kolu Çresel v vodstvo Valjevski SK pred rigiavom iz Ljubljane in Branikom iz Maribora. Favorit iz Valjeva je obdržal prednost tudi v zadnjem kolu, tako da je bil vrstni red ekip ob zaključku: Valjevski ŠK 27, Triglav 23, Titograd 18.5, Zagreb 1S.5, Branik 18 in Romanija (Sarajevo) 15 točk. „SLAVOLOK-™ R"i i—fi__________________________________ZMAGE“ Ljubezen! Kaj vse je moralo kriti to ime! Od najrahlejše nežnosti kože do najbolj oddaljenega upora duhá, od najpreprostejše družinske želje do smrtne pretresenosti, od nezavestnega parjenja do borbe Jakoba z angelom. Tu stopam, je dejal Ravie, mož z več kakor štiridesetimi leti, izšolan v mnogih šolah, k tlom pobit in spet zravnan, z izkušnjami in znanjem, presejan skozi cedilo let, trši, kritičnejši, hladnejši — ne da bi bil hotel in verjel, ne da bi bil mislil, da bo še enkrat prišlo — in že je zdaj tu in vse izkušnje ne pomagajo nič, vse znanje dela to samo še bolj goreče — in kaj gori bolj na ognjih čustva kakor suhi cinizem in nakopičeni les kritičnih let? Šel je in šel in noč je bila prostrana in je odmevala; šel je brezbrižno dalje in ni vedel, ali so bile ure. ali minute, in ni bil posebno začuden, ko se je spet znašel na vrtovih za Rafaelovo cesto. Hiša v Pascalovi ulici. Bela nadstropja in tam gori visoko studiji, nekateri razsvetljeni. Našel je okna Joaninega studija. Bila so svetla. Bila je doma. A nemara je tudi ni bilo doma in 60 samo luči gorele. Zoprno ji je bilo prihajati v temne prostore. Natančno kakor njemu. Ravie je stopil na drugo stran ceste. Nekaj voz je stalo pred hišo. Rumen roadster med njimi, normalen motor, odprt kot dirkalni voz. To je utegnil biti voz drugega. Voz gledališkega igralca. Rdeči usnjeni sedeži, armaturna plošča kakor za kakšno letalo, z obilico nepotrebnih instrumentov — jasno, to je moralo biti. Sem mar ljubosumen? je pomislil ves začuden. Ljubosumen na slučajni objekt, na katerega se je obesila? Ljubosumen na nekaj, kar me nič ne briga? Lahko si ljubosumen na kakšno ljubezen, ki se je odvrnila od tebe — ne pa na to, k čemur se je obrnila. Krenil je nazaj k nasadom. Cvetje je vonjalo iz teme, sladko, pomešano z duhom po prsti in ohlajenem zelenju. Dišalo je močno, kakor pred nevihto. Našel je klop in sédel. To nisem jaz, je pomislil, ta zapozneli ljubimec, ki sedi tukaj na klopi pred hišo ženske, ki ga je zapustila, in gleda v njeno okno! To nisem jaz, ki ga stresa poželenje, ki ga lahko natančno secira, a ga le ne more obvladati! To nisem jaz, ta bedak tukaj, ki bi dal cela leta za to, da bi mogel zavrteti čas nazaj in mogel dobiti nazaj neko plavolaso bitjice, ki bi mu isto budalost brbljalo v uho! To nisem jaz — k vragu z vsemi izgovori — ki sedi tukaj in je ljubosumen in zlomljen in klavrn in ki bi najrajši zažgal tisti voz tamle! Poiskal je cigareto. Tiho žarenje. Nevidni dim. Kratka ko-metna pot vžigalice. A zakaj ne stopi tja gor v njen studio? Koliko pa bo že? Ni bilo še prekasno. Luč je še gorela. Situacijo bi že obvladal. Zakaj je ne odpelje? Zdaj, ko vse ve. Je ne odpelje in ne vzame s seboj in je nikdar več ne izpusti? Strmel je v temo. Kaj bi pomagalo to? Kaj bi se zgodilo? Onega drugega ni mogel vreči skozi okno. Ničesar in nikogar ne moreš vreči iz srca koga drugega. Mar je ne bi bil mogel vzeti, ko je prišla k njemu? Zakaj ni storil tega? Vrgel je cigareto stran. Ker ni bilo dovolj. To je bilo tisto. Hotdl je več. Ne bi bilo dovolj, tudi če bi prišla, celo če bi se vrnila in bi bilo vse drugo pozabljeno in potopljeno, nikdar ne bi bilo več dovolj, na čuden in strašen način nikdar več dovolj. Nekaj je bilo zgrešenega, žarek fantazije, ki ga je ogledalo ujelo in ga žarkeje vrglo nazaj v samega sebe, nekdaj ni več zadel zrcala. Zdaj je šinil že mimo njega v slepo neizpolnjivost in nič ga ni moglo vrniti,, nobeno zrcalo več in nobenih tisoč zrcal več. Lahko so ujela samo še del, nikdar pa ga več prinesti nazaj; že davno se je zgubljen kot duh prikazoval v praznih nebesih ljubezni in jih polnil samo še s sijočo meglo, ki ni imela več svoje oblike in ne bo nikdar več imela mavrice okrog ljubljene glave. Čarobni krog je bil razbit, ostala je tožba, upanje pa je ležalo v črepinjah. Nekdo je prišel iz hiše. Moški. Ravie se je dvignil. Neka ženska je šla za njim. Smejala sta se. Nista bila onadva. Eden izmed voz je startal in odpeljal. Vzel je drugo cigareto. Bi jo bil mogel držati? Bi jo bil mogel držati, če bi bilo drugače? A kaj moreš držati? Iluzijo samo, drugega ne. Toda ni iluzija dovolj? Si mogel kdaj kaj več doseči? Kdo ve kaj o črnem vrtincu življenja, ki brezimno polje pod čuti, ki ga iz votlega bučanja spreminjajo v stvari, v mizo in v svetilko in v domovino in v ti in v'ljubezen? Vse to je samo slutnja in grozljiv somrak. Ni to dovolj? Ni dovolj. Dovolj je samo, če kdo verjame v to. Ce kristal pod kladivom dvoma poči, ga lahko samo zlepiš, drugega nič. Lepiti, lagati, in gjedati zlomljeno luč, ki je bila nekoč beli sijaj! Nič se ne povraća. Nič se znova ne oblikuje. Nič. Tudi če bi se Joan vrnila, bi to ne bilo več isto. Zlepljen kristal. Ura je bila zamujena. Nič je ne more vrniti. i