Stev. 156 TRST, v četrtek 8 junija 1911 Tečaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN t«U »k attoljsii bi prutlklb ik ik ponioljklk afe t. i|a«ra|. — U!|fi]oq o si Bq ^O r«**»lftae iteT. m prodai^o po * nvft. (6 stefc) t i tab»Jfc»rn&h t Trsta ia okolici. Gorici. KimJ«, Sfc. PM^oiai, Solani. N»bro*ini, St. Lnofli T.lminu, ijiar-ttini, Dornbergn itd. Z»»tar«J* iUr. po S tri (10 mtvkj. ••LASI 8E RAČUNAJO MA MILIMETRI ▼ H 1 kalen«. ORNE: Trjorinukd ia »brini oglnai pa • mz. mm, ilk MTodor pa ▼san aamrtoice, z«Jjt*]«, poslanic«, orlu I« si. mm Z G. oglas« t toksin Sata 4o S 30 K, rlaai AanaraJ ogi«.V« ▼ teksta F »daljna vrsta K 2. Hali oglasi po A Kot. koaoda, naj-caau pa 40 stoL Oglas* spr^jsaia Iaasratai oddelek nprnva „Edinosti*. — Plainj« se iikljnfina U nprari ^Ediaosti". ^ i. - PlaltJIvo In utof!]*ve o Trstu. NAROČNINA ZNAŠA s ni a y. j^frrt tot^ia^ a aaaso«^«* punia* iob b—i m poitljsio aa vodniAtro lista. Nafrnnk*-I GVte i i rt J rv - 1 ^PtzHL^-jSHVif^^s iz iM Oltitto poUHtntfli Naši kandidati: I. Za prvi okraj: MAT KO RRANDIĆ, urednik. II. Za drugi okraj: Dr. OTOKAR RYBA&, odvetnik. III. Za tretji okraj: Dp. JOSIP WILFAN, odvetnik. IV. Za četrti okraj: IVAN ŠKRJANC, prožni mojster. V. Za peti okraj (okolica): Dr. OTOKAR RVBAft, odvetnik. tant grof Paar. V tem času pride cesar v Schonbrunn, da, ako bo potreba, deli posebne avdijence. Bolgarski car pri cesarju. DUNAJ 6. Cesar je danes dopoludne vsprejel v privatni avdijenci bolgarskega carja Ferdinanda. Avdijenca je trajala 20 minut. Potovanje nadvojvode Karla Frana Josipa v London. DUNAJ 7. Nadvojvoda Karol Fran Josip odpotuje dne 17. t. m. v London, kjer bo 'C; 1-3 KOLIN 6. „Koln. Zeitung" poroča, da so turške čete streljale pri Podgorici na črnogorskega obmejnega komisarja, na kar se je vnel boj med Turki in Črnogorci. — Na obeh straneh je bilo več mrtvih. Kralj in prestolonaslednik sta se podala v Podgorico, da se na licu mesta informirata o stvari. SKOPLJE 6. Dobro obveščeni krogi za-gotavljajo, da se Malisori branijo proti turškim vojakom z gorskimi topovi. Turki so videli trojico takih topov. CARIGRAD 6. Današnji ministerski svet se je bavil z izbruhom ustaje Miriditov in je i ▼oral vodnik iTIliK GODUTi.. Lastnik '.Bdinort". - Natisnila Tlakama „EdinoM" aadnga s emejeaiaa pereitoom r Trata, alioa G VBv 0 [ S6 " ; 3n. _ takih, kakoršne bi morale biti šole — takmj kakoršriih je hotel naš slavni pedagog Ko- Politično društvo „Edinost" sklicuje naslednje volilne shode pri kronanju kralja Jurija zastopal cesarja brzojavno poslal navodila Turgut paši. Frana Josipa. Povrne se pa dne 23. tega. CARIGRAD 7. O napadu Malisorov in meseca. i Miriditov je vojno ministerstvo priobčilo Nove demonstracije viničarjev na Fran- brzojavko vrhnega poveljnika v Albaniji. — Brzojavka pravi, da so ustaši, njih nekoliko coskem. BAR-SUR-AUBE 6. (ob 6. uri zvečer). stotin, nameravali zasesti trdnjavo Alesio V mestu vlada veliko razburjenje. Viničarji!«" nekolth utrjenih toček okolu nje ter ople-posamičnih bližnjih vasi so se zbrali in mar- ^ogo orožja Napadalci so prerezali širajo proti mestu. Vsa posadka je priprav- brzojavno žico v Drac. Ob spopadu s Ijena. Demonstratje so baje oboroženi s pu- t£|mi in orožniki Ob spopadu s če-so Albanci imeli več mrt- O 2) 3) 4) In sicer: v četrtek dne 8. junija t. L ob 7 V, uri zvečer na dvorišču g. Frana Čehovin v Kjadinu - Sv. Alojzij št. 781/782 (blizu gosp. Gregorčiča). v četrtek dne 8. junija t. L ob 7 x/a uri zvečer na dvorišču g. Ivana Turk v Škorklji (ul. Romagna). v soboto 10. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilno gosp. Živica pr: Sv. Ivanu (na lonjerski cesti). v soboto 10. junija t. 1. ob S1/« uri zvečer v gostilno gosp. Perhavca v ulici Carli. škami. Oblastnije so zaukazale, da se zapro vse mestne prodajalnice. BAR-SUR-AUBE 7. (Opolunoči). Viničarji so se razkropili, ker so našli vse ulice zasedene po vojakih. Sedaj je mir. Stolipin odstopi? PETROGRAD 7. V dobroobveščenih krogih zagotovljajo, da v kratkem odstopi ministerski predsednik Stolipin, ki je padei pri carju v nemilost. TURČIJA. Potovanje sultana v Makedonijo. BELIGRAD 6. „Politika" poroča iz zanesljivega vira iz Soluna, da sultan radi sedanjih političnih odnošajev ne obišče Stare Srbije. Sultan Mohamed V. v Solunu. SOLUN 7. Sultan je dospel semkaj na vojni ladiji „Heiredin Barbarosa" ob 3. uri popoiudne. Vojno ladijo je spremljala vsa eskadra. Na tisoče zbrana množica je navdušeno pozdravljala prihod ladij. Mohame- Pariz 7. — Umrl je bivši ministerski predsednik senator Rouvier. Petrograd 7. V Zarizinu so aretirali dansko prebivalstvo pozdravlja obisk sultana .l moža, ker je umoril nekega častnika in nje- vih in ranjenih. Na turški strani je bil ranjen en orožniški poročnik in en civilist. Iz Skadra so bili odposlani 3, iz Drača dva bata-lijona, da zajamejo Albance. Ministerstvo za unanje stvari je poslalo turškim poslanikom komunike, v katerem opisuje dogodke ter dementuje govorice, češ, da so se spuntali Miriditi in proglasili avtonomijo. SOLUN 7. Trdnjavo Alesio je napadlo 1000 mož, od karerih je bilo 300 dobro oboroženih. Ostali so imeli sekire, jatagane in revolverje. Torgut Šefket paša je zamo-gel dosedaj odposlati v ogroženi okraj le 2 batalijona. SOLUN 7. V škaderskem vilajetu so ustaši doslej požgali vojašnic in stražnic v vrednosti 20.000 turških funtov. Vrhni poveljnik zahteva kredit, da se zgradbe zopet popravi. _ zelo prisrčno. l'e DNEVNI RED: Državnozborske volitve. ROJAKI! Zberite se v velikem številu, da trdno sklenemo svoje vrste in se skupno okrepimo za bližnji boj! ODBOR pol. društva „Edinost". i govo soprogo. Aretiranec je priznal, da Kolera. j ubil doslej 57 oseb, med temi dr.a Popova CARIGRAD 7. Do včeraj je obolelo na iz Kazana. Radi umora na tem poslednjem koleri 5 oseb, med temi trije vojaki. Iz Sam-' je bila svoječasno obsojena neka babica, ki suna poročajo, da se kolera razširja. Od 28.! se nahaja še sedaj v ječi. maja do 2. t. m. je v Samsunu obolelo 77 j Pariz 7. Danes zjutraj je dospel sem-oseb, umrlo jih je pa 45 ; od 3. do 5. t.! kaj turški prestolonaslednik Jusuf Izedin, ki m. je obolelo 41 oseb, od teh so tri umrle, je namenjen v London. Vlada je določila 30.000 funtov za pobija-1 Pula 7. Hidrografični urad poroča: Ob nje kolere v Samsumu. V Smirni je od 29. 12 uri 19' 49" popoiudne so aparati zabele-m. m. do 4. t. m. obolelo 11 oseb, umrlo žili dolgo trajajoče valovito gibanje tal, ki pa pet. ; prihaja od zelo močnega daljnega potresa. Iz Meksike. j Ognjišče potresa, bržkone Turkestan, utegne MEKSIKA 7. Madeiro je dospel sem-jbiti oddaljeno na 5300 km. ,o io „erJ^joi^ , Trdit«m i Clermont Ferrand 7. — Mednarodni kongres je bil danes zaključen, potem, ko je vsprejel predlog, v katerem se izraža želja po omejitvi vojaških bremen. kaj. Prebivalstvo ga je vsprejelo z velikim; BRZOJftUNE UE5TI. