lednica novic mu me:; to *' s LETO V.-št. 41 V KOČEVJU, DNE 8. OKTOBRA 1960 Cena 15 din OB »TEDNU OTROKA«« Za zdravo rast otrok 1 I nalogah, ki jih postavljata \# V. kongres SZDLJ in petlet-** ni načrt našega gospodarstva, dobiva Društvo prijateljev •nlatline vsebino svojega dela. Perspektive otroškega varstva bodo načrtno vključene v petletne Oačrte komun za rast družbenega standarda. Razumljivo je. da bodo Društva Prijateljev mladine in njihovi številni člani svoje predloge, pobude in naloge za izpolnjevanje potreb družin in otrok vsklajevale z napori SZDL na tem področju. Še nadalje moramo poglobljeno pro- družnikj in I ETOS PRAZNUJEMO sTEDEN OTROKA« POD GESLOM: OD Vsak znesek nam bo dobrodošel in Vfi.T v OBDOBJU. KO SE VSE DRUŽBENE IN POLITIČNE OR- imenu občinske zveze DPM pri-GANIZACIJE BORUO ZA CIM VIK JI USPEH Na VSEH POD- srčno zahvaljujemo. ROC.IIII DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA.------- sJa?T vlrstvo otrok na°Soč! Vstopamo v drugo leto reformi- delovanje šolskih kuhinj je prav račun pri KB Kočevje 600-713- rane šole. Doslej doseženi uspehi tako važna naloga družbenih or- 6640-11-ObLO Kočevje. so zelo pomembni. Pri tem imajo ganizacij pri njihovi pomoči su-velike zasluge najrazličnejše ob- lam, za pravilno rast in vzgojo like dejavnosti pionirjev: pionir- otrok. ski starešinski sveti. Podmladek Vedno bolj načrtna in smotrna RK ŠD Partizan, taborniki, za- zaščita in varstvo otrok ter dru-______ _______ _____________ družnikj in še posebej učitelji. Vsi zine je rezultat vedno večje poučevati potrebe družine in reševati ti so neposredno sodelovali v vzgoj-> vezanosti med družbenimi orga-problematiko zaposlenih žena, še nem procesu in koristno organize- nlzacijami, _ organi . družbeni g Posebej pa pomagati kmečki ženi ral prosti čas otrok. Izboljševali upravljanja in organ, oblasti. Svet in poljedelski delavki pri varstvu so materialne pogoje sole pn uva- za varstvo družine Pn ObLO je otrok, dokler je na delu._____janju nove vzgojne vsebine in pri veliko pripomogel pri izvršitvi teli Prvi korak pri reševanju tega tem delu vključili tudi pionirje. nalog. Problema i hi bile sezonske var- Vključevali so svoje člane, mla- Pri ObLO je ustanovljen pose-8tveno-v/g«inc ustanove na vasi. V dime, starše in najširši krog dr- ben sklad za varstvo otrok. De-n^$i kiim„n' hi hiln imIno organi- žavljanov v neposredno vzgojno de- lovne kolektive in ustanove pro-*irati takc ,!«(•, nove v Starem logu. lo s pionirji in hkrati reševali vse simo, naj prispevajo v ta sklad. Stari cerkvi in Fari morda tudi druge vzgojne, socialne in zdrav------------------------------------- drugje. Seveda nam bodo morali stvenc probleme šole. Te organiza-Pri tem pomagati predvsem kolek- cije bodo imele še vnaprej vlogo ti vi in ds kgp Kočevje, KZ in družbenega činitelja pri šo.ski re- krajevni odbor v Fari in druge or- formi. . ■ , Sanizacije Pionirje ze od mladih nog vzga- Druga oblika varstva otrok naj jajmo v socialistične državljane, bj bila otroška igrišča. Otroku je Pionirske zadruge s svojim proiz-Sibanjc v naravi potrebno, ker to vodnim delom in uvajanjem otrok korist; njegovemu zdravju in raz- v nove socialistične družbene od-voju. Za otroka pomeni dvorišče nose v okviru svojega kolektiva so prvi korak v svet, v kolektiv. Igri- neprecenljivega, vzgojnega pa tudi šča opremimo z vsem potrebnim gospodarskega pomena za našo koza igro otrok! muno. V tem smislu je treba tudi Zveze in Društva prijateljev mla- v prihodnje razvijati to pomembno dine s« doslej že v znatni meri vzgojno obliko i obraževanja na-pripomogla pri razvijanju samo- šega mladega rodu. iniciative, prikazovanju problema- Resničen patriotizem, tike pri uporabi sredstev komune odnos do dela in ostale pozitivne “Kržinovale .lm.nih ».(m. raunča zvvi z,au . A T. ■— — - sta veliko pripomogli pri vanju navedenih nalog. isss, *=*rvs*. smsKjftsuffss. rt sicer v Kočevju in na Rudniku, ki riše, parkov, otroških igrišč, šport- ni ... , . , ' vsi’0o razprave o politiki na vasi, gra- mladinske politične šole, seminar- Kočevju« in posebni seminarji za --------- -------------- — izvrše- nih objektov, pogozdovanje Udi invalidskim zXnu priznani oseb- diva IX- Plenuma SZDL ln Plsem Jev, plenumov itd. člane odborov . družbeno-političnih ni in družinski invalidi. Pozvala je IK CK ZKJ. _ Bolj bo treba tudi skrbeti za organizacij. Izobraževalni centri *"1 predstavnike invalidskih organize- Uspešno je bilo tudi delo večerne ideološko delo mladine. Pri aktiv- v podjetjih in Obč. SS ob pomoči j cii, da bi v Tednu invalidov obiska- politične šole. Delovala je tudi nem sodelovanju Ljudske mladine oddelka za sodelovanje z izobna-j 11 in obdarili betežne člane. Pa mladinska politična šola. V okviru uspešnem razvoju našega go- ževalnimi centri pri Delavski uni-| tudi na okrasitev grobov padlih Delavske univerze je uspešno delala gpodarstva. poglabljanju sistema verzi bodo organizirali ciklus pre- j borcev naj ne pozabijo! šola za mlade. V šoli za starše je družbenega upravljanja in ostali dav an i za organ: delavskega sa- I Po končanj slovesnosti je bilo za bil predelan ciklus 10 predavanj družbeni dejavnosti se odraža tudi mouprav'.jania. DU pa bo poleg I vse udeležence prirejeno kosilo. Za in je delala 14-dnevno. Razen tega delo komunistov. Razvijati bo tre- raznih šol in predavanj razvijala j vso prireditev, ki je lepo uspela, je bilo tudi več seminarjev in pre- ba DOSebne oblike dela. ki imajo tudi ostale oblike izobraževanja, I gre posebna zahvala Zalkj Krži- davanj. v okviru DU so bili orga- specjaino vsebino in so na,men j ene kot so gimnazija za odrasle, iezi- I novi in ostalim. J. P. nizirani tudi različni strokovni te- interesom Cosameznih skupin mla- kovni tečaji, strokovni tečaji... V _ _ ___________________ dine. Tu mislimo na šole in šemi- Vključili so tudi glasbeno ter film- narje, ki naj bi bile namenjene ne s-ko vzgojo mladine ob predvajanju samo vodstvu, temveč vsej mladini, ozkotračnih filmov. Naš praznik P roslave občinskega praznika Kočevja so se pričele že 25. septembra z ocenjevalnimi vožnjami motornih vozil, zaključile pa so se 3. oktobra z uprizoritvijo drame »Boter Andraž« v režiji Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane v Šcškovem domu. 1. oktobra je bila odprta razstava .fotoamaterjev v dvorani množičnih organizacij, ob 10. uri pa je bila slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora. Seja je bila v zgodovinskem Šeškovcim domu, prisostovali pa so ji poleg odbornikov in predstavnikov političnih in družbenih organizacij tudi ljudski poslanec občine Kočevje Ivan Maček-Matija, predstavnik OO SZDL Janez Pirnat, sekretar Obč. komiteja ZK in predsednik ObLO Ribnica Ivan Fajdiga in Stane Goršič, ter predstavniki iz občine Grosuplje. Predsednik ObLO Drago Benčina je najprej govoril o velikem dogodku — Zboru odposlancev slovenskega naroda____ki je bil v tej dvorani pred 17 leti, nato pa je orisal napredek, ki je bil dosežen po osvoboditvi na vseh področjih dejavnosti v občini. Podrobno je orisal tudi uspehe nekaterih večjih podjetij, dosežene v zadnjem *asu, rezultate pri gradnji vodovoda, stanovanj itd. Podčrtal je tudi uspehe, ki smo jih dosegli pri zdravstvu, šolstvu in drugje. Pozdrave odbornikom in preko njih vsem prebivalcem občine ob njihovem prazniku sta izrekla predstavnika občin Ribnica in Grosuplje. Udeležence