GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki« The largest Škrarian Da3j m the United Stalen« latoed every day except Sundays •nd legal Holiday«. 75,000 TELEFON: CHelaea 3—1242 No. 168. — Stev. 168. Entered aa 8econd Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. YM under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: OHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, JULY 20, 1936— PONEDELJEK, 20. JULIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, DRŽAVLJANSKA VOJNA DIVJA NA SPANSKEM Deli Osrednjega Zapada so podobni puščavi GENERAL FRANCISCO FRANCO VODI FAŠISTIČNE SILE PROTI DELAVSKI MADRIDSKI VLADI Španska vlada je poslala proti afriški obali svoje brodovje. •— V Madridu poročajo, da je vstaja pod kontrolo. — Trije generali so bili odstavljeni. — Prva poročila so javljala, da feo uporniki zasedli ves španski Maroko. — Sindikalisti na strani vlade. MADRID, Španska, 19. julija. — Španska vlada je poslala proti španskemu delu Maroka bojne ladje, ki imajo nalogo zatreti tamkajšnjo vstajo. — Nekatera poročila pravijo, da so letalci z bombami že štrli moč Vstašev. Dve bojni ladji sta bili poslani tudi proti Kanarskemu otočju, kajti civilni governer otočja je brzo-javil vladi, da so vstaške čete začele oblegati vladno palačo. Na Španskem je bilo aretiranih več generalov in drugih višjih častnikov. Vstajo proti vladi vodi general Francisco Franco. MADRID, Španska, 19. julija. — Vse špansko t lelavstvo je bilo mobilizirano za obrambo vlade levice, ki jo skušajo strmoglaviti vstaši. Vstaja je povsem vojaškega značaja. Ce bi bila uspešna, bi dor bila Španska fašistično vlado. Danes se je prvič zvedelo, da so se poleg posadke v španskem delu Maroka uprle tudi gar nizi je v raznih španskih mqptih. Sindikalisti so obljubili vladi vso podporo, kar ji bo v veliko po-moč. V teku nekaj ur sta se završili dve važni kabinetni izpremembi. Dopoldne je odstopil ministrski predsednik Quiroga, nakar je prevzel njegovo mesto Martinez Barrio. Popoldne je pa tudi Barrio odstopil in nasledil ga je Rose Pereira. Pereira je takoj, ko je prevzel ministrsko predsedstvo, pozval vse španske governerje, naj organizirajo delavce in naj jih oborože. Iz tukašnjega glavnega stana strokovnih organizacij poročajo, da je bila ustanovljena "delavska milica" in njeni člani oboroženi s puškami. Vlada je odstavila tri generale: Virgilia Caba-belasa, Francisca Franca in Queipa de Lana. Na posebni seji španskega kabineta je^bil imenovan za generalnega inšpektorja v Maroku general Munez del Prado. Proti večeru se je zvedelo, da je mesto Sevilla najbrž v vstaških rokah. Poveljnik vstašev, gen^fal Franco, je sporočil po radio: — Province Andaluzija, Valencija, Val-ladolid, Burgos in Arago so se pridružile našemu gi-' banju. Le Madrid se še ustavlja, toda vkratkem bo tudi glavno mesto Španije v naših rokah. CASABLANKA, Maroko, 19. julija. — Špansko vojaštvo, ki ne odobruje sedanjega zatiranja na Španskem, se je uprlo in je v pooolni oblasti španskega dela Maroka. Po kratkem boju, v katerem sta bila ubita dva generala in 9 drugih oseb, se je vojaštvo polastilo vse javne uprave. * MADRID, Španska, 1 9. julija. — Španska vlada naznanja, da je bila vprizorjena obsežna zarota froti republiki. Vlada priznava, da so slične vstaje kot v Maroku, tudi na Španskem. Aretiranih je bilo več častnikov. Vsi višji častniki so se zglasili pri vojnem ministru ter mu zagotovili svojo udanost, obljubili so lu, da so pripravljeni bojevati se za republiko. ABESINIJ0 BODOlT U R ČIJ A PREPLAVILI MISIJONARJI Papež namerava v Abe-sinijo poslati misijonarje. — Razširiti hoče katoliško vero po celi deželi. B0 UTRDILA DARDANELE VATIKAN, 19. julija. — Italijanska osvojitev Abesini-je je ustvarila nov problem za katoliško cerkev, ki ima sedaj proste roke, cfa vrši svoje apostolsko delo po obsežnih pokrajinah, kjer je bilo to delo doslej zelo ovirano in je mnogokrat tekla kri. Cerkev ima v Abesiniji dva problema: širiti hoče katoliško vero med domačini, katerih je le majhen del katoliški, na drugi strani pa mora skrbeti za verske potrebe naselnikov in delavcev, ki se bodo večinoma za stalno naselili v dežli. Sveta kongregacija za razširjenje vere pripravlja veliko število duhovnikov na misijonarsko delo. Vatikan pa se bp skrbno ogibal, da bi domačinom vsilili katoliško vero. Nžg-več misjonarjev bodo poslali salezijanci in kapucini, ki so v Abesiniji že zelo poznani. Po najbolj oddaljenih krajih bodo postavili šole, cerkve in bolnišnice. Za bMe naseljence in vojake je že sedaj dobro preskrbljeno, kajti v italijanski vojski je veliko število vojaških kaplanov. Krščanstvo je vpeljal v Abe-sinijo sv. Frumencij, ki ima v abesmski književnosti ime Abba Salama — oče odrešenja. Leta 326 je bil posvečen za škofa v A kis umu. Abesinska cerkev je bila od svojega po-četka pod aleksandrijskim patriarhom in je do zadnjega časa dobivala svojega škofa -aibuno. Abesinska krščanska vera se imenuje koptska, katero je leta 1930 potrdil sedanji papež Pij XI ter postavil škofa Čidame Mariam Kasso, ki stanuje v italijamsiki Eriteji in vlada 28,000 katoličanom s 76 duhovniki. Vatikan bo Italijansko vzhodno Afriko, ki bo obfetojala iz Abesinije, Eritreje in Somalije, razdelil v pet apostolskih prefektur, kot je je tudi italijanska vlada razdelila v pet provinc. Sporazum bo jutri podpisan. — Pravica za u-trditev soglasno potrjena. — Japonska si pridrži pravice. M0NTREUX, Švica, 19. julija. — Deset držav, ki so podpisale lausannsko mirovno pogodbo, je dalo Turčiji pravico, da utrdi Dardanele. ROMUNSKA ŽELEZNICA ZA RUSIJO Z železnico preko Karpatov bo Rusija zvezana s Cehoslovaško. — Zgrajena bo s češkim denarjem. LONDON, Anglija, 19. julija. — Rusija je odgovorila na s?porazum Nemčije z Avstrijo. Zgrajena bo strategična železnica, s katero bo Rusija ČESAR NI UNIČILA SUŠA, SO POKONČALE KOBILICE RAPID CITY, S. D., 19. julija. — Cez miljone s krov zemlje South Dakoate pihajo vroči vetrovi in odnašajo posušeno zemljo iz kraja, ki je bil pred leti najbolj rodoviten na svetu. Suša in kobilice so se združile in pokončale vsa zelišča. Samo še mala stebelca mole v zrak. pisale lauvannsko mirovno pO godbo, sklicale konferenco v Montreaux. Devet držav je prišlo do sporazuma, da je vstreženo prošnji Turčije, samo Japonska je privolila z nekaterimi pridržki. Države, ki so se sporazumele glede utrditve Dardanel so poleg Turčije: Anglija, Francija, Rusija, Japonska (z nekaterimi pridržki), Grška, Romunska, Jugoslavija in Bolgarska. Po tem sporazumu bodo imele trgovske ladje prosto vožnjo skozi morsko ožino, četudi bi bila Turčija v vojn L toda pod pogojem, da ne podpxrajo'je sklenila vojaško zvezo, ki je vojskujočih se držav. v prvi vrsti naperjena proti ELLSWORTH BO ŠEL NA JUŽNI TEČAJ Ko je Turčija izrazila željo, zvezana s Cehoslovaško. da ji je dovoljeno utrditi mor-. Čdhoslovaška je dala Roško ožino, so države, ki so pod- (mun^ki posojilo, s katerim bo Romunska zgradila čez Karpate železnico, ki bo vezala ruske železnice s čehoslovaškimi. Poglavitni naimen te železnice je, da za slučaj vojne Rusiji ne bi bilo treba za prevoz svojega vojaštva na Cehoslovaško posluževati se poljske železnice, ki bo v vojni najbr-že zaprta. i Po svetovni vojni je dobila i Poljska Galicijo in železnica, ki vozi iz Černovic v romunski Bukovini proti zapadu, pelje skozi poljsko ozemlje. Zadnja leta pa je Rusija stopila v prijateljske odnošaje z Romunsko in s Cehoslovaško LAKE LOUISE, Alberta, Kanada, 19. julija. — Poznani raziskovalec južnega teč a j a (Antarktike), Lincoln Ellsworth, je naznanil, da namerava novo ekspedicijo na južni tečaj. Rekel je: " Antarktika je večja celina kot Evropa in niti polovice je ni raziskane. 