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je nadaljevala splošno debato o proračunu minister-stva za uk in bogočastje. Papežev nuncij pri cesarju Fran Josipu. DUNAJ 7. Cesar je danes popoiudne v Schonbrunnu vsprejel v slovesni avdijenci novoimenovanega papeževega nuncija Bavona. Cesar v Lainzu. DUNAJ 7. Cesar se je popoiudne odpeljal v vilo Hermes v Lainz, kjer ostane več tednov. Spremljal ga je generalni adju- navdušenjem. Ustaja v Albaniji. CET1NJE 6. Včeraj se je raznesel glas, da so Miriditi napadli mesto Alesio in proglasili svojo neodvisnost ter da je predsednik njihove provizorične vlade Terencij Tocci izdal v vasi Vana proglas, ki je bil odposlan tudi vsem tukajšnjim diplomatičnim zastopnikom. V tem proglasu poživlja Tocci na splošno ustajo, obljublja kristijanom in mohamedanccm enake pravice in prosi pomoč dobrovoljce v, da se prežene Turke iz Albanije. Viadni krogi menijo, da bodo sedaj Malisori z novim pogumom nadaljevali vojno, ker so se spuntali tudi Miriditi. Brzojavne zveze Skadar-Alesio-Sv. Ivan v Medui so razdejane. Črnogorska vlada je poslala v Bar generala Martinovića, da vzdržuje nevtralnost, kajti ustaško ozemlje se nahaja blizu črnogorske obale. P O D L I S T E K. Češka Magdalena. Zgodovinska novela iz XIV. stoletja. - Spisal Ferdinand Schulz. - Poslovenil H. V. Ker o vsem, kar se je od danes zjutraj pogajalo in dogovarjalo med njo in kraljem Kazimirjem, do sedaj ni imela niti pojma, ni zamogla Aluša razumeti izraza vshičenja svoje zapovednice. Samo po izrazu njenega lica je pogodila, da se ji ni pripetilo nič neprijetnega. „Ali je bil to v resnici Vitek, ki je sedaj zmagal ?" je vprašala, samo da jo dovede k jasnejšemu izraženju njenih misli. „Ah, kaj se jaz brigam, kedo je tam doli zmagal !" je Kristina, hiteč po stopnicah v prvo nadstropje, prehitela AIušo, da-si je bila poslednja za par let mlajša in šib- kejšega telesa. V par trenotkih je že stala Kristina v svoji glavni sobi, na pol zakrita za preprogami okna, od koder se je dobro videlo na vse namestje; in kažoč s prstom na oba kraljevska prestola je vprašala svojo zaupnico, ki je vsa zasopljena prihitela k njej: „Kateri izmed onih dveh kronanih bi ti bolje ugajal ?" „Meni bi vedno bolje ugajal mož, ki je divjejši," je odgovorila AluŠa. „In ta Poljak izgleda poleg našega kralja Karola kakor satan. On gotovo ognjevito ljubi!" „Moram ga čuvati pred teboj," se je šalila gospa Kristina, „da mi ga ne zapelješ !" Aluša se je opotekla od začudenja. „Morda ta poljski vitez, ki je bil zjutraj tukaj?...4* je zadobila po trenotku zopet moči k vprašanju. „Da, to je bil odposlanec kralja Kazi-mirja," je pritrdila gospa Kristina, ki je napeto zasledovala zadnje dejanje slavnega turnaja. „To je soglasje !• je radostno poska- XXIII. glavna skupščina „Zaveze jugoslov. učiteljskih društev" dne 4. in 5. junija v Trstu. Glavno zborovanje. Na to je govoril g. S k a 1 i c k y, ki je pozdravil v slovenskem ter nadaljeval v češkem jeziku približno tako-Ie: Bratje in sestre ! — Zveza čeških učiteljskih društev nas pošilja, da Vam — vedoč, da bijele Vi, naši bratje na jugu, težak boj za kulturo in mak) svobode — sporočimo, da imate na severu odkritosrčnih prijateljev, ki so Vam vedno pripravljeni pomagati. Vemo, da naši bratje po slovenskih deželah so brez šol in zato Vam želimo, da dobite Čim preje šol in sicer kovala Aluša po sobi. „Ravno danes zjutraj smo o teh kraljih govorili 1... Zdi se kakor bi se pokazal krasen sen.* „Samo ne zaleti se v nikakoršne fantazije," jo je opominjala gospa Kristina, „rajše napravi tukaj hitro red, kajti kralj Kazimir utegne vsaki trenotek priti semkaj." „Sem k nam pride?" „Hoče govoriti z menoj..." „In javno po dnevi?" „Radi tega je kralj, da se nikogar ne boji in živi po svoji volji." „Kaj poreko k temu na dvoru ?" „Sem-li mar jaz kriva, da se mu ni tam nobena izmed gospa in gospic bolj priljubila ?" „Škoda, da odpotuje baje že jutri!" Gospa Kristina je molče zrla, kako se slavnostni sprevod uravnava k odhodu v istem redu, kakor je prišel. Bila je trdno prepričana, da pride poljski kralj v kratkem času sem. Ostala je v isti obleki, kakor je bila pri slavnosti. Prepričala se je z novo preizkušnjo pred zrcalom, da ji izborno pristaja... _udfm se, da ni na Slovenskem meščani skih šol, ki so iia Češkem tako visoko dvignile naše trgovce in obrtnike. — Za svojo prosveto se imajo ti zahvaliti tem šolam. — Zato Vam želim, tja bi, bile tudi za Vašti^ rod ustanovljene omenjeii^. šci^e in da bi ga povzdignile: Želim3 Vam tudi Visokih šol. In to Vam želim tit vsega srca! Na zdar ! Potem je pozdravil skupščiiio okrajni šolski nadzornik Ivan N e k e^ f;m a n' za" hvaljujoč se najprej gosp. predsedniku, ki jć blagovolil priti njega osebna1 vi^tji^ za prijazni pozdrav o priliki zborovanj delegacij in za krasne besede, s katerimi \e isti poča-i stil njega in navzočega nadzornika iz Sežane, g. Kanteta. — Govornik izvaja, cfa Si šteje v dolžnost udeležiti se skupščine, kadar-koli zboruje ista v bližini, in to tim J kada(j zboruje v Trstu. Omenja, da šo, V$r okrajni šolski nadzorniki slovanskih šol ha Pnitroj-f skem izšli iz vrst ljudskošolskega učfteljstva in da zato dobro poznajo delo, težnje iri stremljenje učiteljev, da so zato tudi odločno na strani istih, katerih blage namene hočfejo podpirati, kolikor jim dopuščajo njih skromne moči. Govornik dobro ve, da „Zaveza" zasleduje plemenite cilje, da stremi za višjo omiko in izobrazbo učiteljstva in učiteljskega naraščaja, za napredek in povzdigo ljudskega šolstva. To pa so načela, ki jih mora odobravati vsakdo, ne samo pripadnik-prijatelj, ampak tudi neprijatelj. — Znano mu je, da se Zavezin boj vrši v mejah dostojnosti, v mejah obzirnosti; zato ni dvoma, da tak način bojevanja mora voditi do vspeha, do konečne zmage. Govornik je prosil zbrano učiteljstvo, naj tudi ono dobrotno poda okrajnim šolskim nadzornikom roko v podpiranju njih stremljenj; kajti vspeh učiteljev je vspeh okrajnih šolskih nadzornikov in obratno, zategadelj podajajmo svojo pomoč drug drugemu v dosego vzvišenih ciljev. Da so vspehi dosegljivi, poučuje nas sedanje razmerje tržaškega učiteljstva, katero nikakor ni več uklenjeno v verige suženjstva. Učitelj v Trstu je svoboden, kakor malokje. Želi pa, da bi se še tu in povsod-drugod razmere izboljšale, da bi bilo učiteljstvo vsaj primerno zadovoljeno v svojem težavnem poklicu in da bi učitelji vseh dežel v gmotnem in duševnem oziru dospeli na vrhunec, da bi vsi postali enaki med enakimi ! Da je to v doglednem času dosegljivo, naj nam jamči vstrajno, neumorno in neustrašno delovanje „Zaveze", kateri velja njegov iskreno-presrčni pozdrav v svojem in slovanskih primorskih okrajnih šolskih nadzornikov imenu. — Slava Zavezi! Naslednji govornik je bil g. S k a 1 a, ki je govoril v češčini: Bratje in sestre ! Poslala me je češka zveza, da Vam želim najlepše vspehe na Vašem delu! Dragi bratje! Nisem vprvič med Vami, ampak z radostjo se spominjam zborovanja v Radovljici in tudi onega v naši slovanski Pragi. Danes nas vsprejemate zopet. Hvala Vam ! Upam tudi, da ni to zadnjikrat, ampak da se snidemo zopet in zopet na posvetovanja — tako dolgo, da dosežemo enkrat