slavnostne seje je pozdravila in jim poklonila cvetje skupina kočevskih pionirjev in pionirk. Udeleženci seje so tudi odposlali pozdravni brzojavki predsedniku FLRJ Josipu Brozu-Titu v New York in predsedniku Ljudske skupščine LRS Mihi Marinku. Po končani seji sta posebni delegaciji ponesli vence pred spomenik »Osvoboditve« ter na grobove padlih borcev. Prebivalstvo kočevske občine je tudi letos lepo proslavilo svoj praznik, ki je postal že tradicionalen. letošnji] zagrebški velesejem PO SVETU «... Veliko udeležba domačih in tujih razstavljalcev. -Ogromen obisk. - Velika mednarodna blag. izmenjava Iz leta v leto si utrjuje Zagreb letošnjem velesejmu prikaza!) ve-vclik pomen na gospodarskem in liko pomembnih proizvodov. S ten! poslovnem področju ravno s pri- v zvezi je treba zabeležiti znatno reditvijo velesejmov, ki so po vojni večjo komercialno dejavnost, ki bo , želi ogromno poslovnih stikov z dr- letos dosegla približno 260 milijard NEW YORK. — Predsednik ločila posebnega statuta so ostala žavatni vsega sveta Za letošnji dinarjev prometa. FLRJ Josip Broz Tito, ki se ie 14 mrtva črka in ita;..lanska vlada Zagrebški velesejem je vladalo ve- Letošnji Zagrebški velesejem je dni mudil v New Yorku. kjer se ni sprejela nobenega ukrepa za je udeležil 15. zasedanja General- razjasnitev svoje politike do slone skupščine OZN, se vrača z ita- venske manjšine v Italiji, lijansko ladjo »Leonardo da Vinci« VIENTIAN. — Laoški minietr-v Jugoslavijo. Predsedniku Titu so ski predsednik Suvana F uma je ob odhodu priredili prisrčno slovo izjavil, da pričakuje, da bo v krat-Jugoslovani. ki živijo v New Yor- kem Prispela v Vientian delegacija ku, predstavniki jugoslovanskih iz- gibanja P a tet Lao na pogajanja z seljencev, jugoslovanski diplcmat- vladnimi predstavniki. Pristaši gi-ski in konzularni predstavniki v banja Patet Lao imajo v rokah ZDA, Kanadi in OZN, člani več severozahodno pokrajino San Neu. delegacij na zasedanju, predstav- ŽENEVA. — Ameriški delegat nik vlade ZDA. italijanski konzul na konferenci za prepoved a tornim številni drugi. Predsednik Tito ski h poskusov v Ženevi se je zavzel je pred odhodom imel krajši in- za hitrejši začetek del nadzornega terviu z ameriškimi novinarji, v sistema prepovedi poskusov, katerem ie med drugim dejal: »Z WASHINGTON. — Ameriško našimi prijatelji smo storili vse, obrambno ministrstvo ie sporočilo, kar smo mogli, da bi se zmanj- da bo dodeljenih 169 milijonov doga! a prepadi in napetost med Vzho- lariev dodatnih sredstev za izde-dom in Zahodom, da bi omogočili lov an je raketg. Polaris. Ta raketa konstruktivno delo skupščine...« bo sestavni del oborožitve podmor-BEOGRAD. — Vlada FLRJ je nic ameriškega ladjevja, priznala novi nastali republiki Se- SANTIAGO. — V rudnikih druž-liko zanimanje ne samo v naši ilr- obiskalo preko milijon obiskoval- negal in Mali v Afriki. be »Agio Lautar!« v Čilu. stavka žavi, temveč tudi izven nje. Tokrat cev. Omeniti moramo tudi večje RIO DE JANEIRO. — V Bra- že dali časa 9.000 delavcev v zna- so zabeležili preko 6000 razstav- število delegacij iz ŽAR. Maroka, ziliji so -bile predsedniške volitve, menje protesta zoper težavne de-ljalcev iz naše države in okoli 30 Japonske, Gane in drugih držav. Volitev se ie udeležlo veliko šte- iovne razmere , ... iz raznih drugih držav. ki so da e znaten delež za nadaljnje vilo volilcev. Predsedniška kandi- 1 ARIZ — Francoski predsednik Rekordno število razstavljalcev je sodelovanje na področju mednarod- data sta marša! Let in Jamo Qua- vlade Debree in zunanji minister prikazalo na tisoče raznih proizvo- ne blagovne izmenjave. dros. Volilni rezultati še niso znam. Couve de Murvil.e bosta ta teden dov industrije, kakor tudi proiz- Dosedanji dosežki govore, da bo TRST. — Poteklo je šest let, obiskala Bonn. Kakor sodno, s vode za široko potrošnjo. Še prav naša industrija zastopala našo dr- odkar je bil podpisan Lonconnki bosta z nemškim kanelenem : zu-posebno pa jc treba poudariti velik žavo tudi na sejmih izven države, sporazum, ki ureja pravice Trza- nanjim ministrom pogovarjala 9 uspeh naših razstavljalcev, ki so na zlasti pa v manj razvitih državah, ških Slovencev. Vsa bistvena do- skupnem trgu šestih da za v. Del razstavnega prostora na Zagrebškem velesejmu OBČINA loška dolina, kamor spada tudi precejšen DEL BIVŠE OBČINE SODRAŽICA-LOŠKI POTOK, JE PRECEJ MAJHNA, SAJ ŠTEJE PRIBLIŽNO OKROG PET TISOČ PREBIVALCEV. GLAVNA PANOGA GOSPODARSTVA V OBČINI JE POLJEDELSTVO, PRECEJ DOBRO PA JE RAZVITA TUDI INDUSTRIJA. NAJMOČNEJŠE PODJETJE JE »KOVINOPLASTIKA«, KI SE JE V NEKAJ LETIH RAZVILO TAKO, KOT LE MALOKATERO PODJETJE. MOČNO JE NARASLO ŠTEVILO ZAPOSLENIH, USTANOVILI PA SO TUDI NEKAJ OBRATOV V DRUGIH KRAJIH. porast proizvodnje in produktivno-* vezali politiko izobraževanja s posti dela. Povečanje proizvodnje se Litiko nagrajevanja in napredova- predvideva z osvojitvijo novih artiklov, izdelovanjem proizvodov iz n ja. V podjetju skrbijo tudi za razve- plastičnih mas, kar bo dopo.njevalo drilo delavcev. V ta namen pri-vrsto izdelkov gradbenega okovja, reiajo različne izlete ali kolektivne Za povečanje produktivnosti je tre- zabave, kar primanjkuje predvsem delavcu na podeželju. V podjetju zaenkrat sicer Se ne obstoja ka- ba uvesti nagrajevanje po enoti proizvoda, izpopolniti je treba proizvodne postopke ter formirati odde- drovska socialna služba kot samo- lek galvanike. Sindikalna podružnica stojen oddelek, vendar je v poletnih podjetja mesecih odšlo na brezplačno 10- s;i ie tudi prizadevala, da vzgoji po- dnevno okrevanje 14 slabotnih in PREDSTAVLJAMO VAM: »Kovinoplastika« Lož ovinoplastika« je bila usta- dinarjev prometa, v letošnjem letu leg dobrih proizvajalcev tudi dobre socialno šibkih delavcev, nad 60 novljena leta 1955, in sicer na ta način, da so. poslali šest preprostih kmečkih fan- delavcev je bil lansko leto 12.800 pa bo realizacija še veliko višja, upravljalce. V ta namen je bil v delavcev pa je bilo na letnem od-Povprečni mesečni neto zaslužek občinskem merilu ustanovljen iz- dihu na morju. Sindikalna podruž- obraževalni center, ki povezuje vsa niča je nabavila tudi tri šotore za tov in deklet v Železnike na orod- dinarjev, uslužbencev pa 17-000 din. podjetja v občini. Organizirali so letovanje, delavcem pa so omogo-jarsko in kovinostrugarsko prakso. Lansko leto so tudi sprejeli nov več tečajev in seminarjev, med nji- čili tudi nakup sadja do znižani Ko so se čez šest mesecev vrnili, se tarifni pravilnik, katerega sestavni mi tudi knjigovodski, ekonomski in ceni. V podjetju so tudi že precej je pričelo sedanje podjetje razvi- del je tudi pravilnik o normah in elektronski tečaj. razpravljali o obratu družbene prelati. Ob podpori in razumevanju akordih. S tem pravilnikom je bilo V orodjarni imajo vedno tečaje hrane in upajo, da bo urejen še to domačih ljudi, še prav posebno pa predvideno, da se na vseh delovnih praktičnega priučevanja delavcev, leto. tov. Hribarja, se je podjetje pričelo mestih, kjer se lahko meri delovni Tako se je priučilo že 100 orodjar- Kakor vidimo, je podjetje »Ko- hitro razvijati. Nastajali so novi učinek, uvedejo norme. To se je jev. V podjetju upoznajo tudi vsa- vinoplastika« v Ložu v teh letih obrati po stavbah, v katere je bilo pokazalo kot zelo učinkovito, po- Pred krajevnimi konferencami SZDL V ribniški občini se živahno navali na konferencah, ne bo sme-pripravljajo na