300 milj od južnega tečaja je skladišče premoga, 100 milj dolgo in 40 čevljev debelo. V Anarktiki so bile že najdene vse poglavitne kovine." Ruski vojni mornarici bo dovoljeno voziti sikoai ožino iz Črnega morja in v Črno morje-drugim državam, ki ne mejijo na Črno morje, pa so postavljene omejitve. Tekom vojne vojskujočim se državam ne bo dovoljeno posluževati se morskih ožin, razun, ako so v službi Li^e narodov. Ta pogoldba je veljavna za 20 let. Japonska je nasprotovala kontroli .Ligi narodov nad Dardanelami. Turčija pa je tudi obljubila, da tekom utndilnih del ne bo motila tisočev grobov vojakov, ki so padli v svetovni vojni. SCHUSCHN1GG NE BO OBISKAL HITIERJA DUNAJ, Avstrija, 17. julija. J — Kancler Schuschnigg se je danes .podal na kratke počit nice v Saint-Gilgen ob bavarski meji. Rečeno je blio, da bo sel preko meje in obiskal Hitlerja, ker se pa po zatrdilu dunajskih vladnih krogov ne bo zgodilo. ATENTATORJEVA ŽENA 0 SVOJEMMOŽU LONDON, Anglija, 18. julija. — Mrs. George Andrew McMachon, žena časnikarja, ki je nameraval vprizoriti atentat na kralja Edwarda VIIL, je rekla danes: — Naj se zgodi kar hoče, jaz bom vztrajala ob svojem možu do konca. Ne morem razumeti, kaj mu je navdahnilo to strašno misel. Vedno je bil prijazen in dobre volje. Ko so igrali kraljevo himno, je vedno vstal. Ne spominjam se, da bi kdaj rekel o (kakem članu kraljeve družine, kakšno žal besedo. Nemčiji. Rusija je pripravljena hiteti Čehoslovaški na pomoe s svojimi aeroplani, ako bi jo napadla Nemčija. Aeroplani morejo leteti iz Rusije čez vi-sdke vrhove Karpatov, toda vojaške potrebščine je mogoče prepeljati samo po železnici. Vsled tega je nastala potreba, da je zgrajena nova železnica skozi ozemlje prijateljske Romunske do Čehoslovaške. In to železnico bodo sedaj zgradili Romunci s češkim denarjem. Da je Romunska v to privolila, dokazuje, da so se odnosa ji med Rusijo in Romunsko znatno izboljšali. Predno pa je Romunska bila pripravljena graditi to železnico, je moral romunski vna-nji minister Nikolaj Titulescu odstraniti germanofilstvo v romunski vladi. Prihitel je s konference v Montreaux ter zagrozil, da odstopi, ako Romunska ne opusti svoje Nemčiji prijazne politike. Kralj Karol njegovega odstopa ni hotel sprejeti, Titulescu je zmagal in Romunska je privolila zgraditi strategiČno železnico. Romunska je s tem pokazala, da želi, da Rusija raz širi svoj vpliv v P od ona vie in vstavi nemško prodiranje. PRAVI, DA GA JE ZLODEJ OBSEDE ERIE, Pa., 18. julija. — V tukajšnji bolnišnici leži Samuel C. Weed, ki je s kladivom ubil svojo ženo in svoja dva otroka, nato se pa vrgel pod avtomobil. — Hudoba me je obsedla,— pripoveduje zdravnikom. — Na vesti imam rdeč greh, greh zoper Boga. Nisem hotel, da bi živela žena in otroka. Vsi trije so bili beli in čisti. SVOJEVRSTNA KIRURGIJA LOUISVILLE, Ky., 18. julija. — V ],1iižini pokopališča je našla poi. ija 3o letno Edno Nori/s. Biia je napol živa ter je imela na obrazu polno ran, prizadetih z nožem. Rane so bile pa zašite z navadnim črnim cvirnom. Pozneje je izpovedala, da so jo napadli trije neznanci, ji razrezali obraz, nato pa rane zašili. Slednjič so jo vrgli iz avtomobila. Ko so prišli prvi naselniki, je povsod rastla trava in drevje. Rediti so pričeli živino in paše je bilo vedno v izobilju. Ko pa so pričeli trebiti gozdove in orati zemljo ter sejati žito, je pričela prihajati suša leto za letom in vetrovi so odnašali presušeno zemljo. S sušo pa so prihajale tudi kobilice, ki so pokončale vse zelenje, vsled česar je bila prst nezavarovana proti vetrovom. Kjer so obdelana polja, so jsrki napolnjeni z zemljo, žito pa posušeno in razmetano vse v prek. Toda navzlic vsem ujmam .so se farmerji držali svoje zemlje, kajti tolažili so se z načelom. a, ki je bil leta 1931 dva meseca predsednik republike Ecuador ter se je vrnil meseca maja iz izgnanstva, je bil zopet izgnan iz dežele. VELIKANSKA RAZSTRELBA V RUSIJI MOSKVA, Rusija, 19. julija. — Sovjetski inžinirji so v bližini, Čeljabinska na azijski strani Urala zažgati 1830 ton amonita ter s tem odprli veli-kansko zalogo preknoga, ki znaša do 7,5000,000 ton. Razstrelfca je nudila mogočen prizor. V zrak se je dvignila več sto jardov visoka piramida, nastal je grom in na zemljo so padale velike skale. Bilo je, ko bi nenadoma iz-bruhnil velik vulkan. Velikanska jama, ki jo je napravila, razstrelba, je dolga 1000 jardov široka in 22 jardov globoka. S tem bodo mogli pridobivati premog, ne da bi ga bi-* lo treba kopati pod zemljo. Raestrelbo je vodil profesor na »vojaški tehnični akademiji inžinir AnuČin. •Pred razstrelbo so se prebivalci Čel jabinska umaknili tri »milje od mesta, ^ «f O L'A S W AROVZ™ New York, Monday, July 20, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN UJSZ. "Glas Naroda" Prank Sakaer, President <▲ Corporation) Owned aad Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY L. Benedlk, Trees. Place of business of the corporation and addresses of above officers: »16 Wert 18th Street, Bmgk ef Manhatf, New York Oty. N. "GLAS NARODA" (Voice ef the People) Story Day Eb:cept Sunday* and Holidays Za celo leto velja ca Ameriko In K»D»<*o .....................$8.00 Ea pol leta....................|3.00 Za Četrt leta ..................*I.£0 Za New York sa celo leto......97.00 Za pol leta....................