svoj cilj. Kakor Vi, tako bojujemo tudi mi boj proti sovražnikom vsacega napredka in pro-svete ljudstva, tiranom svojega naroda. Ce Vas tudi vse zapusti, bodite prepričani, da najdete v svojih bratih na severu vedno podpore in pomoči. Enak je sovražnik, zato skupno v boj! Gospod dr. Rybaf je omenjal poprej, da pride dan, ko nas s tega mesta pozdravi Čez trenotek je rekla Aluši, da hoče biti sama. Premišljala je, kako naj vsprejme tako yzvišenega gosta in kako naj se vede proti njegovim ljubimskim nakanam. Ko-nečno se je zdelo, da se je odločila. S ponosnim korakom je začela sprehajati se po mehki preprogi med dvemi zrcali, tako, da je vedno imela sliko vse svoje postave pred seboj. Vsaki hip je popravljala na sebi kako malenkost; vedno in vedno je opažala na obleki kako gubo, ki bi morala biti, po njenem mnenju, ukusnejše uravnana. Vedno in vedno je našla na svojem licu kako žilico, ki bi bila morala, po njenem prepričanju, delati boljši utis. Dokler ni slednjič našla nič več, kar bi bila rabila kakega popravljanja ali zboljšanja. Zadovoljno se je odvrnila od zrcala in stopila tesno k durim, ki so vodile na hodnik. Zdelo se ji je, da zveni od tamkaj neznan moški glas in potem težak, hiter korak. Predno je mogla poklicati Alušo, je ista otvorila vrata in je vstopajočemu poljskemu kralju pokazala na gospo Kristino. (Pride še.) Stran IT. tržaški župan. In to ni nikaka utopija, to se more zgoditi, če boste vstrajali v boju, ki ga bojujete sedaj s takim navdušenjem. Tudi naša zlata Praga je bila še pred 50 leti popolnoma nemška, a poglejte sedaj: po 50 letih, je Praga češka. In Trst mora po-siati čimpreje tudi slovenski in zato učitelj-stvo v boj za svoj napredek in za razvoj slovenskega naroda ! Živio ! (Zvršetek pride). Kdor drugim jamo koplje...! „Gorica" se je kričavo bahatila, kako da je se svojim napadom na dra. Gregorina v stvari premeščenja okrajnih uradov iz Ajdovščine v sv. Križ — zadela v črno! A ko smo mi dokumentarično in nepobitno dokazali ne le, da je dr. Gregorin — da-si ga ni vezala nobena dolžnost — storil, za kar je bil od križkega županstva naprošen, marveč tudi, da Gregorčičeva stranka ni prav nič storila, da-si je ravno njo vezala dolžnost: ni imela „Gorica" druzega odgovora, nego trditev, da „Edinost" — razsaja od jeze. Po naših pojasnilih, opirajočih se — kakor rečeno — na sama dokumentirana, torej neoporečna dejstva, je sicer vsa afera jasna za vsakogar. Nu, če je še kak dvomljivec, mora ga popolnoma ozdraviti članek, ki ga je prinesla o stvari zadnja „Soča" in ki slove: „Zdaj, ko je zadeva končno rešena tako, kakor je kazalo že v prvem začetku, da ostanejo uradi tam, kjer so, ker se od poslancev nikdo ni potegnil za premeščenje in ker „Gorica" laže in meče krivdo na nedolžne ljudi, moramo zadevo nekoliko bolj pojasniti. V začetku leta 1909 se je bila sprožila misel o premeščenju uradov iz Ajdovščine. Županstva skoro celega okraja so podpisovala neko vlogo za premeščenje. Mestno županstvo v Sv. Križu je vložilo kmalu potem posebno prošnjo za premeščenje uradov v kateri kraj te občine. Klerikalni občinski zastop se je obrnil do! državnega poslanca dr. Gregorčiča kot; voditelja klerikalnih goriških Slovencev, da! bi vzel on sam zadevo v roke in to tem j gotoveje, ker dr. Gregorčič je častni občan' svetokriški. (Ta je pač pravi „križki križ",' ki odvaga vsakega drugega na potenco!) | Dr. Gregorčič je bil sprejel deputacijo' sicer kaj ljubeznivo, a delo je odpahnil od sebe. Priporočil je, naj sestavi prošnjo | na ministerstvo — odvetnik dr. Pavletič! j Odsek je bil tudi pri poslancu Fonu, katerega je naprosil dogovorno z dr. Gregorčičem, da vzame on zadevo v roko, ker tudi spada bolj v njegovo področje kot juristu. Dvakrat je bil odsek pri poslancu Fonu, ki pa je napravil na odsek tak utis, da je izgubil vse upanje na kak uspeh, ako ne dobi zadeva boljšega zagovornika nego je bil ta poslanec. Meseca oktobra 1909 se je vložila prošnja potom drž. poslanca Fona, ki pa vkljubu priporočilu dr. Gregorčiča in ponovne ustmene prošnje celega odseka iz Sv. Križa ni storil druzega, nego da je prošnjo izročil na kompetentno mesto — ne da bi jo bil niti z besedico priporočil. Nobeden naprošenih poslancev niti bil ni pri ministerstvu. Ker od poslanca Fona in dr. Gregorčiča ni bilo glasu, ker se je govorilo, da je ministerstvo že kupilo stavbišče za uradno poslopje v Ajdovščini, obrnilo se je županstvo v Sv. Križu na dr. Gregorina s prošnjo, da poizve o zadevi. Pri oni starešinstveni seji, pri kateri je župan in oba druga uda odseka, poročal, kako sta poslanca Fon in Gregorčič zanemarila zadevo tako, da je ministerstvo prošnjo zavrnilo, ne da bi bil kateri poslancev besedico zinil in koraka storil — je vladalo pravo ogorčenje proti Fonu, ki je popolnoma zanemaril nalogo, katero mu je izročilo po nasvetu dr. Gregorčiča klerikalno zastopstvo. Celo o nezaupnici se je govorilo! In komu se je zahvaliti, da se ni izrekla?! Tudi v Gorico se je podalo zastopstvo cbčine h Fonu, da se mu zalivali (!) za „imenitno" zastopanje. Še danes je človeka sram te poti, tacega postopanja. In človeče, ki so mu podrobnosti znane, je tako nesramno, da je provzročilo v „Goric!" napade na nedolžne osebe, ki niso druzega zakrivile, nego da so brezplačno kot neinteresovane storile k vprašanju već nego oba klerikalna drž. poslanca skupaj. Da se je dobilo od dr. Gregorčiča odgovor sploh, trebalo je večkratnega drezanja; od Fona pa še doslej ni glasu. Nesramnost „Gorice" je nedosegljiva, da se upa kljubu tem dejstvom tacega za-nemarjenja poslaniških dolžnosti svojih ljudi brusiti svoj umazani jezik ob dr. Gregorina, ki je čim brže mogoče ugodil prošnji. Ako ne zadošča to, podamo še podrobnejšo sliko." S tem člankom je povsem jasno dokazano, s koliko zlobe, zaničevanjem resnice in za\ratnosti je „Gorica" uprizorila tisto kampanjo proti dru. Gregorinu radi gori označenega vprašanja. Da se oni, ki je kriv, skuša braniti in opravičevati, ali pa celo svojo krivdo potajiti — to je umevno m zato bodi! Če pa je krivec tako drzen, da dolži in zasramuje druge, ki ne le da niso nič zakrivil, ampak so storili več, nego je bila njihova dolžnost — to namreč, kar so bili krivci dolžni storiti: potem pa je to že drznost, ki frapira. Članek v „Soči" nam pripoveduje interesantnih stvari, ki jih mi nismo vedeli do-i slej. Mi smo trdili le, da gospodje pri : „Gorici" se niso nič menili za želje Križa-nov. Sedaj pa vemo, da so bili naprošeni, da je bila akcija izročena njihovim rokam, a da vendar niso nič storili — ter da se je županstvo v sv. Križu še le potem, ko so jo gospodje pri „Gorici" tako temeljito — zanemarili, obrnili do dra. Gregorina. To pot se je torej „Gorica" temeljito zaračunila in je s svojim drznim krikum napravila kaj slabo uslugo svojim zaplečnikom. Ni zadela dra. Gregorina, pač pa je občutno zadela svoje gospodarje. Marsikatera hudobija se je že posrečila „Gorici", ali pri tej je pošteno opekla prste sebi in svojim gospodarjem ! Gospodje so kopali jamo in so se — sami