volilne konference la biti razcepljena na posamezne krajevnih organizacij Socialistične vasi, temveč bo morala zajeti ce-zvezc. Imenovani so bili inicia- loten kompleks snovi, ki zadevajo livni odbori, ki bodo pripravili vso vso komuno. Zavedati se moramo, potrebno, da bodo konference lcpoi da nova krajevna organizacija ni uspele. Iniciativni odbori so imeli več stara osnovna organizacija, ki v teli dneh sestanke skupno s se ie zapirala v ozek krog svoje člani odborov SZDL, na katerih so teritorialne dejavnosti in v glav-se pogovorili o novih oblikah nem reševala le komunalne predela Socialistične zveze oziroma kr bleme svojega kraja, ajevnih odborov in drugi proble- y dosedanji praksi smo v glav-matiki v zvezi z bližnijimi konte nem le informirali ljudi o določe-rencami. Na volilnih konferencah, nih stvareh, vse premalo pa smo na katerih bodo dosedanji odbori iskali predlogov im mnenj od ljudi. SZDL polagali obračun dela pred Osnovna- in bistvena naloga SZDL članstvom, bodo izvolili nove odbo je. da zainteresira ljudi za splošno re. problematiko, upošteva njihova treba vložiti le malo investiejiskih javili pa so se tudi nekateri pro- kega novega -delavca z del-om in obstoja napravilo zelo lep uspeh. Proizvodnim postopkom. Tak spret- Zaposlili so ljudi po vaseh, ki bi sredstev. Tako ie v Ložu nastal ob- blemi. Nenehno širjenje obratov, jem novega delavca, lahko bi rekli bili sicer brez dela in zaslužka ali rat serijske proizvodnje stavbenega delovnih mest in neustaljeni teh- tudi- seminar, traja tri ure. .poleg pa bi se morali zaposliti v kakšnem in pohištvenega okovja. Orodjarna n otoški postopek so bili vzrok, da tega pa mu razkažejo tudi podjetje, drugem kraju. Tudi ljudje iz Lo- v Pudobu, ki spada že med najmoč- nejšo orodjarno v Jugoslaviji, ob- stopale, obenem pa- .ie bilo na ta rat plastičnih mas v Pudobu, mon- način stimuliranih le del delavcev. so nekatere norme prekomerno od- predvsem pa delal tisti obrat, kjer bo škega potoka so s priključitvijo k občini Loška dolina prišli do zapo-Vseh seminarjev, ki so jih orga- s.itve, saj se z avtobusom, ki ga tažni obrat v Babnem polju. Livar- in to predvsem v serijski proizvod- nlzirali, se je udeležilo preko 260 je nabavilo podjetje, vozi vsak dan (vec) na v Markovcu ter manjši obrat nji. medtem ko so bili v ostalih ob- delavcev in uslužbencev. Podjetje na delo v Lož nekaj deset delavcev, glasilk v Ložu. Z ustanovitvijo teh obratov jim Je uspelo zaposliti predvsem domače ljudi in rešiti po vaseh pro- enoti proizvoda, kar naj bi organ- ratih uvedeni le občasni akordi za tudi štipendira precej ljudi, vendar posamezna dela. Vsekakor bo treba jim še vedno primanjkuje strokovni čim prei uvesti nagrajevanje po kader. MLADINCI, MLADINKE! blem brezposelnosti. Tudi problem sko izpopolnilo vse dosedanje ob-kadrov je podjetje reševalo vedno like nagrajevanja, obenem pa pri- Za letošnjo izobraževalno sezono ima sindikalna podružnica obširen 10. oktobra ob 15.30 url bo na program, predvsem nadaljevanje Trgu svobode v Kočevju mla- Lesno-industrijsko podjetje Ribnica Letne konference krajevnih organizacij bodo velikega- pomena za mnenja in predloge in na podla** teh -tudi ukrepa. Izhodišče dej»v' ustvarilo že preko 516 milijonov hodnje leto predvideva vilu. Občinski komite LMS Kočevje 1-agoditev in sipremembo- vsebine in dilo pri vsem našem -delu naji bodo metode dela Socialistične zveze. smernice, ki jih ie dal V. kongres Problematika, ki jo bodo obrav- SZDLJ. Kavarna Zvezdd vabi ■ ii Pomoč .SVOBODAM’ v Kočevju Da bi se delo Svobod in prosvetnih društev odvijalo nemoteno in pohvalo za trud in prizadevanje v čim bolj uspešno, je Svet Svobod okraja Ljubljana določil, da morajo letošnji sezoni! Dramatska sekcija biti občni zbori društev opravljeni do 30. septembra, občinske kon- je priredila nekaj zelo dobrih iger, ference pa do 15. oktobra. S posebnimi navodili je Okrajni svet Svo- pri katerih je bil zadovoljiv tudi bod tudi izčrpno nakazal novim odborom vsebino dela v prihodnjem letu. obisk, zelo prizadeven pa je tudi pevski zbor »Jakob Gallus«. De- O ledeč navodilom ie tudi Svet v Fari, Predgra-du in Strugah. Ra- )aven tudi lutkovni odsek, kjer ^ Svobod občine Kočevje storil z umljivo je. da si vsako društvo se ravn,0 9edai ukvarjajo z izdelavo vse potrebno za čim boljšo želi za svoj klub najučinkovitejše j-ofojh iutk, kar bo pri nas novost izvedbo občnih zborov dru- sredstvo — televizor. Čeprav mar- b() vsekakor nov vir veselja in štev v naši občini. Predsednik in sikje letos še ne bodo mogli pričeti razvedri'la za naše najmlajše, ko tajni-k obč. sveta Svobod sta obiska- s klubskim življenjem, ie razvese- gledali igrico »Težave Peter- la vsa društva in jim dala suge- ljivo že dejstvo, da čutijo veliko šiij-čkove mame«. Na raznih posve-stiie za -čim boljšo izvedbo občnih potrebo po tovrstnem izživljanju, tovanjih in zasebnih pogovorih pa zborov in temeliito pripravo za pro- Kakor vse Svobode po drugih smo veK}no znova ugotavljali, da pri gram dela v prihodnji sezoni. Obe- krajih, se je tudi kočevska po po- 'nas v tem pogledu še vedno ni tako, nem so določili tudi datum občnih letnem oddihu že pričela resno pri- vnt hi lah-ko bito Seveda ni moč — , , ., . , , , , , . _... , STA^l^iTbčnf^ -"*7 čez noč Več- gtya ^VMepo zabavali, vse of i , «t ‘ 'b.)dn opravila občne ko bod-o ugotovili in pregledali delo smo^udi slišali vprašanja, )e tudi poudaril: »Zaradi nujne po- rali v gostinstvo pet mUjonov 300 slo-vne razgovore o tarifnih pravi*' žrr.? 5ssr»*«-»e”* >? ■*» ».««*»•»«*** predvidevajo za Svobodo iz Koče v- tega dela. ki je zlasti važno zaradi močno poživili in razmahnili kul- lokalov je delavski svet našega sticijskega sklada, iz skladov pod- nilli za drugič.. ja. ki se je zakasni-l-a zaradi pred- republiškega kongresa Svobod v videne združitve obeh društev, Svo- novembru letos, se zlasti prizadev-boda-mesto in Svoboda-Rudni-k. no ukvarjajo z izdelavo delovnega Kakor so pokazali obiski pri na- programa za novo sezono. podjetja sprejel sklep, da s-e v tem ietia pa štiri im pol^ mnijone dim w,, r.rmmn-rain n ek a ter: obrati. .Spregovoril ne tudi predsednik O združitvi s-o^ večkrat razprav- Najprei ie bila preurejena in so- ObLO. Najprej j-e kolektivu podjet- turno-prosvetno d-eto! „ , . y , , .. , . .. štev, venda-r so bili mnenja, da bi £1^7“ sedat" na se" ii ie pridru- 'tudi vsem, ki so pri obnov;i sodelo- ših društvih, prednjači pred osta- Med pripravami za čim teme,.n- vsaka -prisiljena združitev ne pri- ,™ 151' tlama »ZvLda« Ko vali. Poudaril je. da se moramo lirm Svoboda v Strugah. Omeniti te* koncept dela v now sezoni pa nes]a zaželjenega uspeha. Vendar SVoiemu namenu še naprej boriti, da bo naše mesto lo- pos-talo -čim boli privlačno in pri- moramo vnemo društev za usta- se vedno znova pojavlja vprašanje, a-skrsvj.vs ss SK sstskts ™: - * - f- sm«- »m-s js^se, » Klube bodo verjetno imeli že letos sameznih sekcij Svobode zasluži vso (Konec na 4. strani) tar. da bo lokal čim dalj ohranil ogledali. Priznati je treba, da je okrasnega cvetja!... Križem po Evropi ANDREJ ARKO: I B I I W ™ ® kim slonom na podstavku v vodi, vse pa je izklesano iz velikanskega bloka črne lave, kot opozorilo na večno nevarnost. Na vrh Etne, do opazovalnice, se popelješ po slikoviti cesti z avtobusom do samega žrela ognje- (T ako sem uporabil dva dni, da sem si razstavo 1 ogledal. Pri