$&60 Za inozemstvo sa celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan nedelj in praznikov "GLAS NARODA**, 21« W. 18tfa Street. New Točk. N. T. Telephone: CHelsea 3—1242 ŠPUONA2A Kakor leta 1914, se je tudi sedaj pojavila pošast špijo-naže. Strali pred njo je včasi upravičen, včasi pa tudi ne. Spijonaža igra veliko vlogo v fihuih, gledaliških predstavah, povesti in romanih. Ljudje vidijo v tem nekaj skrivnostnega. In kar je skrimostno, je v gotovem oziru tudi vabljivo. Strah pred špijoni je 'bil doslej omejen le na evropske države. Nikjer na svetu ni toliko nezaupanja kot ga je v Ev- i otpi. Generalnim štabom posameznih držav se zdi potrebno ugaaijati špijonažo. Skoro vsak teden čitamo o špijonažnih a-ferali, v katere so zapleteni Nemci, Oehoslovaki, Poljaki, Francozi in Angleži. Hvaležna snov za filmsko predstavo je bila usmrtitev dveh lepih nemških deklet, ki sta špijonirali v prid Franciji. Po kratkem procesu jima je rabelj odsekal glavo. •Strah pred špijoni se je preselil tudi v Združene države. Američani ne boje niti Kanade niti Mehike, pravijo pa, da je pripravljena Japonska vse žrtvovati, samo da bi se po-J.istila skrivnosti ameriške mornarice. V splošnem ipripisujejo špijonaži preveč pomena. V normalnih časili — Amerika je v vojaškem pogledu normalna— je mogoče izdati oziroma promajti razmeroma le malo vojaških skrivnosti. Sicer pa ni nobena posamezna vojaška tajnost za sosednjo državo usode važnosti. Špijoni bodo prišli polagoma iz mode. &pijonažno službo uradno vršu poslaniški atašeji. Združene države imajo naprimer pri svojem poslaništvu na Japonskem vojaškega izvedenca, ravno tako kot ga ima Japoiiiska pri svojem poslaništvu v Washingtonu. Temu v-o jaškemu izvedeaicu — atašeju 1— ni treba drugega kot natančno zasledovalti debate v poslanski zbornici in senatu, citati strokovne vojaške časofpise ter gledati filme, ki predstavljajo bojne ladje, ipa si more brez vsakih stroškov prilastiti "skrivnosti", za katere bi bilo treba pred leti plačati velike vsote denarja. Problem oboroževanja je danes tako vsestranski, da izdaja posameznic strateških podrobnosti ne ipovzroča nobene posebne škode. Da ne pridejo na dan resnične tajmosti izdelovanja vojnih sredstev, zato že skrbi takoimenovana "krvava internaci-jonala", v kateri so orgamrzirani izdelovalci orožja. Nedavno so aretirali v Ameriki Ibivšega mornariškega častnika, ki je baje prodajal Japoncem ameriške vojaške skrivnosti. Možak je izrabljal svoj položaj in je kriv, ker se je izneveril državi, ki mu je zaupala in mu je dajala kruh. V splošnem pa niso zaradi iždamih tajnosti Združene države na izgubi, Japonska pa tudi ni dosti profitirala. DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljiv vo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2J55 __________________ Din. 100 - $ 5.00 __________________ Din. 200 $ 7.20 .................... Din. 900 $11.70 .................. Din. MO $».00..............-HOP. 1000 $45.00 -------------r Dip. 2000 V ITALIJO ' Za $ 9.U8....................lir 100 $ 17.40 ....................«r 900 $ 43.00 .................... Ur 500 $ 82.80 ................... Lir 1000 (164.00 .................... Lir 2000 $945.00 ........ Ur 9000 KEB SE CENE SEDAJ BIT BO MENJAJO SO NATEPENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih »11 lirah dsvoljajasi* fe heijše pogoje. \ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za laplattlo t 5.— morate poslati......................J$ 5.75 lit,— w - ................»..JlOJ« $15*— w ** ........................flC— $20,— " - _______________________ _____________________.$4L25 •................... "^SIh^O doM t *arem kraja isplaOla v dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LBTTBB ZA fl>- A 4 SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" "j • I --- ' NEW IMBL M* L skrivnost umora v arandjelovcu , Pred dnevi smo poročali, da so v Arandjelovcu neznani zločinci umorili najbogatejšega človega tamošnjega okolišča Joco Uroševiča, ki je živel kot samec sicer skupalj z ostalimi člani svoje rodbine zadruge, a je veljal za nezaupljivega in nekam skrivnostnega človeka. O njegovem privatnem premoženju sorodniki nimajo pravega pojma in celo njegov brat Pera ne more niti približno povedati, s kakimi posli se je Jo-ca vse ukvarjal in koliko naj bi vsaj približno znašali njegovi1 dohodki. Ko !je bil umor razkrit, so eni trdili, da so zločinci odneteli več milijonov v bankovcih, zlatu in vrednostnih papirjih, drugi pa spet mislijo, da je bilo v bankovcih, srebrn in zlatu odnešenih največ kakih 50,000 Din. Orožniki so zaprli več sumljivih oseb iz A-randjelovca in okolice, med preiskavo pa so večino že izpustili, ker je 'bil dokazan alibi. V zaporih je samo še nekaj sum-ljivcev, med njimi tudi strežnica umorjenega milijonarja. Kakor obširno poročajo beo-graljski listi, sorodniki umorjenega Joče nikakor ne morejo pomagati preiskovalnim organom, ker o svojem sorodniku ne vedo dosti več kakor o kakem tujem človeku. Pač pa so se vsi zatekli k stari vraži. Iz rjuh postelje, na kateri so našli razmesarjenega milijonarja so iz-prali kri ter jo potem zmešali z vodo desetih vrelcev. Ta mešanica stoji v posebni posodi poleg postelje, na kateri so našli žrtev zločina. Zraven gori noč in dan debela sveča. Po starodavni vraži bo kri, zmešana z vodo devetih vrelcev, privabila v hiso zločinca, da se bo sam izpovedal. Doslej se (seveda to še ni zgodilo. 60 letni starec ugrabil dekle V bosanski vasi Biljani je 60 letni vdovec Rašid Nešič v soboto zvečer ugrabil 20 letno Aišo Zaimovič. Njeni starši so mu Ijo hoteli s silo vzeti, pa jim je pa predlagal naj jo puste pri njem, češ da se bo množila z njegovim sinom Esadom, iva kar je dekle pristalo. Ta čas se je oglasila neka vdova, češ, da je pripravljena vzeti starega Nešiča. Tako so imeli kar dve poroki. UMOBOLNA ZAKONCA 8 MESECEV ZAPR-TA V STANOVANJU V Beogradu so se morali policisti in gasilci ukvarjati z o-biteljsko tragedijo profesorja in pisatelja Nikole Traftkoviča. Trajkovičeva soproga je bila dtrševno bolna in mož je ni hotel poslati y bolnišnico. Sam ji je s,tregel in je tudi sam zbolel r^a ziycih. Zakonca sta bila žer 8 mesecev zaprta v svojem stanovanju. Trajkovicev-brat, ki je odvetnik, je te dni prosil za intervencijo policijo. Policisti so trkali na vrata stanovanja, nesrečna zakonca pa sta izjavljala, da ne pustita nikogar v stanovanje. Žena je celo vpila,1 da bo skočila skozi okno. Policisti so morali poslati po gasilce, da so -do oken stanovanja v %. nad stropi ju prišli po lestvi in s silo Spravili nesrečna z&feonca iz stanovanja. - ARETACIJA DVEH RAZBOJNIKOV Po naključtju sta zajeta dva nevarna razbojnika; od one tolpe, ki je izvršila napad na profgi Peč—Kosovska Mitrovi-ca. Šofer Bosk o v ič se je mudil pred nekim mitrovakian hotelom in opazil med množico enega napadalca. Razbojnik pa je tudi videl šoferja in naglo sumknil v hotel. Pozvani o-rožniki so potem hotel obkolili in prestregli razbojnika. To je neki Memetovič iz Kosovske Mitrovice, ki je bil zaradi raz-bojništva že obsojen na 20 let robi je. Lani, ko je presedel v kaznilnici že 13 let, je bil am-nestiran a se ije takoj spet lotil razbojniškega po-«la. Nevarni