zvalili vanjo! Slovenska povodenj. Dosedaj si je stekal naš narod iz raznih slovenskih pokrjj n v Trstu, kakor posam čne kaplje. Vse te kaplje, ki so bile dosedaj raztresene in ki so se že začele atekati v potočiće in potoke, naj se združijo v jezero, ki naj poplavi to mesto .... Te besede, ki jih je spregovoril dr. Wiltan na našem volilnem shodu v „Nar. domu" dne 29. m. m., je porabil „Piccolo", da s posebnim člankom alarmira Italijane, dokazovaje jim, kako hočemo mi Slovenci te dežele — raznaroditi! Za Slovence, ki so prišli sem iz svojih gora kaplja po kaplji, ki so pridrli sem iz notranjosti, iz svojih hribov in svojih dolin, da bi našli tu zaslužka za svoje družine, je bil Trst — po „Piccolu" namreč — nič manj in nič več, nego mala Amerika. Mesto pa da bi bili Slovenci za to hvaležni, se hočejo sedaj polastiti domovine drugih . . . Kdo pa je v resnici oni, ki se hoče polastiti domovine drugih? Ali smo to mi, ki smo do novejih časov le izgubljali ped zemlje za pedjo ?! Ali smo to mi, katerim so Italijani v nekdaj izključno slovenskih krajih Skedenj, sv. Ivan in Rojan postavili italijanske šole, katerim so Italijani iz izključno slovenskih krajev napravili kraje z italijanskim licem ?! Veliko vprašanje je še, kdo je oni, ki je smatral te kraje prvi za svojo domovino — ali so bili to Italijani ali Slovenci ? In kdo je bil oni, ki je prvi prišel v to mesto za zaslužkom in kruhom — ali so bili Slovenci ali Italijani ?! Mi pravimo, da so prišli Italijani k prvotno slovenskemu prebivalstvu tega mesta, a so po načinu ježa v bajki iztisnili pohlevne prvotne prebivalce-Slovence ter dali mestu italijanski značaj. Ta proces se vrši še danes. Mesto se vedno bolj razširja, a z mestom se je doslej v slovensko okolico razširjalo tudi italijanstvo. Ta razna-rodovalni proces je jako dobro označil na brotnik delodajalca in vsega mesta, ker je sotrudnik za vsesplošno blaginjo prebivalstva. Slovenski živelj je tu avtohton, živi tu od davnine in ima zato tu vsa domovinska prava! A dotok iz slovenskega zaledja se vrši po večnem zakonu narave. Italijani naj le vprizarjajo „sveto* vojno proti naravi! Svobodno jim! Nam tržaškim Slovencem se ne treba plašiti te vojne, ker vemo, da ga še ni rodila človeška mati, ki bi mogel pre-prečati delovanje in snovanje narave! Mi se ne plašimo te vojne, ker vemo, da zmaga ne bo — na „Piccolovi" strani. Domače vesti. Smrtna kosa. Umrl je sinoči ob 9. uri nagloma zadet od kapi glavni urednik „Triester Zeitunge", g. dr. Fran Lug v starosti 47 let. — Pokojnik je bil rodom Tržačan. G. Lug se ni ves dan pritoževal, da bi se kaj slabo počutil. Zvečer ob 9ya uri je z okna svojega stanovanja na trgu Goldoni št. 12 gledal na mimoidoči sprevod socija-listov, ki so se vračali se shoda na Reni. Na enkrat se je zgrudil vznak in v par minutah je bil mrtev. G. Luk, veleizobražen žurnalist akade-mične omike, je bil od 1. 1897 šef-redakter Triester Zeitung-e", k uredništvu katere je pripadal že od 1. 1887. Bil je mož dobrega srca in, dasi po mišljenju nemški nacijona-lec, jako koncilijanten. Njegova smrt je vzbudila v tukajšnjih žumalističnih krogih globoko sočutje in manom pokojnega kolege doprinašamo i mi žalostni tribut. Italijanski liberalci in Nemci. Večini naših čitateljev bržkone ne bo znano, da sta v tukajšnji nemški koloniji dve struji, ena zmerna, ki bi hotela živeti v dobrem razmerju z Italijani in ki se zbira okoli telovadnega društva „Eintracht" in druga, ki se zbira okolu konkurenčnega telovadnega društva „Deutscher Turnverein", ki stoji na strogo nemško-šovinističnem programu in ki bi hotela tudi v Trstu brezobziren boj proti Italijanom. To se je pokazalo tudi povodom sedanjih volitev. Zmerna struja se je nekako zadovoljila, da Nemci ne postavijo lastnih kandidatov, za kar so se Italijani revanŠirali s tem, da so v drugem okraju, katerega smatrajo z vso gotovostjo za svojega, postavili za kandidata dr. Gas-serja nemškega parade-Italijana. Italijani računajo namreč, da proderejo v drugem okraju že pri prvem skrutiniju (če namreč prihodnji torek ne bo dežja!). Da je bila ta kandidatura za kamoro trda kost, dokazuje že to, da tudi „Piccolo" ne ve drugo povedati o dr. Gasserju, kakor da bo „dober juridičen zagovornik „deli' italianita". Tudi demokratični elementi liberalne stranke so skrajno nezadovoljni, da bo zastopnik največjih kapitalističnih podjetij (tramvaj, Aurisina, tehnični zavod itd.), na Dunaju v neposredni bližini svojih rojakov Nemcev zastopal (če bo!) interese trž. Italijanov ! Kamora se je vendar oddahnila, misleč, da je že odstranila vse nevarnosti s proglašenjem Nemca Gasserja za italijanskega kandidata. Vendar je delala račune brez nemških srditežev in se je pri tem tudi zaračunala. nekem shodu dr. Wilfan, ko je rekel, da Nemški radikalci namreč nikakor niso bili mestne Slovence poitalijančujejo s pomočjo zadovoljni z nemškim kandidatom, ki naj šolj okoličanske pa s pomočjo mesta! In ker bi bil izvoljen na podlagi italijanskega prose mi upiramo temu, smo zato nehvaležneži grama, ter so prodrli s svojo zahtevo, da in raznarodovalci H postavijo Nemci v osebi inž. Schnabla last- Usoda teh pokrajin je, da sta se tu nega Števnega kandidata z nemško-nacijo-vedno križala slovenski in italijanski ele- nalnim programom. ment; slednji pa si je zbog prirojene krot- j S tem odtegnejo kamori gotovo do kosti in ponižnosti prvega znal pridobiti in 1000 glasov, ker bo tudi marsikak c. kr. skozi stoletja ohranjati nadvladje, ter tako Nenemec volil z Nemci. To pa kamori go-dajati mestu in pokrajini vsaj na zunaj ita- tovo ni všeč in ona se praska za všesi, lijanski značaj. Samo obsebi umevno pa je, ker ima sedaj na vratu dva nemška kandi-da mora to prenehati, kakor hitro se bo data ! slovensko ljudstvo osamosveščalo. A dejstvo, Reklamacije za predstojeće volitve so je, da mestno prebivalstvo hitreje izumira, menda že rešene, magistrat pa tako počasi nego prebivalstvo na deželi. Že zato, da se dostavlja rešitve, da se je celo neki magi-mestno prebivalstvo osvežuje, je potreben stratni sluga izrazil, da še do 20. t. m. dotok prebivalstva z dežele. Mesto raste in ne bodo vse vročene. To dela se razvija, tudi zato je potreben dotok magistrat očevidno z namenom, da ne bi prebivalstva od zunaj. To je usoda vsacega mogli reklamanti zahtevati legitimacije in velikega mesta. Kaj bi bil na pr. danes glasovnice, ako jih pravočasno ne dobijo. Dunaj, da ni imel dotoka iz čeških dežel ?! Poživljamo vlado, naj opozori magistrat na To je bilo že poprej, ko je še prevladovalo njegovo dolžnost. agrarno gospodarstvo. S prehodom iz agrar- j Na Kontovelju se je vršil v ponedeljek nega v industrijalno gospodarstvo pa se je popoludne lep in dobro obiskan volilni shod prebivalstvo vedno bolj koncentriralo v pod predsedstvom g. dež. poslanca G o r -mestih in kaplje so se združile v mogočne j u p a. Kot prvi govornik je nastopil dr. reke, katerih dotoka tudi v naš Trst ne za- G a b r š č e k, ki je priporočal kandidaturo ustavi vse stokanje „Piccola". To je zakon