stvareh, ki so me zanimale sem se pomudil več časa, ostalo sem pa kar bežno ogledal. Poleg same razstave je bil tu tudi paviljon v katerem so se zamenjavale znamke; bila je to neke vrste borza. Tudi mi smo nekaj zamenjali. Precejšnje zanimanje je bilo za naše serije znamk cvetlic in živali, ter za znamke zleta v Beogradu. Bila je tu urejena tudi posebna pošta, v kateri si lahko dobil vse italijanske znamke, kuverte prvih dni in priložnostne žige. Trgovci so imeli tudi svoj paviljon, kjer sl lahko kupil albume vseh vrst in znamkovni pribor, pa tudi znamke raznih držav. Seveda je bilo to vse zelo drago in za nas nedosegljivo, sicer imamo. pa takega materiala tudi doma po dokaj zmernejših cenah in nič slabše kakovosti. Na samem razstavišču je bilo opaziti veliko miličnikov, sicer v gala uniformi, pač v duhu svečanosti; po vsej verjetnosti pa je bila to pojačana straža. Opazil pa si lahko tudi veliko ci-vilov, ki so se sukali po paviljonih brez zanimanja za znamke. Tudi to so bili čuvarji zasteklenih milijonov. Žal, da ni bilo več časa, kajti nastopiti smo morali zadnjo etapo našega potovanja. Že precej utrujeni smo se pripravili na zadnjo etapo našega potovanja. Hiter električni vlak nas Je popeljal ob obali Sicilije mimo krasnih nšselbin in manjših letovišč proti Messini. Značilnost te proge je v tem, da je speljana skozi celo vrsto krajših in daljših predorov tik ob obali. Čudoviti so ti kraji posebno za nas, ki se nam le tu pa tam zasmeji kaka pomaranča v izložbi z oznako 320 din za kg. Tu pa teče proga kilometre in kilometre med pomarančami in limonovimi plantažami, med mandljevimi in oljkovimi gaji, med hostami kostanjev in prostranimi vinogradi ter žitnimi polji. Vse je lepo dozorelo! NI pa povsod tak raj! Tudi tu je veliko revščine, kakor po vsej Italiji. Peščica ljudj živi v izobilju, ostali pa v velikem pomanjkanju. Na Siciliji pride to še bolj do zraza zaradi neurejenih zcmljolastniških prilik ter delovanja mafije, ki je često v službi tamkajšnjih mogotcev. Pripeljali smo se do ljubkega mesteca Messina, ki leži na obali najožjega istoimenskega preliva med italijansko celino in Sicilijo, kjer so nas na povratku z vlakom vred vkrcali na posebno ladjo-»Ferribot«. Ta nas je v dobri uri potegnila zopetna celino na »škornju« — Italiji — v pristanišče S. Giovanni. Ker je bil naš končni cilj ogled naj-večjega evropskega ognjenika Etna, smo iz Messi-ne takoj odpotovali do kopališča Taormina, kjer smo se nastanili v udobnem hotelu in po kratkem odmoru nadaljevali pot z avtobusi do mesta Catania. To je nesrečno mesto z nad pol milijona prebivalcev. Mesto je bilo že večkrat žrtev ognjenika, ki stoji v ozadju kot grozeča gnota. V Cata-niji so zelo znameniti mestni parki, sajcni in striženi v obliki raznovrstnih ornamentov, zloženih po, barvah cvetja. Na trgu Duomo je vodomet z veli- Vhod na razstavišče v Palermu s priučevanjem preprostih kmečkih pomoglo k povečanju proizvodnje praktičnega priučevani-a delavcev, dinsko politično zborovanje, na ka- nadaljnje delo. Pokazati bodo mo- nosti mora biti interes ljudi! delavcev. Sedaj šteje podjetje že 550 in produktivnosti. vzgoio lastnega kadra za inoučeva- terem bo govoril predsednik Cen- rale novo vlogo SZDL in nakazati Nakazali smo le nekaj misli- 0 delavcev! Lansko leto je podjetje Proizvodni program za to in pri- nje, nudili bodo družbeno ekonom- tralnega komiteja Ljudske mla- način in program bodočega dela. katerih naj bi razpravljali na kon- predvsem sko vzgo-jo članstvu ter tesno po- dine Slovenije tov. Stane Kranjc. Razvoj našega sistema, predvsem ferancah, ki bodo predvidoma v Vabimo vso mladino, da se zbo- razvijanje in uveljavljanja druž- tem mesecu. Konference naj bodo rovanja udeleži v čim večjem šte- benega samoupravljanja, terja pri- prelomnica- v dosedanjem delu. Vo- V petek, 30. septembra, je bila v kavami »Zvezda« v Kočevju lepo urejen, za kar gre predvsem lepa slovesnost — otvoritev preurejenega lokala. Ogleda (prava otvo- zahvala ing. Bižalu. Od gostov srno ritev je bila šele v soboto zvečer) so se udeležili razen predsednika tudi slišali precej laskavih P1-*' ObLO Draga Benčine in sekretarja Obč. komiteja ZK Ludvika Go- pomb. — K mikrofonu je •stopil loba tudi številni predstavniki množičnih organizacij, podjetij in usta- tudi Andrej Arko in med drugim nov. dejal: »Kot stalen gost kavarne iskreno čestitam podjetju k veli-ki irektor gostinskega- podjetja sedanjo lepoto...« pridobitvi... Želel bi le, da bi se || »Pugled« tov. Štimec je ob Skupna prizadevanja podjetja v kavami prijetno zabavali in da I J tej priliki spregovoril o pro- in ObLO pri m rojevanju gostinskih bj j,il lokal vedno ena sama ve- 7-0 miz. Kadar borno Naj na tem mestu -dodamo še toda so neznani- storilci že prvo no* - ------------ -------- —--- lNamrei ie uua uicu-cp.ia ... . . Po otvoritvi potrgal: cvetje na enem 1-1 ali tudi funkcionarji obeh dru- d b opremljena gostilna »Pri ia prisrčno čestital, prav tako pa cvetli-čnjakOv pred vhodom v lokal. To d-eianie. nai ga je zakrivil kdorkoli že, ie vse graje vredno- in ni nikomur v ponos. Ce smo že veseli, dokazujmo veselje in nepotrebno objestnost na- dru-nato lokal gačen način, ne z uničevanjem nika pa še kakih 300 m z žičnico. Etna, ki šteje tudi med največje še delujoče ognjenike sveta, je visoka 3300 m. Premer velikanskega stožca ognjenika znaša 40 km, obseg na vznožju pa 145 km. Pogled na te ohlajene, nekdaj žareče tokove črne lave narodi na vsakega močan vtis. Takoj se spomniš, kako reven sj ob tej veličini narave. Vsepovsod so po pobočju glavnega stožca še manjši la-vasti stožci — vulkanska žrela, ki od časa do časa oživijo. Stene ogromnega glavnega žrela, iz katerega neprodorne globine večno puhti dušeči dim, so pološčene z žveplom in se svetlikajo v vseh barvah. Pogled v žareči kotel je res veličasten. Tudi sam razgled z vrha je edinstven! Pogled na širno področje od Kalabrije in Liparskega otočja z ognjeniki Vulcano in Stamboli, preko Sicilije vse do Malte, je nepozaben. Zgodovina pozna do sedad okrog 80 izbruhov Etne. Stalna žrtev je na podnožju ležeča Catania, še huje pa je bila prizadeta leta 1908 Messina. Po opazovanjih sta bili v zadnjih 500 letih dve večji katastrofi na Siciliji, V katerih je izgubilo leta 1693 nad 50.000 prebivalcev življenje, v letu 1908 pa 18.000. Take podatke dobiš v opazovalnici, kjer je urejena tudi udobna restavracija. Tu smo se dobro okrepčali. Restavracija mi je ostala v nepozabnem spominu. Razlog — 1 buteljka črnine je 240 lir in steklenica mineraln6 vode 200 lir! Seveda sem poslednjo takoj črtal ** mojega nadaljnjega programa!... Po počitku v Taormini, ki slovi kot najmodernejše letovišče Italije, smo se zgodaj zjutraj podali na pot proti domu. Po svojevrstni proceduri vkrcavanja vlaka na brod v pristanišču Messine in P° pristanku na celini, smo prevozili cel »škorenj« v enem dnevu in dveh nočeh. Pot je bila sicer dolg» vendar tudi po svoje zabavna. Ko so nas v spalnikih prebudili s »Priprema za carinu«, smo vedeli da smo zopet doma. Na tem potovanju smo se P°' novno prepričali, da stari rek »Povsod lepo, dom* najlepše« še vedno drži. Do tega prepričanja sem prišel posebno še tedaj ko je stara mati odpri vrata hladilnika ... (Se nadaljuje) Pohod po kurirskih steiah OKUPIRANEGA KOČEVJA Že tretjič so tekle patrole po kurirskih stezah okupiranega Ko- značaja brez omejitev za ostale, Za