zločinec se je zadnje dneve skrival v Mitrovici in ko so odkrili njegovo skrivališče, so nalotili tam tudi njegovega pajdaša. posledice prepira V vasi Rašteti pod Zvečanom v okrožju Djakovice sta se naselila brata Perko in Grujica Dževrdanovič. Razumela sta se drugače prav dobro, ali tu pa tam je vendarle prišlo, da sta se sporekla zaradi kakih gospodarskih sivari. Tako je bilo tudi sedaj, samo da je starejši Perko v prepiru brata hudo razžalil. Mlajši brat spoštujoč staro šego, da mlajši brat ne sme vzdigniti roke na starejšega, se je umaknil, ali je v svoji sobi vzel samokres in si pognal kroglo v prsi. Rajši sam v smrt, kot bi streljal na brata. Ko pa je Perko zaslišal strel, je planil v bratovo sobo da bi videl, kaj se je zgodilo. Ko je zagledal Grujico ležečega na tleh in s krvavečimi prsi, jc bil prepričan, da je brat mrtev. To ga je silno razžalostilo. Ker si 'je moral očitati, da je on zakrivil bratovo smrt, mu je vzel samokres iz roke in se ustrelil naravnost v ssree. Brata, Per-ka mrvega, Gurijco pa hudo ranjenega, je našel njun svak, ki je priklical ljudi, ki so mu pomagali ranjenca prepeljati v prizrensko bolnico. Perka so pa po izvršenem ogledu, ki ga je izviišila komisija, pokopali ob iskrenem sožalju vsega prebivalstva daleč naokoli. obtožba zaradi nesreč v rudniku Že nekaj let se vrstijo hude nesreče v dalmatinskih rudnikih v okolici Skradina in Drni-ša. Mnogokrat se je že v javnosti razpravljalo o tem, kdo je kriv tolikih nesreč, a vedno se je našel izgovor na kaka naključja. Taho se je tudi lani v rudniku Dubraviei pripetila huda nesreča. Enega rudarja je ubilo, drugega pa za vse življenje pohabik). Rudarji in "GLAS' NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijate-Ije, to lahko stori. — 1 Naročnina za stari kraj stane $7, — V Italijo lista ne poši-1 jamo. predstavniki delavskih organizacij in ustanov so naglašali, da ki je bil dve leti zapuščen in v se je nesreča pripetila v rovu, katerem pri obnovi obrata niso izvedli prav nobenih popravil. Opore so bile tako pomarfjklji ve, da se je lahko vsak čas pričakovala huda nesreča. Razne komisije so si rudnik ogledala in zdaj je državno tožilstvo v SLbeniku sesta\jjlo obtožnico proti upravniku rudnika in proti dvema višjima paznikoma. Ko bodo končane sodne počitnice, bo razpisana razprava. va2na pogodba med jugoslavijo in avstrijo Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je sprejel v svojem kabinetu avstrijskega poslanika dr. Schmidta. Pri tej priliki sta podpisala pogodbo med jugoslov. in avstrijsko vlado o postavitvi telefonskega kabla med Valdonom v Avstriji in Mariborom, Zagrebom in Beogradom. Pogodba zaključuje dolga podajanja med ju-srosl o v. in avstrijsko postno u-pravo od leta 1927 daljo, ko se je jugoslov. uprava obvezala, da bo podaljšala avstrijski kabel, ki so ga instalirali leta 1928. Obenem z instalacijo novega kabla je treba računati tudi s povečanjem prometa, tako, da bosta med Beogradom in Valdonom postavljeni še dve visoko frekvenčni zvezi. Zadevna dela se bodo začela še tekom letošnjega leta. gibanje hrvat. zdravnikov Zdravniki iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja so na zadnjem sestanku sklenili, da izstopijo iz članstva v Jugoslovanskem zdravniškem društvu. Do tega koraka zagrebških zdravnikov^ je prišlo zaradi spora pri volitvah predsednika Jugoslovanskega zdravniškega društva. Va^no za potovanje. Kdor Je namenjen potovati v start kraj ali dobiti Itoga od tam, Je potrebno, da Je pouien r vseh stvareh. V sled naše dolgoletne »košnje Vam zamorano dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vi reje In sploh vse, kar je sa potovanje potrebno v najhitrejšem časti, in kar je slavno, za najmanjše stroške, Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi Pišite torej t*koj za brezplačna navodila In zagotavljan* Vam, te boste poceni-In udobno potovali. SLOVENEC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau> ■ 216 West 18th Street New York, N- Y. revizija zaposlitve inozemcev V ministrstvu za socialno politiko je bila postavljena posebna komisija, ki ima izvesti revizijo vseh doslej izdanih dovoljenj za zaposlitev inozemcev v Jugoslaviji. Naloga komisije je, da umakne dovoljenja za zaposlitev vseh onih inozemcev, ki niso neobhodno potrebni. ŽGANJE V DOBRODELNE SVRHE V Angoulemu na Francoskem se je vršila te dni javna dražba žganja, pri čemer je bil čisti dobiček namenjen dobrodelnim svrham. Žganja, ki imajo že dokašnjo starost, iz-v i rajoni z kleti pokojnega konja-škega magnpta Jeana Fougera-ta in so jih prodali po najvišjih cenah. Ko je Fougerat pred dvema leti umrl, je določil v svoji o-poroki, naj se vsa njegova zaloga žganih pijač in likerjev, ki ije vredna celo imetje, proda v dobrodelne namene. Za izvršitelja oporoke je določil an-goulemsko občino. Fougerat je bil v mnogih ozirih pravi Čudak. O tem govori tudi njegov nagrobnik. Določil je, naj ga izdelajo v obliki destilirne posode za konjak. Ta spomenik, je dejal sam pred svojo smrtjo, naj bi bodoče rodove opozarjal, da ni bil samo neki Jean Fougerat velik mož, temveč da je tudi konjak sijajna pijača. LJUBOSUMNA NA KIP Pred tremi leti se je newyor-ški kipar Herbert Hawkley iz ljubezni poročil z mlado žensko in se preselil z njo v San Francisco. Več let je delal na kipu, ki ga je imenoval "Pomlad." Nešteto načrtov, ki jih je bil napravil za ta kip, je uničil, ker se mu niso videli dobri. 7, nobenim modelom ni bil zadovoljen končno je prosil svojo mlado ženo, naj bi mu bila sama za model. Po kratkem od poni je privolila, zahtevala pa je, naj da kipu drugo glavo. Zakon je potem obstdjal prav za prav le iz tega, da je bila žena svojemu možu za model. Nešteto po« sta preizkusila, od jutra do večera je kipar delal, toda pravega uspeha ni hotelo biti. In polagoma se je v Hawkleyevem zakonu razvil podoben konflikt, kakršnega je Zola opisal v svojem romanu "Delo." Ko je žena spoznala, da zanima svojega mo-ža samo še kot model in da mu je kip važnejši od zakona je v navalu besne ljubosumnosti s kladivom razbila kij. Kipar vložil tožbo za ločitev zakona. Žena |je pokazala, in dokazala, kako brezčutno je ravnal z njo Končno se je zakon sporazumno ločil. PODTAKNJENI ŽENIN Mladenič je ljubil dekle, ki ga ni maralo. Ta stara zgodba se je dogajala v Solunu. Mladenič se ni ustrašil, bil je trdno odločen, da si pribori lzvoljen-ko svojega srca. V nočeh brez spanja si je izmislil načrt, ki se mu je videl nepogrešljiv. Njegov prijatelj je bil neodločljiv premagovaleč ženskih src. Tega je naprosil, naj njegovi izvo-ljenki zmeša glavo, da se bo dala od njega ugrabiti. Prijatelj je potreboval samo dva tedna, da je storila tako, kakor je sam hotel. Ponoči jo je odvedel iz očetove hiše skri-vajj