dr. Ryba~a, kot najbolj priporočanja vred-! narave! A zakonov narave ni možno zausta- nega kandidata za našo okolico, razvijal naviti. Tako tudi ne gospodarskih zakonov, rodno idejo in bičal internacijonalizem soci-ki morajo konečno dovesti do tega, da jalnih demokratov. Na to se je priglasil k bomo mi igrali tu ono vlogo, ki nam jo nalaga geografični položaj teh krajev. Zato naj „Piccolo" le lepo molči o slovenski nehvaležnosti in raznarodovanju. Če si Slovenci služijo tu svoj kruh, pa so za to element, ki dela, ki oploja gospodarsko življenje — element, brez katerega bi nastala gospodarska stagnacija in ki ga mesto zato Jednostavno ne more pogrešati. Ce že hoče „Piccolo", da je tržaški delodajalec dobrotnik našega delavca: pa je ta poslednji se svojim delom, se svojo pridnostjo in zvestobo in svojim poštenjem do- besedi socijalist Anton Klanjščak, ki je skušal pobijati predgovornika in se potegovati za Etbina Kristana, a je s svojim klaver-nim nastopom vzbujal le smeh in šalo pri poslušalcih. Odgovarjala sta mu dr. Gabršček in poslanec Gorjup. Končno je govoril še g. nadučitelj K a m u š č i č, ki je slikal, kako je socijalna demokracija razočarala nade, ki so stavili va-njo ko je pred leti prvič nastopila v Trstu, ter končno slikal potrebo skupnega nastopa tržaških Slovencev za dosego toliko nujnih vspehov na šolskem polju. Občinstvo je z navdušenjem sledilo govornikom in splošno odobravalo kandidaturo dr. Ry-bara. Pričakovati je, da odda Kontovelj zložno svoje glasove za našega kandidata. Kandidat dr. Pitacco je sklical za sinoči v dvorano Tersicore shod drž. pod-uradnikov in uslužbencev. Za ta shod je bilo izdanih na tisoče vabil, a vdeležilo se ga z gospodarjem dvorane vred ni niti sto oseb. Shod je otvoril prof. Braidotti, ki je naznanil, da Pitacco ni mogel priti na shod, ker ima pleurite, Menesini ne, ker ga bolijo noge in dr. Gasser ne, ker je „indisposto* (mejklic : Torej cela bolnišnica) zato mora on — prof. Braidotti — kot političen „gar-zon" otvoriti shod. Navajal je med drugimi čenčami tudi imena italijanskih liberalnih kandidatov, rekoč da kandidira v prvem okraju Menesini (mejklic: in Mandič), v drugem okraju Gasser (mejklici: in Rybar — odobravanje, klici živio dr. Rybar!) v tretjem okraju dr. Pitacco (klici: Živio dr. VVilfan !! in v četrtem okraju moja malenkost prof. Braidotti (klici: Živio Škrjanc I) Shod je končal s klici zborovalcev : Evviva Rybaf! Shod delavcev „Stabilimento Tecnico Triestino". Predsinočnjim se je ob veliki udeležbi iz „Tehničnega zavoda" vršil v gostilni Kosič pri sv. Jakobu shod delavcev omenjenega zavoda, sklican po NDO. Vrt gostilne je bil natlačen. Shod je otvoril predsednik skupine NDO „sv. Marko - sv. Andrej", Kapelj, pozdravivši navzoče in izrazivši svoje veselje na obilni udeležbi. Podal je besedo strokovnemu tajniku V r a n k o v i ć u, ki je poročal o minulem gibanju v „Stabilimento Tecnico" in povedal vzroke, radi katerih je to gibanje ponesrečilo. Povdarjal je neresničnost vodstva gibanja in izdajstvo, ki so je soc.-demokratje zagrešili na delavskem interesu. On je takoj iz začetka opozarjal na pogreške vodstva gibanja in sedaj mu je — četudi žalostno — zadoščenje, da so se njegova napovedovanja uresničila. Ali kolikor veliko naj je tudi izdajstvo socijalnih demokratov, ki so zapustili in izdali delavce — na ponesrečenju imajo del krivde tudi slovenski delavci. Krivi so namreč, ker so se dali vleči za nos in so slepo delali štafažo socijalnim demokratom na njihovih shodih, ne da bi kaj vprašaii in spregovorili. To naj jim bo v pouk, da ne bodo več sledili socijalnim demokratom poprej, nego se sami dogovore o vprašanju in določijo svoje vedenje. Ako bodo v bodoče tako postopali, ne dolete jih več razočaranja, kakoršnje so doživeli z zadnjim gibanjem. Dr. J. Mandič, priglasivši se za besedo, je predočil, kako je bil sedaj najpri-merneji moment za dosego kakega po-boljška. Da so zahteve po poboljških opravičene, o tem je uverjeno ravnateljstvo Stabilimenta samo, čim se je hotelo pogajati z delavci. Stanje delavstva je sramotno im delavstvo bi bilo gotovo doseglo svoje opravičene zahteve, da ni bilo socijalnim demokratom več do interesov svoje stranke, nego do delavskih koristi. — Socijalni de-mokratje so izdali delavsko stvar radi interesov jedne osebe. Govornik je priporočal delavcem, naj odslej obrnejo hrbet vsem socijalnim demokratom, ako jih bodo zopet pozivali na kako skupno delo, ker socijalnim demokratom ne gre — kakor so dokazali z zadnjim gibanjem — za dosego delavskih koristi, marveč za strankarske in osebne interese. Potem so še govorili nekateri delavei, na kar je strokovni tajnik prečital resolucijo : „Slovenski delavci iz tehničnega zavoda (Stabilimento Tecnico Triestino), zbrani na shodu NDO dne 6. junija tekočega leta, da razpravljajo o položaju, vstvarjenem vsled ponesrečenega gibanja v tehničnem zavodu: k o n s t a t u j e j o, da dne 16. maja t. 1. v svrho zboljšanja mezdnih razmer v tehničnem zavodu zapričeto gibanje ni bilo od prvega začetka resno vodjeno in da se je tudi o tej priliki mezdno, resničnim delavskim pridobitvam namenjeno akcijo postavilo v službo strankarskih in osebnih interesov ; odrekajo akcijskemu odboru, ki je vodil to gibanje, vsako legitimacijo za na-daljno postopanje v imenu vsega delavstva v tehničnem zavodu * n a g 1 a š a j o, da ne bodo več sledili korakom ne tega, ne kakoršnega koli od-i seka, ki bi ne podal poprej popolnega jam-1 stva, da hoče zasledovati le koristi vsega delavstva, voditi gibanje z vso potrebno resnostjo in ozirati se pri svoji sestavi na slovensko v tehničnem zavodu nameščeno delavstvo, ki tvori dober del vsega delavstva na označenem podjetju. Dr. Ferdo Černe, odvetnik v Kopru, se preseli v Trst. Spopad med socialističnimi plaka-terji in kamorističniml gospemi. Sinoči okolu 10 30 so nekateri socijalisti, ki so bili poprej zbrani v kavarni „Union", plakatirali na hiši v ulici Caserma št. 6, ki stoji naravnost nasproti kavarni, nekaj plakatov za svojega kandidata v tem okraju. Lastnik one hiše Santo Angeli, ki stanuje v prvem nadstropju se je ravno nahajal pri oknu in Velikanski dohod ?TAa%r,KrI2miini!i(l & Breičak, Hm»trst. V Trstu dne 8. junija 1911. „EDINOST* št. 156. Stran HI. je energično protestiral proti temu, da bi socijalistične plakate prilepili na njegovo hišo. Socialisti mu niso seveda ostali dolžni odgovora. Vsled hrupa so vse stranke v hiši prihitele na okna in začela je „grozna" besedna bitka med onimi gori in onimi doli. Pretežno večino ljudi na oknih so tvorile „fine" dame, in je neverjetno, kake umazane psovke znajo prihajati tudi iz nežnih ust elegantnih dam. Psovke, ki so letale sem in tja, so postajale čim mastneje, dokler ni veče število redarjev napravilo konec nečednemu prizoru. Drugi redni občni zbor Pokojninskega zavoda češkoslovanskega denar-stva, trgovine in obrti v Pragi. V prisotnosti 113 prispevajočih in rednih članov, ki so reprezentirali 2268 glasov, je otvoril prezident zavoda g. dr. Gustav Poschl