počastitev občinskega praz- O nastanku, namenu in pomenu nika Kočevja je mešani zbor Svo- pevskega zbora »Jakob Gallus«, o bode Kočevje-mesto »Jakob Gallus« njegovi rasti in prizadevanjih, o v soboto, 1. oktobrai, imel svoj prvi dosedanjih uspehih m bodočih na-celovečeimi koncert. Ker se slav- Črtih je v kratkem a klenem na-nostna množična komemoracija pred govoru občinstvu spregovoril tov. spomenikom padlih borcev ni mo- M. Savinšek. Njegova izvajanja je gla izvršiti v soboto dopoldne za- mnogoštevilno občinstvo sprejelo s radi hudega naliva, so ta pietetni toplimi ovacijami. Obvestilo Delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE ® S predavanjem tov. Janeza VIPOTNIKA »O XV. ZASEDANJU OZN«, ki bo v torek, H. oktobra 1960 ob 19. uri v Šeškovem uvod v proslavo obč. praznika zve- Nato je zbor izvedel svoj osnovni domu, pričenjamo s ciklusom red- der priključili koncertu in mu s program in odpel 18 narodnih in čevja in s tem proslavile občinski praznik ter počastile spomin na herojski boj našega naroda za osvoboditev. t. j. za starejše, pa naj bi bil ta pohod simboličnega značaja kot , . „ vzgled mladini in sodelovanju z skupina množičnih organizacij — nj0 V bodoče naj bi tudi bila odgo- ženske — SP »Kočevski tisk«. Dve kulturni fly Tekmovanje se je razvijalo brez motenj, čeprav se je organizator TVD Partizan nekoliko bal zaradi Za najboljši doseženi čas v mo- vomi organizator tega pohoda Ob-s.abega vremena In (poplavljenega škj skupini so prejeli pokal mla- činska zveza za telesno vzgojo, da terena na nekaterih delih tekmo- dinci gimnazije Kočevje (1 : 12,46 jjj bila. tako soudeležba vodstva — valne proge. Potrebne so bile ne- ure) in za žesko skupino tudi mla- tekmovanja na širši bazi, društva katere sprememben še tik ob za- dinke gimnazije Kočevje (0 :37,04 bi se pa lahko posvetila tekmova- tem dali še slavnostnejši izraz. umetnih pesmi; za četku. za kar ie bilo potrebno ve- ure), na krajši ženski progi. nju v večjem številu. Tekmovanje, Po spominskem govoru, ki ga je zahtevno Gallusovo. Vse pesmi je luko izkušeni in dobre volje sodelu- y treb pohodih so bile doslej kot je ta pohod, je prav gotovo imel tov. Feliks Vidmar, je me- zbor pod sigurno taktirko ipevovod- iočih, da ,e hilo vse pravočasno pridobljene precejšnje izkušnje. V prireditev, za katero bo morala v šani zbor Svobode »Jakob Gallus«, je M. Humeka odpel v veliko za- priipravl.ieno. ^ato so bile tudi pro- prihodnje bi bilo treba program bodoče v tehničnem pogledu skrbeti ki šteje 53 pevcev, zapel nekaj dovoljstvo številnega občinstva, ki ge nekoliko^ krajše, kar je vplivalo delno spremeniti, tako da bi bil Občinska zveza za telesno vzgojo, borbenih pesmi, nato pa po kratki ni štedilo s toplimi aplavzi, tudi na boljše rezultate. pohodi za mladino in za one. ki to prireditelj pa naj ostane Občinski pavzi začel izvajati svoj koncertni Udeležba patrol je iz leta v leto SEum; želijo, strogo tekmovalnega odbor SZDL. program, večja predvsem iz vrst mladine, sai ie končno ta prireditev v prvi vrsti namenjena njej. Skupno je teklo nad 500 udeležencev. V imenu SZDL ie otvoril tekmovanje nosilec spomenice, tov. Nace Kar-ničnik, nakar je ob. zvokih rudarske godbe krenila na pot prva pa-trola, ki so jo sestavljali sekretar Občinskega komiteja ZKS Ludvik Golob ter prvoborca tajnik ObLO Peter Šobar in predsednik Občinskega odbora ZB Lojze Rauh. Nato so v .presledkih startale vse ostale patrole po rednih številkah predhodnega žreba. Ko so se patrole vračale, jih je prisotno občinstvo živahno pozdravljalo in yspodbujalo. ,StmA0da’\ Kočevski Reki 28. septembra je bil v Kočevski Reki redni občni zbor DPD Šahovski krožek bo v zimskem »Svoboda«. O delu društva je govoril njen predsednik Jaka Lavriša. časnu priredil več turnirjev. Delo v društvu je bilo v pretekli sezoni zelo razgibano, čeprav niso K telovadbi bo treba pritegniti bili v celoti doseženi rezultati, ki smo jih pričakovali. Vsi napori poleg pionirjev tudi mladino, saj društva so bili usmerjeni na izobraževalno delo, ker je bilo to naj- imamo odlično opremljeno telovad- nje Drame SNG iz Ljubljane v po- nih politično in gospodarsko aktualnih predavanj pod naslovom »V torek zvečer«. ® Delavce, ki želijo povišati kvalifikacijo v svojem poklicu (pol-kvaliiikacijo, kvalifikacijo in viso-kokvalfikacijo), vabimo, da se prijavijo pri svojem podjetju do 15. oktobra 1960. Gospodarske orgsj-nizacije naprošamo, da zbrane prijave pošljejo na Delavsko univerzo , __ , Kočevje, ki bo organizirala stro- uvod o z kovne tečaje za pripravo na izpite za pridobitev kvalifikacije. Prijave sprejemamo do 25. oktobra 1960. # Vse, ki so se vpisali v večerno šolo za odrasle, obveščamo, da se prične redni pouk v I. in II. Z istim programom je zbor na- stopnji osemletke in v I. raz. gim-stopil še v Fari ob Kolpi in tudi nazije 10. oktobra 1960 ob 17. uri tam požel enaka priznanja. Pre- v šoli J. Šeška, pričani smo, da bodo dosedanji us- ___ _ pehi zboru dobra spodbuda za nje- KLUB VELIKE LAisCE govo bodoče delo. Zlbor, v sestavi, V torek, 11. oktobra, bo ob 19.30 kakršni je sedaj in s svojim nese- uri predaval Vitko Musek o zgo-bičnim, resnim prizadevanjem, za- dovini filma, služi vso našo moralno in materi- _ alno podporo! Med kulturne dogodke prvega reda moramo prišteti tudi gostova- bolj pereče vprašanje. nico. prav tako pa bo treba v dru- nedeljek, 3. oktobra t. 1. v Ko-štvo pritegniti čim več ljudi. čevju. Z M. Držičevim »Botrom Na občnem zboru so izvolili nov Andražem«, ko je nastopil skoraj Izobraževalna sekcija je priredi- udarek. Letos bo društvo v sode- ____ ... . ________ la osem predavanj, ki jih je ob- lovanju z Delavsko univerzo iz Ko- devetčlanski upravni in tričlanski celotni ansambel naše Drame, so Komisija za ugotavljanje rezultatov iskalo 767 poslušalcev ali povprečno čevja organiziralo štiri tečaje oz. nadzorni odbor ter dva delegata za nam nudili kulturni užitek, za ka-je imela precej dela, posebno še, 96 poslušalcev predavanje. šole: šolo' za mlade komuniste, ve- ker je bilo treba točno pregledati Ustanovljen je bil 13-člans.ki černo politično šolo, šolo za starše občinsko konferenco. Po končanem občnem zboru terega moramo biti prirediteljem, je ki so to gostovanje omogočili, sa- vse kontrolne zapiske zaradi neka- pevski Zbor. Vodil ga ie profesor in šiviljski tečaj. Manjše število b^a brezplačna filmska predstava, mo hvaležni! Po predstavil se je ki se niso pridržavale Miloš Humek iz Kočevja. Med po- predavanj bo v okviru splošnih letnimi, počitnicami ie pevski zbor predavanj, obravnavalli pa bodo terih patrol, pravil Ob 13. uri je bil razglašen izid prenehal z delom, z delom pa bo aktualna politična in druga vpra- Nil sanja. VREME umetnikom v imenu občinskega sveta Svobod s toplim nagovorom zahvalil tov. Smolej, najboljšemu igralcu, Stanetu Severju, pa so po- tekmovanja. nato pa so bili Pode- začel snet v kratkem zmagovalcem poscunozTiih sku- Drajnsks sckcij3 .Ig v prGtokli Prehodni pokali po naslednjem sezoni organizirala dva literarna ^ formirani klubi, ki bodo tudi , u . , . . , - k t .ic wiaw™ _ večera, pri čemer je zelo uspela, odigrati pomembno vlogo pri sploš- "* J™*?*™-vk?‘ gledalcev, ki so veliko dvorano na- Ob televizijskih sprejemnikih bo- ..