in zjutraj sta šla v majhno cerkev, kjer naj bi ju duhovnik poročil. Toda ženin je nenadno izginil in na njegovem mestu se je pojavil z amago-slavnim nasmehom odklonjeni snubafc. Toda mladi človek se je zmotil. Dekle se je branilo poročiti s podtaknjenim ženi-{nom. Duhovnik je pozval policijo in namesto pred oltar £[e mladenič romal sa zamrežena okna. Peter Zgaga ČLOVEKA JE TREBA POZNATI. . . Živimo v Časih nezaupanja, nevere in izdajstva. Še na svojega najboljšega prijatelja se človek težko zanese, kako bi se na neznanca, na človeka, ki ga vidiš samo enkrat ali dvakrat. Danes mora biti vse zapisano, oštempljano ter s fotografijami in odtisi prstov opremljeno, pa še nejdrži. Nezaupanje se je tako razČe-perilo, in razkošatilo, da v marsikaterem slučaju niti bratu ne moreš vsega verjeti. Kako bi verjel tujcu, neznancu? Ko pride potnik v našo pisarno, mu najprej resno svetujemo: — Ce hodiš po New Yorku, ne zijaj ue na levo, ne na desno, ne poslušaj aiobeue-ga neznanca, ki bo ogovarjal in takoj pokliči 'policinana, če bi ti kdo denar ponujal. Nekateri se drže teh navodil, nekateri se jih ne. Tisti, ki jih ne vpoštevajo, si ponavadi prihranijo potovanje v stari kraj, brat, žena ali sorodnik v Pennsvlvaniji, Ohio, Coloradu ali kjerkoli že, jim pa mora poslati za pot. da se vrnejo tja, odkoder so dospeli v New York. Moškim je to težko dopovedati, dočim so ženske bolj dovzetne za dober svet oziroma svarilo. Ali ste že slišali tisto o new-yorški slamnikarici, ki se je sobotnega večera vračala peš z Long Islanda v New York' Mlada, lepa in korajžna — kc<, so sploh vse slovenske slamnika rioe. Groša ji je zmanjkalo, pa si je mislila: — Dvajset mdlj bom že iprehodila. Saj dvajset milj ni toliko. Danes je sobota, do ponedeljka je pa še daleč. Bo že kako. Ko korajžno stopa po cesti, se ustavi ob nji avtomobil — star Ford je bil — in voznik jo prijazno povabi, naj prisede. Ona ga grdo pogleda in ga zavrne rekoč: — Ja, pa še kaj! Saj te niti ne poznam. Razočarani dedec in Ford sta zastokala in se odpeljala naprej, naša korajžna rojaki-nJa j° je Pa za njima ubirala po trdem cestnem tlaku. Kmalu je bil za njo drugi avtomobil. Menda Chevrolet ali Chevrolet.u podobna ška-tlja. Mlad fant se sklone skozi okno rekoč: — Se mi adi, da imava isto pot. Pa bi pri-sedla. Ona pogleda karo, nato fanta, zatem pa zopet karo in pravi: — Z neznanim človekom ne grem nikamor. Sem že preveč slišala, kako se preveliko zaupanje maščuje. Good bye, sva že opravila. Ni še dobro izginil Chevrolet za vogalom, ko se ustavi ob nji dolga moderna kara. — Najmanj dva tavžent je vredna. — je na hitro roko precenila Marjanca. In voznik, — star, plešast možak je bil, — jo povabi, naj prisede. — Ja, — se je obotavljala, — ne vem, noge me bole in daleč je do mesta. Toda vseeno . . . Kafko se pa pišite, gospod. In še preekno ji je možak povedal, da se piše Angelo Gam-barota, je že sedela *poleg »njega in se je še malo stisnila k njemu, kajti na Long Isalndu so tudi meseca julija precej hladne noči. — Čemu si pa hotela vedeti, kdo semf — jo je vpraševal proti jutru uslužen dobrotnik, ko sta zajtrkov&la v obcestni restavraciji. — Zato, — je odvrnila, ker mi je mati vedno zabičevala, da ne smem nikdar zaupati neznancu. Ce bi mi ne en slikar. Cerkev je polna dokazov čudodelne pomoči, razodete na morju in na kopnem. Umetelno sestavljene jadrnice visijo z oblokov, slike na stenah kažejo in pripovedujejo nezaislišane stvari, dragocen nakit iz zlata in srebra, iz žlahtnega kamenja in iz pravih biserov priča o meri sile in o meri pomoči. Pa se je moj Lovro Jovič poklonil čudodelni podobi v sija-|ju zlata in srebra, v blišču biserov in dragega kamenja in je govoril tako: "Majčica božja, ako znaš Boga, vera j mi, siromak sem, tuž-na mi bosanska majka! Ali sem pošten človek, tako ti Boga! Pa sem i tebi vsak čas dajal čast in slavo. Dragi so uncuti, bogme, tebe psujejo, Majčica božja! Evo mene Lovra Joviča, jaz te ne peujem nikdar, razun ako bi bil pijan, hvala Bogu! Pa kako bom pijan jaz jadni človek, ko nimam ni za luk pare v žepu, Majčica božja, pomozi mi! Znaš, kaj ti pravim — oni biserni džerdan mi lahko daš z vrata. T^epa si, bogme, i brez džerdana, lepa kakor rdeče jabolko na zeleni grani. Ne misli, da. te varam, nego je istina! In tako mi vere, nikomur ne bodem nič povedal. Zakaj ako bi povedal, vsi uncuti bi prišli in bi tudi hoteli. Pa te uncuti kolnejo in psujejo pijani in (Nadaljevanje na 4. stran!.! S CLEVELDANSKE RAZS+AVE Dne 27. je bila otvorj^na v Clevelandu velika razstava ob priliki stote obletnice u-mesta, Sli kan am predstavlja "Courts of Presidents". Stebri z orli predlaeduii ke, rojene v državah, mejeoih na Velika jezera. V Clevelandu so imeli domačo zabavo na vrtu pri hiši Jurija Gostana, »kjer so se zabavali s tem. da so kazali drag drugemu umetnost v skakanju in gibčnosti Pri tem je George Gostan padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in kmalu zatem umrl. Bil '.je star 42 let. Doma je bil iz Prekmurja. V torek zjutraj je po kratki bolezni v Clevelandu umrl And. Mlač, star 60 let. Rojen je bil v Lokvi pri Divači na Primorskem. 14. julija je Joseph Ribarič popravljal streho na garaži njegovih sorodnikov Anrbrožie v Clevelandu. Popoldne pa je od hude vročine obnemogel. Klicali so zdravnika, kateri pa mu ni mogel nuditi nobene pomoči in je bolnik po kratkih mukah umrl. Pokdjni je bil 56 let star. Rojen je bil v selu Belčiče pri Sv. Ani, pošta Jaška na Hrvatskem. Na potu v bolnico je tekom prevoza umrl Joseph Rupnik, stanujoč v Clevelandu. Pokojnik je zbolel že zadnji teden in tožil, da ga boli v trebušni votlini. Pokojni je bil doma iz Cerknice, kjer je doma tudi njegova žena. On je bil iz Rupni-kove liiše, ona pa iz Ostankove. | V torek zvečer ob sedmih je umrl v Clevelandu John Hren, star 53 let. Tisti da nje delal na cesti ob Ijezeru za "YVPA. Vzrok smrti je bila vročina. Doma je bil iz Bezuljaka pri ■Beranjah na Notranjskem, od-| koder je prišel v Ameriko pred j 30 leti. * V Joliet, 111., se George Bluth (Plut?) ml, star 21 let, nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju s petimi težkimi ranami. Fant pravi, da ga je napadel njegov 52-letni oče, tesar po poklicu, s katerim sta se prepirala. Oče je pobegnil z doma, ko je nje- dova hči poklicala policijo. ★ V Greensboro, Pa., je 8. »julija umrl Kari Petrič, doma od Borovnice. Dne 26. junija je u- jmrla njegova žena in štirje o-I troci v družini so zdaj sami. Oče je umrl na posledicah poškodbe, katero je dobil pred 3 leti v premogovniku. Njegova noga ni bik nikoli več zdrava in zdaj mu je začela gniti, kar je povzročilo zastrapljenje. V Pueblo, Colo., se rje dne 2. julija pri delu ponesrečil Matija Malenšek, doma od nekod v Beli Krajini. Dva dni kasneje je umrl za poškodbami. — John Zobec, rojen v Danah pri Ribnici na Dolenjskem, je zadnje dni postal žrtev lastne pasti, katero je nastavil tatovom, namreč nabite puške, katero je skril v zaboju pri vhodu v o-grajo za prašiče. Pušk-a je bila nastavljena, da se sproži in ubije tatu, ki odpre vrata ograje. Po nesreči je pa puško saim sprožil in "buck shot" ga je zadel v obe nogi v stegnu. Njegov sosed, rojak John Zaletel, je slišal strel in klic na pomoč, ali ko m« je s svojimi sinovi prihitel na pomoč, je bilo že prepozno. Krogle so mu razbile žilo odvodnico na obeh nogah in siromak je izkrvavel do smrti. Zobec, ki je bil samec, je imel majhno farmo tri milje od mesta Puebla, Colo. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih poviti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja "Tetica, 'poglej vendar!" Pri zvoku tega glasu se je Gundi Klesbergova nenadoma osvežila. Z divjo jezo je planila nad Katico, zgra bila njeno roko ter jo stresla, da je skicirka padla na tla. "Pusti to in pojdi, ta kraj aii zate!" Forbekov obraz je spreletela žgoča rdečica. >Tato je pa molče pobral knjigo. "Toda, teta?" je v zadregi jecljala Katica. "Pridi!" Z vihravo hitrico je potegnila Klesbergova mlado deklico Skozi vrata. Katičine ustnice za zadrhtele. "Teta Gundi, gosipod Forbek..." Gundi Klesbergova ni odnehala ter je skušala kar hitreje priti iz bližine celice. "Toda, teta! Prosim te, gospod Forbek me ;e vendar rešil! Kaj si bo moral misliti o meni!" "Le pojdi!" Teta Gundi je v svoji okornQ-,-ti stopila v preseneljivo viharen korak. Katica je začudeno onemela. Od dneva, ko je bila Adelgunda Klesbergova prišla iz zavoda, da bi se spremenila v zelo zajetno teto in da bi prevzela varstvo nad mladim osirotelim dekletom, od itistega dne pa do te ure bi Katica nikdar ne mogla slutiti, da se je tem omesenelem gugalniku, kakor je grof Ege krstil staro go-spico, skrivala tako 'podlasičje urna okretnost. Katica je menila, da vidi čudež. Napol kujaje se. napol smeje se je dala teti Gundi vleči dalje. Enkrat se je pač ozrla preko rame, toda l isica je bila že izginila za skalo. Zdaj pa je pritekel tudi France od brega in zaklical: ' 4 Coin imam!'9 "Hvala Bogu!" Gundi Klesbergova je zadržala viharni korak. Bila je popoluma izčrpana. 3. Počasi je drsel čoln po tihem jezeru, ki se je temnozeleno poigravalo s padajočimi večernimi sencami. Za ladjico so bile gore, obkrožu-;oče pol jezera, s svojimi črnimi jelovimi gozdi, s sivimi stenami in zelenimi bresti na višavju, kjer je še sijalo svetlo sonce. Na bregu ki se mu je bližal čoln, si opazil živahno krčmo in vrsto belili vil; iz ene od teh je zvenel spev krasnega alta in zvoki roga. Za rdečimi strehami vil se je širil valovita pokrajina z vaški-?ni hišicami in dvorišči. Njihovim vrtom se je pridruževal obširen, z rdečim obzidjem obdan park, nad katerega okroglimi 'brestovimi vrhovi se je dvigala streha s stolpiči gradu Huberta. Od ljudi, ki so bili v čolnu, se ni nihče zmenil za lapoto te slike, ki je zažarela po o-čiščujočem dežju v tako svežih 'barvah kot da je prav sedaj izšla iz rok svojega Stvarnika. Stoječ v zadnjem delu čolna, je stari čolnar enakomerno veslal. France, ki si je bil našel nič kaj pripraven prostorček na zadnjem delu, je brisal tveno kretnjo je obrnila glavo ter se krčevito zazrla v vodo, da bi utajila svoje solze. Katica je molčala. S plaho skrbjo so visele njene oči na teti Gundi in na tihem si je začela očitati. Seveda se ni vedela kesati nobenega drugega pregreška kot samo tistega, ko j je iz razumljive nepotrpežljivos>ti, da bi po dol-'gi ločitvi eno uro prej videla očeta, bila dala » prvi povod za prigodo, ki se je bila za Gundi I Klesbergovo tako slabo iztekla. Vse drugo se j je bilo zgodilo samo ipo sebi. ŠkrLpaje je zapeljal čoln k obrežju. Komaj je imela Klesbergova trdna tla pod seboj in komaj je opazila gruče ribičev in letovičarjev, že si je zopet opomogla. DALJE PRIDE Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO iN A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. Srčna stiska ■ 54 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. "Hrepenenje mi ni dalo miru. Baron je v Halle našel nekega prijatelja in pride šele nocoj. Tako dolgo pa jaz nisem. mogel čakati Zato sem se odpeljal daljje. Bil sem že doli v vasi, sem že pozdravil tvojo mater in brata, ki sta mi povedala, da ei najbrze tukaj. In sedaj sem te našel in s teboj svojo srečo!" "Da, moj dragi, in sedaj ne zavidam nobenemu cesarju 3ii kralju, odkar imam tebe," pravi veselo. Smeje in polna ponosa gleda na svojega ljubljemca, če-gar blesteče oči tako veselo žare iz zagorelega obraza in čegar telo je zopet dihalo zdravje in moč. "Katarina, sedaj pa že moreva razglasiti svojo srečo.'' Toda Katarina žalostno zmaje z glavo. "Ne, ne, David, še ne! Počakaj Še Saj veš, papa — oh, ko bi to doživel, kako bi bil vesel! Zelo rad te je imel ?n je vedno mnogo držal na tebe. Ne bi rada bila tako bre-brižna; naj tedaj še malo počakava na najino srečo. Ce že poveva stricu Winklerju in moji mami, drugače pa nikomur!" "Imaš prav! Oprosti, nisem takoj mislil na to!" Rokp v roki stopita v cvetoči vrt. Nehote obrneta svoje korake proti jezeru, ki je ležalo sanjavo mirno. Povodni pastirčki so plesali v zelenem bičku in tresoči se solnčni žarki so se lomili v čisti vodi, v kateri se je zrcalilo modro nebo. Resen in zamišljen stoji Kraft in pogleda na priprosti leseni križ, ki je kazal kraj, kje je bila Gerta najdena. Tesno se etisne Katarina k njemu in šepne: "Zelo rada te je imela, David, uboga Gerta!" V tem so se srečale njune misli. Kraft se otrese tužnih misli in pravi: "Da, bila je podobna omamljivi svetlobi, ki je vlekla vse 7a seboj in vlekla v pogubo, če se ni kdo o pravem času obrnil od nje. Toda jaz sem se obrnil od nje, moja draga, prej, kot misliš in sem bil rešen one zmote — in ti si to napravila! Ali mi verjameš?" ■"Da, moj David," pravi iskreno. "Toliko se ti imam opravičiti." Katarina mu položi roko na usta. "Pusti to, moj dragi, bilo je dovolj žalostno! Vem, da me imaš sedaj rad, da med nama ne stoji nihče, in to mi zadostuje. Saj ne veš, moj David, koliko sem zaradi tebe trpela in sedaj niso več sanje, ne, lepa, osrčujoča resnica, da te imam!" Kraft je bil omamljen vsled udanosti, ki je žarela iz njenih besed in tesno pritisne k sebi lepo dekle in na poljubu, ki Ka je pritisnil na njena usta, je ležala sveta zaobljuba, da jo bo ščitil pred skrbmi življenja, kolikor bo v rijegovi moči. Z veseljem je baron zvečer, ko se je vrnil, izvedel, da sta Fe Kraft in Katarina našla. "No, vendar enkrat, moj dragi! Saj sem si mislil, da re boš imel več miru. Saj \si bilvkot ogenj na povratku nazaj. Veseli me, da si enkrat zavrgel svoje neumne pomisleke. S tem si dovolj mučil sebe in mene — in navzlic vsemu nosiš pošteno ime — in ono drugo, ki ga boš prejel, tudi ne bo slabo. Jn Katarino si v resnici našel tukaj? No, da, saj nam Jje stari Vos o vsem zvesto poročal, da je pogosto prihajala k nam. Da, tako nepričakovano svidenje! Tukaj imata tmoj blagoslov, otroka!" "Da, vi ste moj dobrotljivi oče in prijatelj!" "E, neumnost," se huduje baron, "kolikokrat te moram spomniti. Ali mi ne moreš napraviti majhne usluge in mi reci "ti."