občni zbor, določil za skrutinatorje volitev g. ravn. Samka (dr. Zatka) dr. Zdenka Kšira (Ustredni jednota česk. hospodaf. společenstev) in g. Potužila (Českoslov. obeh. beseda) ter podal na to poročilo za leto 1910., ki izkazuje koncem leta 762 delodajalcev s skupnim Številom 3820 uradnikov. Moških nameščencev je bilo 3346, ženskih 474. Točasno ie priglašeno že nad 4300 nameščencev. Iz poročila seznavamo, da je bilo v letu 1910 predpisano na premijah K 661.659 — ; v svrho dokupa članskih let je bilo plačano K 54.786 23, ter poleg tega za oddelek B K 46.721-49. — Upravni stroški so dosegli znesek Kron 22.311.04, kar odgovarja 2.97% prejetih premij, medtem ko so n. pr. upravni izdatki Splošnega pokojninskega zavoda absorbirali nič manj nego 7'56°/0 prejetih premij. Društveno imetje je znašalo koncem leta K 1,323.805 66, od katerega je naloženo nič manj nego K 1,213.425'— v vrednostnih papirjih. Prebitek za upravno dobo leta 1909—1910 znaša K 67.685 11, ki tvori v smislu pravil posebno zavarovalno rezervo. Upravni svet in revizorji so izvrševali svoje funkcije popolnoma brezplačno in si niso računali niti potnih stroškov. — K letnemu poročilu se je oglasil gosp. ravn. Karaš (Vydrova tovarna povžitnin) in je bilo po pojasnilih, ki so mu bila podana od strani predsednika in ravnatelja g. Dostala, sklenjeno, zavzemati se glede izraženih želj pri novelaciji pokojninskega zakona. Ravnatelj g. Č u b a je izrazil v imenu občnega zbora zahvalo upravnemu svetu, ravnateljstvu in uradništvu za uzorno vodstvo, nakar je bilo letno poročilo enoglasno vsprejeto in se je upravnemu svetu votiral absolutorij. — Za izstopivšega g. J. F. Votruba, ki mu je bila izrečena zahvala, je bil izvoljen v upravni svet g. ces. svet. K. A. T u č e k, veleindu-strijalec v Horicah, za revizorje: ces. svet. B 1 a ž e k in ravnatelj K r u p k a. Za jugoslovanske dežele ostane v odboru gospod dr. G. G r e g o r i n, odvetnik v Trstu. H koncu je priporočal g. ravn. Pero (Narodni Listy), da se zgradi lastno reprezentančno palačo, resp., da se v bodoče nalaga denar v realitetah in hipotekah. S toplimi besedami je zaključil g. prezidenl dr. G. Poschl ta lepo vspeli občni zbor, ki bo gotovo dobra podlaga nadaljnemu razvoju tega humanega uradniškega zavoda. Tombola v Bazovici na binkoštni ponedeljek je dobro izpadla. Vkljub neprijaznemu vremenu se je vendar nabralo dosti ljudstva. Terno (K 20 —) je dobil Kari Pire iz Bazovice; činkvina (K 30-—) je pripadla Antonu Pečarju iz Bazovice; prva tombola je zadela tudi Bazovca Matijo Križmančič; slednjič je dobil drugo tombolo Anton Komar iz Ricmanj. Svirala je lonjerska godba. Cisti dobiček je namenjen „Zavarovalnici goveje živine" v Bazovici. Kolera v Italiji. V včerajšni seji mestne delegacije je dr. S 1 a v i k interpeliral, če se je magistrat informiral o koleri v Benetkah, kaka poročila je dobil in če se je vse potrebno ukrenilo v obrambo pred to boleznijo. Protofizik je odgovoril, da magistrat nima še nobene uradne vesti o zdravstvenem stanju v Benetkah, da pa je državna oblast proglasila Benetke za infecirane in uporabila predpise pariške konvencije glede oseb, ki prihajajo po morju in kopnem iz Benetk. Zvedel pa je protofizik, da je na-mestništvo dobilo od konzula v Benetkah že minuli teden poročilo, da je bilo do 31. m. m 23 slučajev kolere. Občinska in državna oblast sta vse potrebno ukrenili in je torej mesto za vsak slučaj pripravljeno. Na to je bil sprejet dr. Slavikov predlog, naj magistrat poskrbi primernim potem točne in zanesljive informacije in jih tudi razglasi, da bo občinstvo informirano in da se bo znalo ravnati. Protofizik je tudi povedal, da italijanske oblastnije še niso proglasile Benetk za okužene. V seji se je tudi konstatiralo, da — glasom zanesljivih vesti — v Napolju razsaja kuga. Kolera. Policija je iz previdnosti pred nevarnostjo kolere izdala vsem hotelirjem, najemodajalcem postelj in sploh vsem občinskim poglavarjem odredbo, da treba vse ljudi, ki bi prišli iz Benetk, takoj prijaviti ne le policiji, marveč tudi brez odloga mestnemu fizikatu. Enako je bilo že poprej ukazano glede došlecev iz Ruskega. Vsi do-Šleci iz okuženih krajev ostanejo potem pet dni pod zdravniškim nadzorstvom. Če se pa pri tujcih opaža kak sumljiv znak, treba to takoj naznaniti mestnemu fizikatu. „N. Fr. Presse" objavlja jako zanimiv pogovor s tržaškim protofizikom dr. Costan-tini. Protofizik pravi, da glede Trsta more oficijelno izjaviti, da tu ni nikake kolere, glede Benetk more reči le to, kar je poizvedel na podlagi privatnih informacij. Vse osebe, ki prihajajo po morju iz Benetk, se že na ladiji zdravniško preiskuje, v Trstu pa ostanejo pet dni pod zdravniškim nadzorstvom, pač pa tako, da niso ovirane v svojih poslih. Vsi lastniki hotelov in gostiln so dobili strogo odredbo prijaviti takoj vse tujce. Kar se tiče Benetek, je izjavil g. protofizik, da glasom njegovih informacij je vest o 115 slučajih kolere jako pretirana. V kolikor je njemu znano, se je do minolega četrtka konstatiralo le 23 slučajev kolere. Od četrtka sem sta se k tem pridružila le dva slučaja, tako da število slučajev ko-j lere ne bi presegalo 30. Dr. Costantini ' dvomi, da je benečanski protifizik podal demisijo, češ, da general ne sme v nevarnosti nikoli zapustiti vojske. Kolera v Benetkah da je bila bržkone zanešena iz Apu-lije. * * * i. Iz gornjega poročila je torej brezdvomno razvidno, da je Italija res okužena, da so okužene ne-le Benetke, da je okužen tudi Napolj, da so poleg tega okužena tudi druga mesta. Kljubu temu pa italijanska vlada to trdovratno taji, taji vzlic jasnim določbam mednarodne zdravstvene konvencije. Mi ui .cjemo, da je položaj, v katerem se nahaja italijanska vlada, naravnost obupen. A>r» se proglasi deželo za okuženo, trpela bo Italija sto in sto milijonov škode, to pa še posebno letos, v jubilejnem letu, v očigled jubilejnim razstavam, ko se pričakuje, da pride v deželo na milijone tujcev. Ali to še nikakor ne opravičuje italijanske vlade, da bi ciniški prezirala mednarodne dogovore in s tem celo Evropo, posebno pa sosedne dežele in to v prvi vrsti Avstrijo, postavljala v nevarnost oku-ženja po tej strašni epidemiji. Zato bi bila pač dolžnost drugih držav in v prvi vrsti Avstrije, da pokličejo Italijo na red in jo opozorijo, da treba mednarodne pogodbe spoštovati in se jih držati tudi takrat, ko bi to utegnilo imeti za posledico materijalno škodo dotične dežele. Posebno pa velja to v tem slučaju, ker je zdravje Evrope vendar več vredno, kakor pa materijalna škoda, ki bi jo utegnila Italija trpeti. Izlet ženskega oddelka NDO v Devin, se je moral opustiti ker ni parobrodna družba — baje vsled pretečega slabega vremena — stavila izletnikom na razpolago parnika, — Shod se preloži na prve dni meseca julija t. 1.. Dan in vspored tega izleta se naznani prihodnji teden. Naznanja pa se že sedaj, da oni, ki se bodo hoteli udeležiti tega izleta, bodo morali kupiti listke najpozneje do 12. ure dneva izleta. Plačano voznino se vrača proti voznim listkom