^timi^JI^n^^Vin^toraz- darm šopek nageljnov. Vse to pa . f—(—i vin,KI VI +1 iHi pogostimi padavinami. Vmesne raz- je spremljalo fonetično ploskanje !kjoa pionirjev šole Mirka Bra- MJejo sodelovali tudi pri n”otea=mm delu in zL ^ SL^’TZ^m dež'z =U do zadnjega totika čičaf raznih prireditvah in akademijah, ekipa pionirk šole Jožeta Seška; V kinematografu je bilo pred-akupina mladincev — Gimnazi- vajanih 93 filmov, ogledalo pa si .ia Kočevje: .. iib ie nad 6000 gledalcev. Filmi so ^vske Reke skupina mladink — Gimnazija bili kvalitetni. Enkrat mesečno so »Snežnik« bavnem življenju naših ljudi. Televizijske sprejemnike je za vse kmetijske obrate na območju Ko-nabavilo posestvo ohladitvijo. F. Cankar Kočevje; skupina Zveze borcev I. — Kočevska Reka; skupina rezervnih oficirjev podoficirjev — patrola II. Livold; skupina množičnih organizacij moški — Gasilska četa Kočevje; Knjižnica bo morala sodelovati bile tudi posebne filmske predsta- patrola ve^ ^Svadna sekcija tadi s knjižnico v Kočevju V zim- zaradi pomanjkanja kadra nista .dasu bod°. dost,avlai knJIge Šahovski brzoturnir bili tako uspešni. Upravni odbor je že pripravil okvirni program za delo v novi Rudnik sezoni. Izobraževalnemu delu bodo tudi v bodoče dati naj več M po- bral cem po vaseh dvakrat mesečno. Prejšnji četrtek zvečer je v po- Dramska sekcija bo nadaljevala častitev občinskega praznika Ša-z literarnimi večeri, svoje delo pa bovško društvo Kočevje priredilo v Ibo poživela tudi s pionirsko igrico hotelu »Pugled« šahovski brzotur- in lutkovnimi iglami. nir. Sodelovalo je 39 šahistov iz Ribnice. Rudnika in Kočevja. Zaradi velikega števila udeležencev so bili igralci razvrščeni v štiri skupine, najboljši igralci posameznih skupin pa so se uvrstili v finale. V finalnem delu brzotumirja se je 4. mesto F. Galič, Su Kočevje, 9 in pol točk; 5. mesto J. Lesar, ŠS Ribnica, 9 pol točk; 6. mesto R. Šafar. ŠD Kočevje, 9 in pol točk; 7. mesto V. Jaševič, SS Ribnica, 8 in pol točk; 8. mesto F. Lunder. SD Kočevje, 8 točk. V tolažilni skupini je zmagal E. odvijala dramatična borba za prva Turk, ŠD Kočevje. Deset najbolj-mesta, ki je prinesla precej preše- ših udeležencev iz skupine finali' DOBREPOLJE: 8. in 9. oktobra so stal. ob času n1ene bolezni ob ameriški barvni cmemascopski strani jn sočustvovali ob smrtl. film »Hudičev vrt«, 12, oktobra Najlepša zahvala sosedom, znancem jugoslovanski film »To noc«, 15. in prijateljem za izraženo sožalje in 16. oktobra ameriški barvni jn vso pomoč, ki so jo nudili ob cinemascopskj film »Davek za te5fcih ,]rah krutost«, 19. oktobra slovenski film »Dobro morje«. Gibanje prebivalstva KOSTEL Rodili sta Gorup Marija, gospodinja iz Pirč 8 — dečka Vilijema in PaLman Ivanka, učiteljica iz Pirč 10 — dečka Andreja. RIBNICA ^ _______ ________ _ Rodili sta Oberstar Karolina, go- sodtjAŽICA: 8 in 9. oktobra ju- [0oronrl] rudniški upravi za vso po- Ko- Posebna zahvala osnovni organi-„ , zaciii SZDL Šalka vas za venec, PONIKVE: 13. oktobra jugoslovan- j)mštvu upokojencev za venec in ski fiim »To noc«. za spremstvo na zadnji poti s pra- nečenj. Rezultati: 1. mesto Karol Mohar, ŠD čevje, 13 točk; 2. mesto Matija Lisac, ŠD Ko- čevje, 12 in pol točk; 3. mesto D. Golija, 10 točk; stov je prejelo praktične nagrade in 5 udeležencev iz tolažilne skupine. Prireditev je lepo uspela, vendar se je pokazalo, da šahisti dali časa niso vadili. Lepo uspela šahovska prireditev bo mnogim vzpodbuda, da se bodo v jesenskem in zimskem ŠS Ribnica, času bolj aktivno vključili v šahovsko življenje. Zanimivosti RUDNIK, KI 5000 LET OBRATUJE ZB V egiptovskem rudniku Favakir kopljejo zlato že 5000 let. Zlata ruda je v trdem granitu. Najgloblji jašek rudnika je 300 metrov pod zemeljsko površino. Ob glavnem vhodu v rudnik so se dandanes odlično ohranjene freske, posvečene faraonu iz 18. dinastije. • KATERA ŽIVAL NAJBOLJŠE VIDI Katera žival najboljše vidi, je težko ugotoviti. Naravoslovci so mnenja, da najboljše vidi divja koza, ki živi na pobočjih ameriških planin Rocky Montaina. Ta žival opazi sovražnika celo na razdaljo 16 kilometrov. Tako izrednega vid» nima najbrž nobena druga žival. • ŠAKALI NA OTOKU PELJEŠCU Na otoku Pelješcu v Dalmaciji živi še nekaj šakalov. Žival je podobna volku, je precej manjša In zelo krvoločna. Rada napada ovce, koze, perutnino, najraje pa žre mrhovino. • NA MESECU JE VROČINA IN MRAZ S posebnimi napravami so dognali, da znaša temperatura na površini Meseca ob Meščevem dnevu (24 in pol zemeljskih dni) okrog 120 stopinj Celzija nad ničlo ako je Sonce v zenitu, in 150 stopinj pod ničlo, kadar je na Mesecu noč. od tu in tam v Q-tan£& TjMjmjfml: goslovanski film »Tri četrtine sonca«, 15. in 16. oktobra švedski film »Nasmeh poletne noči«. LOŠKI POTOK: 9. oktobra češki film »Na končni postaji«, 16. oktobra ameriški film »Preko mnogih rek«. moč ter rudniški godbi. Žalujoči mož France in ostalo sorodstvo. ČESTITKA Ljubemu, skrbnemu možu in spodbija iz Jurjeviče 56 — dečka Jožeta in Škufca Tončka, gospodinja iz Ribnice 261 — dečka Vinica. Umrla je Petek Frančiška roj. Grajnar, družinska upokojenka iz Nemške vasi 42, stara 65 let. KOČEVJE Poročili so se: Kolmanič Kolman tesar iz Mlake 2, star 27 let in Vidovič Marija, delavka iz Drago-slavoev 38, stara 20 let, Šercer Franc, delavec iz Livolda 54, star 29 let in Smolar Terezija, delavka iz Livolda 54. stara 28 let. Rodile so: Plot Pavla, gospodinja iz Mahovnika — deklico Mojco, Kovač Justina, uslužbenka iz Kočevja, Rožna 12 — deklico Vesno. PRED GRAD: 8. in 9. oktobra ame- Prešernova ulica, Kočevje. V novomeški porodnišnici sta ro- riški film »Po nedolžnem obsodil} Bregar Milka iz Šalke vasi — jen«, 15. in 16. oktobra japonski PREKLIC dečka Romana in Smlfloc Vera iz fiim »Ljudje torpeda«. Preklicujem besede, ki sem jih Kudnika 23, Kočevje deklico OSILNICA: 9. oktobra italijansko- fejavila o Zdenki Mohar iz Ko- japonski film »Madame Butter- gevja P SUMIH DIMIM isma, ki so vsak ponedeljek potrkala na vrata moje sobe, jih Cez kake pol ure se je začelo. Prihajala na moj naslov, so čisto malo odprla in dejala: Kanarček se ie oglasil. Prvič čilim, mojim stanodajalcem »Hvala, gospod Martin, da ste sto tiho, boječe, potem pa se je VELIKE LAŠČE- 8 in 9 oktobra očetu Francetu Tomšetu z Mlake namreč, pokazala, da nisem prava mi pokvarili mizo « Odšla je spreletaval v kletki z letvice na nemški film »Lisi«, 15. in 16. ok- za njegov 55. dvojni praznik in 27. nba za njihov trnek. V tem prime- Gotovo sem celo minuto buljil letvico in neusmiljeno čivkal. Od- tobra poljski film »Resnični ko- obletnico zakona želijo še obilo ru ie bila trnek gospodična Minka, kot zaboden potem pa sem vstal maknil sem pogled od knjige, vstal nec vojne« zdravih in srečnih let žena Štefka, Fermamstka tretjega letmka, edm- m šel v predsobo pogledat kako m m napravil po sobi tiste tri korake, KOČEVSKA' REKA- 8 in 9 okto- sinova Ivan in Rajko ter hčerka ka v družini, kjer sem oktobra po- kaj. Res sem tam na mizo odlagal ki iilj ie dopuščal prostor. Kanar- su v rjMssrtote -sju,* ■«**, - v m ,-=tppn filma za ninnirie gospodične Minke — izmed teh je zariplim obrazom kazala mesto, privadila. Ko sem sedel in se sklo- 19Citaliianski film »Bele PRODAM eno preživeta na Tirolskem, kar kjer je bila barva na mizi odpra- nil nad knjigo, je začel z novim nL« vf in 16 oktobra ame- „ , v se menda pokaže, kakor trdijo nje- skana. rafalom. Motil sem se. Minevali so -V V Z' - mm Xieni Oirenf« , F?ceni brt>dam dob™ ohranjeno ne Zlobne kolegice, tudi v izgovor- Nič nisem odgovoril. dnevi in kadar koli sem se zatopil riški barvni J' ‘ kuhinjsko kredenco. Rauh Alojz, javi na izpitih. Poznam jo in vem, »O, vi, nesramnež, kako so vas v študij, se je začel koncert. Še kako si želi, da bi ji kdo dejal, vzgajali starši...