V subotiškem okraju: ŠTIRI POSLOVNE ZVEZE Subotira se je med prvlral Iotila organiziranja poslovnih zvez. V načrtu so 4 poelovne zveze, in to: poljedelska, živi-norejsfca, sadjarsko vinogradn iška in zveza za mehanizacijo. Dve zvezi sta že ustanovljeni (poljedelska in zveasa za meha-nizacijo), izvolili sta svoje up ravne organe hi sprejeli pra-vila, ki jih potrjuje okrajni ljudski odbor. Drugi dve zvezi sta pred ustanovitvijo. Zvezo za poljedelstvo V poslovno zvezo za polje-delstvo so vključena 4 pod-jetja: bivši »Zitopromet«, pod-jetje za prodajo semen, škro-barna in mlin. Prvi dve pod-jetji -bosta sestavni del zveze, zadnji dve pa bosta delovali kot samostojna obrata v okvi-ru zveze. Zveza si .ie postavila za na-logo pospeševati in organizi-rati proizvodnjo. predelavo in odkup kmetijskih pridelkov. Zaradi pospeševanja kme-tijske proizvodnje je dolžnost poslovne zveze za kmetijstvo, da podvzema vrsto uErepov, ki bi jih sicer same zadruge ne mogle uspešno izvajati. To so: organizacija proizvodnje semen in preskrba proizvajal-cev s temi in drugimi sred-stvi, organizjranje akcij za za-ščito rastlin in zagolovitev sredstev v ta namen, skrb za obdelavo neobdelanih površin, pomcni zadrugam pri uporab-ljanju vseh dosežkov znanosti, pri izdelavi perspektivnih pla-nov in podobno. Važno po-dročje poslovanja zveze bo tu-di predelava ;n dodelava kme-tijskih pridelkov zaradi boljše prodaje. Ena izmed nalog poslovne zveze za kmetijstvo je prav tako trud za pospeševanje bla-govnega prometa. V to svrho je prevzela dolinost, da bo neke vrste organizator blagov-nega prometa: da bo organizi-rala sortiranje in pakiranje blaga, nato vskladiščenje in transport kmetijskih pridel-kov, kontrahiranje s pridelo-valci in podobno. Poslovna zveza se bo pravtako nepo-sredno ukvarjala z nakupom in prodajo vseh kmetijskih pridelkov ter bo nudila pro-izvajalnim organizacijam raz-ne druge uslugfe. Poslovna zveza za poljedel-stvo, ki ima značaj kmetijske-ga združenja, bo pri odkupu delovala po tako imenovanem agencijskem sistemu. to je prevzemala bo pridelke od svojih članic ne 6s bi določila v naprej ceno. ko pa jih bo vnoveila, jim bo izplačala ce-lotni znesek, zarflčunavajoč le svoje usluge, tako da bodo ti dohodki krili izdatke zveze. Zveza za mehanizacijo Tej zvezi so pridružili kot samostojne obrate: podjetje za remont in popravilo kmetij-skih strojev in podjetje za promet s kmetijskimi stroji ter sredstvl za zaščito rastlin. Zveza bo razen tega imela tudi svoj strojni park, ki bo sestavljen iz velikih strojev za rigolanje in drugih, ki jih zadruge sicer ne morejo ime-ti. Naloge te zveze so: da ugo-tavlja kakšni stroji in koliko jih je potrebno, da pomaga gospodarskim organizacijam pri izdelavi elaboratov za te stroje, da skrbi za njihovo uporabljanje in rentabilnost Zveza za mehanizacijo mora pravtako pomagati zadrugam pri ugotavljanju pogojev, ob katerih bodo lahko zasebniki uporabljali te stroje (poslovrri odnosi in cene). Posebno važna naloga zveze za mehanizacijo je skrb za preskrbo^ okraja s kmetijski-mi stroji in sredstvi za zašči-to rastlin. Pravtako bo skrbe-la tudi za usposabljanje trak-toristov, da bodo znali voditi te stroje. V Subotici že delu-jejo trimesečni tečaji za trak-toriste, ki se bodo kmalu spre-menili v traktorsko šolo. Svoje izdatke bo zveza za mehanizacijo plačevala iz pla-čtta uslug, ki jih bo nudOa kmetijskim organizacijam čla-nicano. Druge zveze V poslovno zvezo za sadjar-stvo in vinogradništvo, ki še ni dokončno ustanovljena, bo-do verjetno spadala naslednja podjetja: vinarsko p<>djetje »Vojvodina« in tovarna kon-zerv. Tudi delovno področje te žveze je Slltoko: v okolioi Su-botice je okoli 9.000 oralov peščin, ki jih bo mogoče spre-meniti v sadovnjake in viao-grade. V delokrog dela te po-slovne zveze bo razen tega spadala tudi zaščita sadja, ureditev sadnih drevesnic ia matičnjakov, predelava in do-delava sadja in grozdja itd. O nalogah živinorejske zv&-ze doslej še niso govorilL NASA PRIPOMBA: PosIot-ne zreze v snboiiškem okrajn so, kakor je razvidno, pre-vzele nasc vrsto pomembnih nalog pri organizaciji proiz-vodnje in blagovnega prome-ta. Praksa bo pokazaJa, kakS-no vlogro bodo imele v rarvo-Ju zadnig in gospodarskem življenju okraja, Če se bodo usmerll« samo na tiste dejav-nosti ln na tiste proizvodne in odkupne prooese, ki Jih za-drugre ne morejo sarae dovolj uspešno organizirati, tedaj bo prlšla njihcva vioga in pomoi zadrugam popolnoma do Bra-za. Ce pa b