v uradu NDO. Nesreča na kolodvoru državne železnice. Včeraj zjutraj se berolinski vlak, ki prihaja v Trst ob 8 50, ni dal ustaviti, ko je pridrdral v kolodvorsko lopo državne železnice in je zadel ob železni steber, ki se nahaja ob koncu tira. Sunek je bil tako močan, da sta se zlomila odbojnika toliko na lokomotivi kolikor na stebru in je tudi lokomotiva s prvimi d verni kolesi skočila s tira. Toliko prva predprežna kolikor tudi druga lokomotiva sta bili precej poškodovani. Vsled silnega sunka je bilo ranjenih 10—12 pasažirjev, a nobeden težko. Najbolj ranjen je bil železniški kontrolor, ki ga je sunek butnil ob steno in se mu je radi tega strgala koža pod očesom. Stroj je vodil g. Mihevc, ki so ga takoj zaslišali na zapisnik. Vendaf smo mi doznali, da je lokomotiva vozila v kolodvorsko lopo kakor navadno in torej g. Mihevca ne zadene nikaka krivda, temveč je nesreča nastala, ker je bil stroj nekaj pokvarjen in zavora ni pravilno funkcijonirala. # * * Od druge strani smo prejeli pa sledeče poročilo o nesreči: Včeraj dopoludne je privozil brzovlak državne železnice št. 501 popolnoma pravilno na kolodvor državne železnice. Vlak je bil izredno dolg in je imel dve lokomotivi. Vlakova lokomotiva je bila iz serije 380, najtežje serije na prekoalpski progi, predprežna lokomotiva pa je pripadala seriji 60, lažji seriji. Vlak je privozil v štacijo z izredno majhno hitrostjo 12 do 13 kilometrov. Ob tasi '.litrosti se da ustaviti vlak na 5 metrov. Ker pa zavore niso funkcionirale dobro, je težki vlak porinil lokomotive naprej, in sprednja lokomotiva je butnila ob odbojnike in jih podrla. Polomili so se tudi odbojniki pri lokomotivi Vlakovno osobje je komaj čutilo stresljaj, čutilo ga je pa nekoliko bolj vozeče se občinstvo, ki po navadi že stoji med vrati, ko vlak vozi v postajo. Prijavilo se je namreč 12 oseb, češ da so ranjene. Bilo je v resnici nekaj prask, popolnoma lahkih, a hujšega se pač ni zgodilo nikomur. Če se vpraša, kje tiči krivda tej .nesreči", je odgovor prav lahek —: „špar-zistem" državnih železnic na eni strani, na Odllkov. tovarno sodooke In Šampanjsko šumečih pokalle z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910. Viljem Hribar -s——b na Opčinah = m naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono ccvi (cilindrov) ogljenčeve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokalle lm lodovke. ———Za točno postrežbo se jamči. Na obroke I JAKOB DUBINSKV Na obroke I TRST — ulica deli' Olmo štev. 1, D. nadstropje — Trst Vela izbera izpMiel oM za osuođe in mnnfataeia um V ter moške ln ženske suknje, 107 UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. Pozor! Prevzame se stara, dobro u peljali a mešana trgovina v večjem kraju na Slovenskem. — Natančni podatki kolikor prometa, toliko zaloge in plačilni pogoji naj se pošljejo na Inseratni oddelek ,,Edinosti" pod = „Trgovec št. 1009". = UMETNI ZOBJE Plombiranje sobov Izdiranje gobov brez vsake bolečine V. Tuscher koncesij, zobai tetaU Dr. i. Čerm&k : zoboziravnik : - TRST - ulio* detla Gacerma it. 13, II, n. Poktorka:: Klara Kukovet je otvorila* : SVOJ AMBULATORIJ : za ženske in otroške bolezni v Trstu, Piazza delta Borsa 7, IL Ordinuje od 3—4V2 ure pop. TELEFON št. 23-58. :: LIFT. :• Josip Trampuš ££ TtkttSSS priporoča svojo pek&rljo. Večkrat na dan ■vež kruh. — Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino ln likerji v steklenicah. Sladfiloe in hlikott. 1829 POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. R?di plačilue zaostalo f-ti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zflogo čevljev globoko pod proizvajalno r^PO. Zato prodam ^««akf>mur 2 para mrških in 2 para žensk h čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi pođp'ati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. Pošiljatev po povzetju H SPINGARN, eksport čevljev Krakovo St. 240 Sme se zsm-^niati in s« vrne denar. Sv.-luansKo honsumno Muo („Narodni dom") Vrdela razpisuje službo krčmasrja. Prošnje je vložiti do 1. julija 1911. — Pojasnila daje HINKO SCHMIDT, vis a vis „Narodnega doma". ODBOR. Uelik Izbor daril za birmo v prodaj alnici zlatanine in ur Michele Mor s a Trst, Corso 37. Prodaja. - Popravki. - Zamenjava. ZMERNE CENE. Kupujejo se dragocenosti, zlato, srebro itd. itd. Izvršuje se vsakovrstna zlatarska dela. — - Za eksaktnost se jamči. —— Pozor! Stara In prva slov. tvrdka na Primorskem priporoča slav. občinstvu svojo bogato zalogo šivalnih strojev „Pfaff Gritzner" in druzih tovarn za krojače, čevljarje in domačo rabo. - Ima tudi v zalogi dvokolesa „Primier", „Ipag" in „Courier". - Prodaja tudi na mesečne obroke. - Za dobroto istih se jamči.---- JOSIP OEKLEVA Se priporoča BIav. občinstvu VV/UIT Ubr\bbVfl ___GORICA — ulica Mntiicipio št. 1 — GORICA O priliki birme boste dobili v prodajalnici ur in zlatanine BOGOMIL PINO - Trst ni. Ymm Miti 13 {ura certre s?. ARtoaa no?eia) VELIK IZBOR zlatih, srebrnih in kovinastih ur vsake vrste. Zlate in srebrne verižice za ženske in moške. Uhani in prstani z dijamanti in brez. Ovratni okraski in obeski po konkur. cenah. - GOTOfl 58 SiOTeilSln. Po najvišjem pooblaščenju ces. * in kr. apostolskega Veličanstva c. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne svrhe. TA DEVABVA LOTERIJA, edina v Avstriji zakonito dovoljena, vsebuje 21.135 dobitkov v gotovini v skupni svoti 6*20.000 kron. Glavni dobitek: 200.000 K. Srečka stane 4 krone. Žrebanje se bo vršilo javno 22. junija 1911. Srečke se dobijo pri oddelka za državne loterije na Đnnaja III. Vordere Zollamtstrasse 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd. Igralni načrti za kupovalce srečk brezplačno. Srečke se pošiljajo poštnine prosto. U l ki. loterijske direkcije CS&s Stran IV. ►EDINOST« št. 156. V Trstu, dne S. junija 1911. drugi pa dejstvo, da se vlakospremna služba pri državni železnici opravlja kolikor-toliko prepovršno. Vlak težak, vlakovna lokomotiva težka, priprega pa lahka. Naj priprežena lokomotiva uporabi vso svojo zavorno moč, teža vlaka jo mora poriniti naprej. In takih slučajev je bilo na državnem kolodvoru že toliko in toliko, samo da ni bilo — „nesreče". In ta „šparzistem"! Strojevodja pri-prežne lokomotive je bil prejšnji dan v službi od 5. zjutraj do 11. zvečer, torej celih 18 ur. In če človek gre ob 11. zvečer iz kurilnice domov, pač ni mogoče, da bi morebiti kar na komando zaspal. Zjutraj ob 5. pa je dotični strojevodja zopet moral v službo. Torej po 18-urni službi 6 ur jako problematičnega počitka. Potemtakem se pač ne bi bilo čuditi, ako bi brzovlak privozil celo vun, pred kolodvor. Torej nekoliko več pametne uredbe službe, in potem ne bo takih — „nesreč". Sicer pa smo se natančnejše informirali o strojevodni službi pri državni železnici in prinesemo v kratkem Še marsikaj res zanimivega. _ Tržaška mala kronika. Akutna gastro-enteritis. To bolezen, ki se radi raznih enakih simptomov (griže in bruhanja) imenuje tudi „cholera nostras" nasproti „cholera siatica", pravi koleri, je zelo običajna poleti in zlasti nevarna zato, ker