? Mislil sem, da je to že vse poravnano in že dovolj razprav^jano." "Tega ne morem sprejeti, to je preveč!" "Neumnež bi ti kmalu rekel; česa -ne moreš sprejeti? Ali ne vidiš, da je to moja največja sebičnost? Na sebe te hočem prikleniti, vedno boš okoli mene in me boš v moji starosti nekoliko razveseljeval! V grobu ne bi našel miru, ako ne 1 i vedel, kaj bo po moji smrti z mojim lepim posestvom. Zato se nisem trudil, da bi po mdji smrti razpadlo, kar je že tristo let last moje družine! Ker nimam več otrok, ni nič več kot prav, da dobiš ti Brezen — ti si mi sedaj najbližji; o tebi vem, da bos v mojem smislu gospodaril in da boš posestvo obdržal na višini. Moji ženi tudi ne bo ravno neprijetno, da je cela stvar dobila svojo rešitev na ta način. In skrbi za to, da Katarini ne moreš dati nikakega častnega imena, si na ta način tudi rešen — ali pa ti ime Winkler še ni dovolj dobro sca njo?" "Moj dobri oče!" „ "Vidiš, tako hočem slišati! Tukaj ni več nobenega oporekanja, še ta teden bomo vse potrefono storili. Adoptiram te po vseh zahtevah postave in potem naj se pes obesi, ako na naznanilu o tvoji zaroki ne bo stalo ime "baron David Winkler." To ime naj s teboj ne izumrje in najbrže tudi ne bo ostalo samo pri^iveh očeh." Baron prime Davida za ramo. "Fant, ali ne čutiš, kako me to dela srečnega, da sem našel ta izhod? Sedaj imam zopet veselje do življenja, ako vidim, da sem še našel dva človeka, ki ju imam v resnici rad in ki me bosta tudi rada imela!" .In tudi ni vzelo dolgo, ko je bilo izvršeno vse potrebno in David Kraft je od tedaj naprej nosil ime baron Winkler, ko so se tudi njegovi krušni stariši izrekli, da so s tem zadovoljni. Kraft se je peljal k starišem v Vratislavo in jim je povedal vse in z iskreno hvaležnostjo do njih, ki so tako vestno varovali njegovo mladost, ije odpotoval na svoj novi dom. Baron se je oddahnil, ko je bilo vse urejeno. Kar je trpel v svoji notranjosti, je bilo za njim; takrat je tudi vse raz-mišljevanje in tarnanje nad nesrečo zadušila skrb za težko ranjenega moža, katerega si je zaprl v svofrje srce in ki je bil nekoliko v nadomestilo za izgubljeno hčer in ki ga je tudi razumel. Baron se je veselil tihe sreče mladih zaročencev, ki sta r.edolgo po zaročnem naznanilu tudi sklenila zvezo za življenje. Katarino so na njenem domu tudi mogli pogrešiti, kajti že od jeseni je tam gospodinjila mlada žena. Baron Viljem Berger (je samo počakal, da je poteklo leto po očetovi smrti In je nato pripeljal v hišo lepo, živahno nevesto, ki jo je spoznal tekom svojega bivanja v Maklenburgu. iDjJje pnhcdaj&l NEURJA IN POPLAVE V ITALIJI Gornjo Italijo so v zadnjih dneh obiskala huda neurja, ki so bila posebno huda v furlanski nižini. Med nevihtami je treščilo v elektrificirano progo Videm—Trst, kar je prekinilo promet za nekaj časa. Strela je udarila tudi v progo Videm—Trbiž, pa ni bilo škode. Iz Rive ob Gardskem jezeru poročajo, da je jezero doseglo te dni višino kakršne ni imelo že petdeset let. Voda je preplavila posamezna ozemlja med Reviltello in Peschiero ter cesto, ki vodi v Veruno. Kmetije so se v čolnih peljali na svoja polja, da bi rešili vsaj del žita na poplavljeni zemlji. Škoda se trenntno še ne da preceniti. Ljudstvo pravi, da so te poplave v zvezi s potresnimi sunki, ki jih je bilo občutiti pro šle dni. KAJ POVZROČA SPANJE Znanost danes ve, da ima spanje v možganih svoj poseben center, nu, vseh njegovih skrivnosti jle davno niso razkrili. Nekoč so menili, da nastaja spanje-po nekih posebnih snoveh, ki se nabirajo v mišicah in povzročajo utrujenost. Ce mišice dalj časa delajo, če o-pravljamo naporno telesno delo, občutimo po nekem času res potrebo po počitku. Ta občutek povzročajo prej omen(jene snovi. Te pa nastajajo tudi po duševnem delu, saj smo po intenzivnem delu takšne vrste tudi trudni in nesposobni za nadaljnje delo. Spanje izloča te snovi iz telesa, kar opazimo že po neprijetnem zadahu premalo prezračenih spalnic. To je bila starejša domneva. Po novejši domnevi pa nastane spanje zavoljo tega, ker se možgani izpraznijo krvi. Mosso Vje dokazal z živalskim poskusom pravilnost te domneve. A tudi na ljudeh se da dokazati. Če pritiskamo nekaj časa na vratno žilo odvodnico, nastane u-metna možganska anemija, ki je zvezana z velikim nagnjenjem do spanja, to traja pa toliko časa. kolikor časa traja pritisk. Po neki drugi novejši domnevi, je utrujenost pozornosti vzrok za spanje. Če smo v dolgočasni jiružibi, če poslušamo trajno enakomeren šum ali ropot, se nas poloti neka utru-jjenost, začneimo zehati in l-ahko tudi popolnoma zaspimo. Ta utrujenost pozornosti je gotovo glavni vzrok spanja, ki ga lahko imenujemo tudi počitek zavesti. Čim manj je v nekem človeku razvita zavest, tem lažje se utrudi in tem več spi. Od tod pogosta zaspanost KANDIDATA TRETJE STRANKE Kongresnih William Lemke, republikanec iz North Dakote, predsedniški kandidat nove "Union Party", in Thomas O'Brien, boston, odvetnik, kandidat za podpredsednika. otrok in neciviliziranih ljudi. Gotovo pa je, da ima spanje več vzrokov, nepravilno bi bilo podtikati mu en sam vzrok. VOJNA LEGENDA Nadaljevanje s 3. sirarn. trezni. Jaz pa te ne bom niti pijan, ako Bog da." Take molitve še ni bila čula cerkev trsatska. In ni bilo ta čas druge žive duše v cerkvi. Še isti dan so ga imeli, prijeli so ga, ko je pri zlatanju na Corsu prodajal biserno ogrlje s čudodelne podobe na Trsatu. Vojaška patrolja ga je gnala v zapore; bili so zelo ogorčeni in so ga suvali s puškinimi kopiti. "Budalo bosansko, da gre in na Corsu prodaja dragoceni džerdan." Še bolj je bil ogorčen vojaški sodnik, ko mu je moj Lovro Jovič razlagal stvar: "Znaš, gos-podine poglaviti, lahko mi veruješ, da džerdana nisem u-kral" — in se je zaklel, na)j pri tej priči oslepi in onemi, strela ga naj ubije in. zemlja požre, če je laž njegova beseda. Nego mu je džerdan podarila milost Majke božje. Siromak je in se ji je poklonil pa se ga usmilila. S svojima lastnima svetima rokama si je odpela in snela džerdan z belega vratu in mu ga dala: "Evo, brate! V dobrem zdravju da mi ga uživaš! Uncut oni, kateri bi ti ga zavidal!" In se je zaklel: na Veliki petek naj je meso rodnega sina, ako ni vse tako res. In je to najhujša kletev kar jih zmore ponosna Bosna. Vojaški sodnik ni bil naše vere, njegovemu nosu ni dišal bo-senski človek, ljutila ga je o- ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda vez. Cena L— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 gtr. Cena 25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ________-50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel, 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena . • 25 SANJSKA KNJIGA ................................................60 SANJSKA KNJIGA ..........................................JH) SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ ^0 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena.....