« danes mi je uganka, kje vzame tak kako je lepa in kako ji pristajajo iz kuhinje je tedaj prišla gospo- droben ptič toliko energije, njene obleke iz Avstrije, a sem d.čna IMinka. Vprašala je. (Konec prihodnjič! prepričan, da še ni srečala človeka, »Kaj pa je, mamica?« ________________j ki bi si upal tako lagati. Nikoli bi Gospodinja me ie še enkrat ofo-ne storil moji Ivanki, kf mi piše tožila. Minka je dvignjen prt raz-vsak teden, kaj žalega. Hočem biti grnila po mizi in ga pokrila s po- pošten. Prav zato, dasi sem ustni- livinilsko prevleko, kakor je bila pr(xi kratkim ie bil v prostorih ljenega srca, nisem hotel Minki miza običajno pregrajena. prosvetnega doma v Kočevski Reki vzbujati nobenega upanja. Pravza- »Mama, poglej, sai tega hi mo- sestanek mladinske organizacije. fly«, 16. oktobra angleški »Ker veter ne zna brati«. film ZAHVALA Ob težki izgubi našega ljubega moža in očeta IVANA ŠTIMCA se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili; na zadnji poti. Zah- Krašovec Fani, Kočevje IZGUBLJENO IX KOČEVSKE REKE V torek, v popoldanskih urah prav je nesrečnica: ima dolg orlov- gel napraviti gospod Martin kar Mladina ie bila v zadnjem času "mm rl TO 1 nrVl on r\ T3 nnrtn ir*rfi ita 11 » 1 • 1 _ — • 1 • l • l ■ • _ 11 ’ sem od Ribnice do Brega izgubil ski nos z bunkico na koncu in raz- skozi prt in polivinil.« ruiav pulover. Poštenega najdite- brazdano čelo. Lasje so lepi, naj- godu sem_ da je v mojem poloh premalo delovna, zato bo treba delo organizacije poživiti in priteg-aktivnejšemu vboti^mmridf v^^itibnica PTOl'i j n^eI2e ■ sin-^ sl oboke $aju najbolje, če molčin in sem, ne niti njene člane k sliki samo štiri korake pred njo. Sedel sem h knjigi, in skušal nada- ■Zdenko. Umrla je Zakovišek Margareta roj. Mauthner iz Šalke vasi 112, ^ara 77 let. fKnlyNyOl JADRAN. Kočevje: od 7. do 9. oktobra ameriški barvni cinema-scopski film »Dekleta«, 9. in 10. ^ ^ ^ »VankL na dvoru kralja Arthu'r- ^.'^^Snežni^zaPodarjene vm’ T - Naočnike pa ima gospodična Minka iie^atiflcler sem"prej "obstali "" ja«, 12. in 13. oktobra jugoslovan- ^ IWu Juretiču^a ??daja ln tiska Czp »Kočevski zgolj za domačo rabo, ker niso ele- Ko sem se ravno spet zbral, ski film »Veter je vstal ob zori«, ce J" ITwtiobodSr bsk‘ ▼ Kočevju. Urejuje uredni- Fantni. potrkalo od 14. do 16. oktobra francoski b°slovune 1)650(1(2 ob odbrtem s ° ški odbor. Odgovorni urednik Minkina mamica želi, da bi hčer- odgovoril barvni film »Poslednji raj«, 16. bUl Janez Merhar. Uredništvo m ka postala gospa inženirjeva. Pri- dinja s ptičjo kletko v rokah. Obe- častitev občinskega praznika), in 17. oktobra italijanski barvni Žalujoči: zena _ Malka. hčerka uprava v Kočevju. Ljubljanska znati sem ii moral, da ne morem sila jo je tik nad mojo mizo s po- Govorili so tudi o metodah ztoli-film »Nenavadna pravljica«. Nada z možem in otroci, sinova cesta 14 a telefon uredništva in prevzeti vloge kraljeviča, k[ bo jasniiom, da ie pozimi, ko v veliki ževanja mladine in predlagali, da SVOBODA, Rudnik: 8. in 9. okto- Ivan in Jože z družinama in ostalo uprave 3-89. Naročnina je 500 din, osrečil njeno kri. Ne morem zaradi sobi močno kurijo, kanarček vedno bi se to uredilo v obliki izletov, bra italijanski film »Izzivanje«, sorodstvo. polletna 250 din in jo je treba ,moje Ivanke. Ta trenutek tega tukaj. prireditev s sodelovanjem mladine, 15. in 16. oktobra francoski film —v taačati v naprej Za inozemstvo sploh ne bi več mogel, ker sem Vstal sem in si ga ogledal. Bil plesnimi vajami in podobnim. poglavar«. ob tožki iz2ub; moie drage žene 1 , din 0lir0rrS,„ ameriške dolarje, nepreklicno postal uslužbenec na- je lep zastopnik svoje vrste. Pre- Mladinska organizacija v Ko- ■ttlBNICA: 8. in 9. oktobra fr an- Tekoči račun 600-713 _ pri Komu- rodne banke, kamor je odšla moja vzela me je radost. Mi vsaj ne bo čevski Reki ima vse pogoje, da bo 1-265 Ivanka takoj po maturi. dolgčas. Živali imam rad. Morda naloge, ki so sl jih zadali, tudi Mini banki Ljubljana, podružnica Najprej sem gospodinji. Minktni pa ie gospodinji za pravkaršnji iz- izpolnila. Na sestanku se je pokazalo, da ima mladina voljo do dela. Določili so dve moški ekipi za po-na vrata. Čeprav nisem hod okrog okupiranega Kočevja je vstopila v sobo gospo- (pohod je bil organiziran v po- coski film »Velike družine«, 15. 16. oktobra poljski film »Likvidacija«. MARGARETE ZAKOVŠEK iz šalke vasi se najlepše zahvaljujem vsem. ki za Kočevje mamici, pokvaril mizo. Nežno je pad žal. sem pomislil. Številka 41 Ui ’/Z NAŠIH O*#; rvjt*. m krajev Iz Predgrada PomOČ .Svoboda fTl' V KoČevjll Pred nekaj dnevi se ie Petru ' 9 lepote I “ Poljanske doline Dragi bralec! Ce te bo kdaj pot vodila po Poljanski dolini, nikar- ne hodi z zaprtimi očmi, kajti toliko naravnih lepot kot jih nudi Poljanska dolina, ne boš videl tako kmalu Toda ta naravni biser si ogleda le malo ljudi. Sam Poljanec ga ne vidi, zato se čudi tujcu, ki si kar ne more nagledati teh lepot in se sprašuje, kaj le-ta vidi tako lepega na tem kraškem svetu. Tujec pa mu bo odgovoril: »Saj to je prava Švica v malem.« Menim, da ta odgovor vse pove. Poljanska dolina, katere prebivalci so med narodnoosvobodilno vojno ogromno prispevali za partizane, se po vojni res ni bistveno spremenila. Dobila je le vodovod in nekatere vasi javno razsvetljavo. V Poljanski dolini res ni kakih po- sebnih pogojev za razvoj industrije, ima pa vse pogoje za razvoj turizma, ki bi v veliki meri pripomogel k hitrejšemu razvoju oziroma napredku Poljanske doline. Turist, ki je le enkrat obiskal to dolino, jo" ne bo nikoli pozabil in se bo vračal, da jo ponovno vidi in preživi nekaj prijetnih uric ali dni v njej. Posebno lepa je dolina Kolpe od Kadenc pa tja do Bilpe, ki lahko nudi: še tako razvajenemu turistu resničen užitek. Prav zato bi morale množične organizacije že sedaj razmišljati o razvoju turizma. Potrebno bo skupno sodelovanje prebivalcev v obeh delih Poljanske doline, ker le tako bo lahko prizadevanje rodilo uspeh. -ič Čeprav vreme ni naklonjeno, sd razvijajo delavske športne igre zadovoljivo. Pri večini disciplin je prišlo že v končno fazo in je vprašanje še samo odigranjc finalnih tekem. Med seboj so se pomerili v treh IP I 1 E IK Pred nekaj dnevi se je Petru Kalčiču iz Brezovice, članu Lovske družine Predgrad, nasmejala lovska sreča. Ustrelil je namreč divjega merjasca! Okoli Gornje in Doline Podgore in v nekaterih drugih vaseh povzročajo divje svinje veliko škodo na poljih s koruzo. Zato so člani LD Predgrad sklenili uničiti čim več te divjadi. Želimo jim veliko sreče. * * * Kmetijska zadruga Predgrad je začela v Dolu s proizvodnjo zidne opeke. Vsekakor bo za te kraje proizvodnja opeke velikega pomena. (Nadalj. z 2. strani) šega zaledja. O združitvi bodo verjetno izrekli končno besedo že na bližnjem občnem zboru društev. In bodoče delo? Dramatska sekcija ima v svojem delovnem konceptu za prihodnjo gledališko sezono štiri dela: dve drami in dve komediji. Svoj načrt bodo lahko realizirali, ker imata Svobodi dovolj dobrih in resnih igralcev. Vsako delo bo tudi pripravil drug režiser. Ker že poznamo kvalitete igralcev in režiserjev, smo lahko prepričani, da