strašljivci pri njej takoj mislijo na pravo kolero. Tak slučaj se je pripetil v ponedeljek zvečer v ljudskem prenočišču v ulici Pondares. — Zbolel je 22-letni podajač Ivan Caffieri, ki je bil radi previdnosti prepeljan v bolnišnico pri Sv. Mariji Magdaleni. Junak noža. Predsinočnjem je bil aretiran 41-letni Josip Burganc iz Trsta, ki je v gostilni v Androni S. Lorenzo 3 ranil z nožem na licu nekega Alojzija Gabrijevčič, s katerim se je skregal. Hud čevljarček. Fran Darini, 52-leten čevljar, se je skregal s hlevarjem Petrom Kopriva, kateremu je zažugal, da mu najprej ubije kobilo in potem povrh še njega samega. Strašnega možicelja so vtaknili v luknjo. Poskus samomora ali nezgoda? — Mesar Vinko Juc, star 17 let, stanujoč v ul. A. Caccia št. 7, je včeraj manipuliral z revolverjem. Orožje se je sprožilo in kroglja ga je ranila na prsih. Ni pa niti izključeno, da je Juc storil poskus samomora. Zdravniška postaja ga je prepeljala v mestno bolnišnico. — Njegovo zdravstveno stanje je opasno. Uzmoviči. — V noči od 18. na 19. februarja so slugi pomorskega observatorija v kradli več oblačil in perila. Včeraj je bil kakor osumljen tat aretiran nezaposleni mehanik Roman Proft, star 20 let. Edvard Gregorič je predsinočnjem zaspal pri mizi v gostilni „AUa bella Venezia" v ul. Pane št. 3. Ko ga je krčmar zbudil, je možakar opazil v svoje neljubo presenečenje, da mu je nekdo izmaknil denarnico s 6 K. Tatovi, bilo jih je cela družba, med njimi tudi neka ženŠčina, so bili kmalu potem aretirani. Denarja pa ni bilo več, pač pa so n2Šli pri ženski denarnico. Slučaj kolere na „Saxoniia. Parnik „Saxonia", na katerem je umrl izseljenec Bersi na koleri, se nahaja pred lazaretom in ostane tam predpisanih pet dni. Parnik ni imel nobenega kontakta s kopnim in vse osebe, ki so prišle v dotiko z okuženim, so bile izolirane že na parniku in se nahajajo sedaj pod zdravniškim nadzorstvom; do-sedaj so vsi zdravi. — Od te strani ne preti torej mestu nikaka nevarnost oku-ženja. Poskus samomora v zaporu. Včeraj zvečer ob 61/i je bil v ulici Nuova aretiran nekdanji voznik Fran Fegher, star 36 let, iz Trsta, ker je beračil. Bil je začasno zaprt v eno celic na dvorišču policijskega ravnateljstva. Pol ure kasneje si je revček iz odeje splel vrv in se je hotel obesiti na železni mreži okna, a redar, ki je zunaj stražil, je pravočasno preprečil njegovo obupno nakano. Privedli so ga v opazovalnico. Fegher, ki je bil večkrat aretiran radi beračenja, je tudi večkrat storil enak poskus samomora v zaporu. Loterijske številke, izžrebane dne 7. junija 1911. Praga 60 41 2 3 86 Lvov 58 45 24 86 87 Koledar in vreme. — Danes : Medard, šk. — Jutri: Primož in Felicijan, muč. Temperatura včeraj ob 2. urt popoldne -i- 26° Ceis. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma jasno. Temperatura narašča. Zmerni lokalni vetrovi. Društveno vesti. Podružnica pev. društva „Trst" Škorklja-Roj&n. Danes ob 8. uri zvečer pevska vaja za moški zbor. 2 ozirom na nedeljski nastop 10-letnice pev. društva „Primorec" prosim polnoštevilne vdeležbe. Pevovodja. Zadruga opravičenih posestnikov na Opčinah ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 11. t. m. ob 1. uri popol. v „Sokolovi" dvorani. Odbor. Nar. del. organizacija. Delavci iz Škedenjskih „Plavžev" imajo jutri v petek ob 7. uri zvečer sestanek v dvorani „Gospodarskega društva" v Skednju. Ker je zadeva nujna, naj nihče ne izostane. Delavci „čistilnice petroleja" vabljeni so na sestanek jutri v petek ob 8. uri zv. v „Gosp. društvu" v Skednju. Pričakuje se polnoštevilne udeležbe. Sestanek skupine N. D. O. „Prosta luka". Danes v četrtek 8. t m. ob 6. in pol uri zvečer imajo vsi delavci iz proste luke sestanek v prostorih N. D. O., ul. Lavatoio' št. 1, I. Ker gre za važna organizacijska vprašanja in za ureditev podpornega zaklada, naj nikdo ne manjka. DAROVL — Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v pušici v gostilni „Konsumnega društva" v Rojanu K 20. ^_ Vesti iz Goriške. Iz Repentabra. — Dne 25. junija t. 1. priredi, kakor že objavljeno, naše pevsko društvo „Dom" veliko vrtno veselico v krasni, senčnati dolinici g. Ozbiča. Z ozirom na to, da je imelo društvo velike stroške pri nabavi novega odra, je sklenilo naprositi bratska društva, da bi blagovolila udeležiti se naše veselice v kolikor možno velikem številu, oziroma tudi sodelovati. Da bo pa naše društvo moglo Še pravočasno sestaviti vspored, so naprošena slavna društva, da nam svoje eventuelno sodelovanje prijavijo vsaj do 18. junija. Umrl je v Sežani g. Josip R u s t i j a. Bil je več let občinski tajnik. Naj v miru počiva! Iz Dutovelj. Tukajšnje pevsko društvo „Venček" priredi dne 25. junija oziroma 9. julija svojo veselico s petjem, igro, plesom in drugimi važnimi točkami. Najboljše in najcenej. gorivo KrittuettesaL,Klara' Izključna zaloga SILVH) MALOSSI Trst, ulica Golši štev. 3 TELEFON 18-89. 6epa: 4 §tot. Kilogram _% dostavljanjem franko. wr»7tJ,fiffri'- JvaaaE GOSTILNA H. D. 0. ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ ie popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoSI. 15 Dr. Kari Ernst ( unlv. med. zobozdravnik Velika priložnost! 2*"Lh%Ž- niste zraven postaje Herpflje v Klancu štev. 29. fojasnilo v isti hiši. 1001 Išče C O čevljar delavec . Oglasiti se pri vra-5B taiju Acquedotto 9. 1003 Dva mladeniča se sprejmeta na stanovanje. — Ulica Concordia 27, III, vrata 14. 1002 Gozdni uradnik, * računskem^od^ želi vhtopiti v kak komptoar, kot uradnik. Vešč je slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, ter deloma hrvaščine in italijanšč.ne. — Obenem je tudi trgovsko naobražen. Ponudbe je pošiljati pod šifro .Uradnik". Poste restante - Roian. 1017 2l#nlnCQ StiliJa proda se po nizki ceni. Via IvUlcod Miramare št. 1, Žganjarna 99 6 i. nj nloQ dne 1F/6. v Gabrovici pri Komnu Javili p ICO priredijo mladenifi. — Vljudno vabimo k obilni udeležbi. Svira godba iz Sv. Križa. 994 Išče se uradnika. išče uradnika. Pogoji : treznost, točnost, vestnost, zmožncBt v potrebi tudi samostojnega ura 'ovanja. Vstop takej. Vežbenci izkljočcni. Pojasnila naravnost v uradu, ca trgu Brolo, Kopar. 997 Pncnnriinnn veščo italijanske in hrvatske UOSpUUlUIU korespondence Bprejme Starec, glavni zastopnik Vzajemoe zavarovalnice na Pro-Beku. Nq nrflHoi zemU^čd z izvirno vodo ob mi-n d p rUtJ d J rsmarski cesti, dve minuti oddaljeno od Miramara. Informacije kavama Moncenisio od ure 7. do 8. popoldne. Gerlanc. 985 7ootnrii 86 oc^a kravji in konjski gnoj. U.ica £.aMUIlj Piccardi 12 v dvorišču. 975 Delavnica čevljev »525:°5? Domenieo Centrone delavnico čevljev, katera te rab sja. v Trstu, ulica della Gnardla 27. Sprejema se naročila po meri in popiavke. - 441 Zdravilno pivo dvojnega kvasa založna marka „Soetl Štefan" Glasoviti profesor zdravnik Kari von Nooden, ravnatelj prve dunajske zdravniške klinike, izjavlja, da je pivo dvojnega kvasa zaloina marka „Sveti Štefan" zelo upliven pripomoček za želodčne bolezni in za nervozne osebe. Zaloga: Trst, tla Oaldlrlvo št. 32. Telefon St. 2201.