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 stranL Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro " Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ...... 1.50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .....................35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA pravičba jadnega Lovra. Ali ni mogel drugače in je nenavadni dogodek sporočil generalu. General pa je bil stara poštena grča, vdjaki so mu bili kakor deca in poznal je in čislal vojake iz Bosne. Poslušal je sodnika pa je mežiknil z desnim očesom — tako je imel navado — in je dejal: "Mladi prijatelj, stvar ni tako preprosta, kakor mislite. Mož se zagovarja s čudežem. Čudeži spadajo v rezort svete cerkve. Treba, da slišimo, kaj poreče Bre vzvišen ost." Ljubil pa ni Pre vzvišenost i, ker je sumil, da Prevzvišenost pošilja na Dunalj tajna poročila. Sešla sta se in general je Prevzvišenemu razložil izredni dogodek. Prevzvišeni se je ljudomilo (smehljal in je mižal — zoprno mu je bilo gledati generalsko mežikanje z desnim očesom. Pa ko je general končal, se je Prevzišenost zamaknila v sklenjene prste svojih belih rok in je izjavila počasi in s preudarkom: Po naukih svete cerkve da so se čudeži godili in ni ovire, da se še gode. Objektivno da tedaj ni nemogoče kar pripoveduje mož. Vendar ni običajno in je zato komaj verjetno. da bi bila Mati božja na tak neposreden in tako rkoč v imovino cerkve posegajoč način izkazala svojo milost. Materi božji da je na razpolago Na parnikib, ki so debel« tiskani, vrše v domovino izleti pod vristvc izkušenega spremljevalca. 23. julija: Europa v Bremen lie de France v Havre Berengarla v Cherbourg '25. julija: Vulcania v Trs* 29. julija: Queen Mary v „Cberbourg Washington * Havrr 1. avgusta: Champlain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre r OOOOOOOOOOOOOOOPOOOOOOC PlSlte nam za cene voznih 11- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St. New York stov, reservacijo kabin In pojasnila za potovanj«. tov: dobitek v loteriji, nenadna dedščina. "Prevzvišenost," ga je prekinil general, "pa če mož ne stavi v loterijo in če nima bogatih sorodnik6v — kako na^j zadene, kako naj deduje!" "Pri Bogu ni nič nemogoče", je dejala Prevzvišenost s po-vzdignjenim glasom General je ukazal, da se džerdan vrne cerkvi in Lovro Jovič s prvim transportom pošlje na fronto. Če mu bo tudi tam Majka božja enako mila, dobro zanj! V dnevnem povelju pa je dal razglasiti moštvu: Pod najstrožjo kaizniljo je moštvu prepovedano in naj se nikar ne predrzne, da bi prosilo Mater božjo trsatsko za katerokoli dragocenost, ki jih ima na sebi. Niti ne sme pod najstrožjo kaznijo moštvo sprejeti takega darila, pa da bi mu pomagala Mati božja trsatska i sama od sebe in brez prošnje. Kajti Mati božja trsatska, po merodajni izjavi 'Nljegove Prevzvišenost i, sploh nima pravice podarjati onih dragocenosti, ker niso 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Cbamplain v Havre Conte di Savooia v Genoa 28. avgusta: f Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: * lie de France v Havre Europa v Bremen 2. septembra: Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg 5. septembra: ^ Paris v Havre Bremen v Bremen ltcx v Genoa 8. septembra: Saturnia v Trst 0. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: Champlain v Havre 12. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen j 16. septembra: Norma ndie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 39. septembra: Coute di Savoia v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra : Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra : Paris v Havre Vulcania v Trst •_*9. septembra : Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre njena last, ampak so last cerk-dovolj drugih, korektnejših po- ve. Z EMLJEVIDI VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do »'daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in strdkov. Vas prosimo, da skuSate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte -našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov. kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. ti« WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob l ^OTA)RAI>0: Pueblo, Peter Cullg, A. Saftič Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, PV. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Clay o In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Augustlu North Chicago, Joe Zelene ~ KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Černe {Za PennsylvaiJa, W. Va. in Mary lan I) MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm. Frank Goufie Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Virgina, Frank Hrvatich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW.. YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob Resnlk, John Slapnik OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kuwle Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA : Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovec Coverdale in okolica, M. Rapn/h Export, Louis Sapanttt Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Bulloch Midway, John 2nst Pittsburgh, J. Pogačar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Sfe* Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tanefaar DlamondvUle, Joe Rolich Vsak vstopnih Ixda potrdila za sveto, katero je preJeL UPRAVA -GLAS NAHODA" STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju s platnenimi pregibi ............7JS0 POKRAJNI ROCNi ZEMLJEVIDI Jugoslavija-30 Dravska Banovina........... 50 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ...................-10 NOVA EVROPA ................ .00 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas,. Arizona, Colorado, Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, mime* sota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York, Virginia ............... Ce^poi Naročilom Je prilnitti denar, bodisi v gotovini, Msney Order ali ■he po 1 all t poftljete gotovino, rajte ft KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18 Street New York, H. T.