bomo v tej sezoni gledali dobro igrana dela! Petie bogati atco&a jj3. in 24. septembra je bil v prostorih osnovne šole, »Jožeta Seška« v Kočevju pevsko-glas-beni seminar, ki so se ga udeležbi učitelji osnovnih šol iz Kočevja. , O organizaciji pevskega zbora le prvi dan seminarja govoril profesor Miloš Humek. Popoldne ie udeležencem prikazal praktično uro pevskega zbora z učenci in učenkami 7. in 8. razreda šole_ »Jožeta Seška«, zvečer pa z mešanim pevskim zborom z odraslimi. Drugi dan ie profesor Pavle Kalan iz Ljubljane govoril o metodah pevskega pouka od 1. do 6. razreda. Udeleženci seminarja so zvedeli marsikaj novega, kar bodo lahko s pridom uporabili pri pouku petja na svojih šolah. Saj je prav petje tisto, ki vzbuja v otroku čustva in jih omogoča izražati. Pevski pouk ima socia'no-izobraževalno funkcijo in se lahko povezuje z vsemi ostalimi predmeti. Glasbeni pouk je tisti, ki pomaga reševati probleme estetskega čuta. Pri glasbi ie treba vzbujati tudi kritičnost in okus. ki je v življenju nujno potreben. Vse te probleme so udeleženci spoznali na skrbno pripravljenem seminarju skupinah odbojkarji iz devetih sindikalnih podružnic. Zmagovalci teh skupin so se uvrstili za finale. To so moštva podružnic: Prosvetnih delavcev. Rudnik rjavega premoga in Podjetja »Avto«. Obetajo se lepe igre, kar je bilo opaziti že pri igrah v skupinah, ki so potekale na precejšnji kvalitetni ravni. Tudi strelci so pričeli s streljanjem v prvih skupinah. Ker je tu D e i m \v/1 k ii n največ udeležencev, bomo za zmagovalca ugibali vse do zadnjega. Živahna borba balinarjev gre tudi že proti koncu. Do dneva poročanja morajo odigrati še 7 iger, ki bodo v izdatni meri odločale pri uvrstitvi. V tem tekmovanju se jc vrstni red precej spremenil. Na površje so se prebila moštva KG P, »Ključavničarstva« in »Tckstila-nc«, ki imajo za sedaj najbolj realno možnost za najboljši uspeh. Splošno oceno o poteku vseh Pismo uredništvu Odi 1. oktobra dalje obiskuje Večje število otrok iz Črnega potoka in Zajčjega polja 5. razred osemletke v Kočevju. Otroci hodijo do Livolda peš, od tam pa se pripeljejo z avtobusom v Kočevje. Tudi nazaj grede iztoži avtobus otroke v Livoldu. Starši otrok iz obeh omenjenih vasi želijo, da bi imel avtobus postanek na križišču pri livoldskem mostu. S tem bi se pešačenje otrok iz obeh vasi precej skrajšalo. Prebivalci vasi tudi želijo, da bi se na križišču pri livoldskem mostu odprla stalna avtobusna po- staja za vse 'avtobuse, ki voziio na tej progi. Menimo, da bi se dalo to z dobro voljo ugodno rešiti. Vaščani ŠKOTSKA Škot predlaga ženi, da bi si kupil nov glavnik, ker se mu je pri starem zlomil zob. Žena se strašno razburi nad njegovo zapravljivostjo, mož pa se ji opraviči: »Ženka, glavnik bi še rabil, ko bi zob, ki se mu je odlomil, ne bil zadnji!« Pevski zbor »Jakob Gallus« je nastopil ze.o uspešno že na več proslavah, nekaj pesmi pa ie posnela tudi RTV Ljubljana. Za občinski praznik pa je pripravil samostojen celovečeren koncert. In na koncu! Člani društva si pri svojem požrtvovalnem delu žele več moralne in gmotne podpore od družbenih in političnih organizacij ter ustanov. Zlasti bi jim lahko pomagale sindikalne podružnice podjetij. Z dobro organiziranim in propagiranim obiskom njihovih prireditev bi ii nudili moralno n materialno podporo. Od občinstva pa si žele čim večjega zanimanja za njihove kulturno-prosvetne prireditve ... France Cankar • ZEMLJA MERI 510 MILIJONOV KM2 Površina naše zemlje meri približno okoli 510 milijonov kvadratnih kilometrov, površina morja okroglo 361 milijonov kvadratnih kilometrov, površina same suhe zemlje pa le približno 149 milijonov kvadratnih kilometrov. Po velikosti je največja celina Azija, ki meri 43 mi. iJonov 911 tisoč kvadratnih kilometrov, sledijo ji Afrika, Severna in Južna Amerika, Antarktika, Evropa, najmanjša celina pa je Oceanija, ki meri le 8558 kvadratnih kilometrov. Jugoslavija spada med manjše države, saj meri komaj dobrih 256.000 kvadratnih kilometrov. FRANCE ORIVEC: TISTI DAN... Lepi so naši kraji: vas Graben na Slemenih TRGOVSKO PODJETJE »LOŠKI POTOK« LOŠKI POTOK razpisuje • MESTO POSLOVODJE poslovalnice na Travi Pogoji: visokokvalificiran delavec trg. stroke ali kvalificiran delavec z večletno prakso v trgovini. Interesenti naj pošljejo pismene prijave do 31. oktobra I960 na upravo podjetja. j ip m Enfii iiiiii \\m iger bomo nodali po končanih tekmovanjih. Že sedaj pa lahko ugotovimo, da so skoro vse sindikalne podružnice resno delale in prispevale k tem igram, razen nekaterih. kjer je, žal, največ mladine, so pa verjetno vodstva podružnic nezainteresirana za. telesno vzgojno izživljanje svojih članov. GHIS REVIDO! (Kaj je esperanto?) V letošnjem letu bo pri Delavski univerzi v Kočevju tudi tečaj esperanta. Zato naj razložimo, kaj je esperanto in objasnimo njegov pomen. Esperanto je mednarodni jezik. Esperanto ni last enega naroda. Zato ga imenujemo mednarodni jezik. Mednarodni ga pa imenujemo zato, ker je namenjen mednarodni uporabi. Esperanto ima predvsem dve veliki vrednosti: praktično in idejno. Praktična vrednost esperanta se kaže predvsem v trgovini, v novinarstvu, v posameznih strokovnih knjigah itd., idejna vrednost pa v želji, da vzgaja razgledanega človeka, ki usmerja svoja hotenja v duhu strpnosti in prijateljstva med narodi. Zaradi lahke slovnice je esperanto dostopen tudi vsem tistim, lii nimajo višje jezikov, izobrazbe. Torej: ghis revido! (na svidenje!) na tečaju! (Nadaljevanje in konec) Vendar... predno so se zavedali, je iz gozda pripeljal že drugi tank, za njim tretji... Zadnji je obstal na mestu, prva dva pa sta se zapodila proti vasi — eden po cesti, drugi po pobočju ... Zmeda ... kriki... nasprotujoča si povelja. V divjem neredu se je pričela partizanska komora umikati proti Kačjemu hribu... Ze je prihrumela prva jeklena pošast v vas. kmalu za njo se ie privalil drugi orjak po cesti... Tretji tank ob gozdu je z mrzilčno naglico zasukal kupolo, cev se je povesila ... Oblak dima, eksplozija in nedaleč od bežečih partizanov se je dvignil slap zemlje in kamenja. Se! In zopet, vedno bliže... Nastala je še večja zmeda. Popustili so živino. Pot je bila posuta z vrečami moke in krompirja, makaronov, s kotli in nahrbtniki... »Ko bi se vsaj obrnili na desno, po dolini... Tam bi jih teže dobili...«, je s stisnjenimi ustnicami mrmral Polajnar. ko je prežal skozi okno... Po tristo metrih je pot zavha na desno, za majhen grič .., Partizani so se obrni,ii tja in čeprav je prvi tank že hropel tesno za njimi, bj bili kmalu rešeni... Toda tedaj je bruhnilo, mina je raztrgala zemljo, zarezgetal je mitraljez ... Doktor Jermol, ki je še z dvema bolničarkama tekel zadnji. je začutil rahel, skoraj prijateljski dotik v levo nadlaket. Sprva ie bil presenečen ... Druga svinčenka mu je z g ave zbila titovko... »Tovariš doktor, bežimo naravnost čez tale hrib,« je prosila dvajsetletna Helena. Sele čez nekaj trenutkov, ko je bilo že prepozno, se je zavedel, da so ga polomili, usodno polomili. Naravnost pred njimi se je dvigala majhna vzpetina, Kaču hrib, to in tam porasla z grmičevjem m Posejana s skalami. Spotikali so se ob kamenie. se zap etah v grmovje; Jermol je odvrgel puško, sanitetno torbo je izgub i že prej. Ozrl se ie po svojih spremljevalkah. Obema je iz oči sijala groza strah pred smrtio Težko sta dihali in vedno boli zaostajali. iLpento motorja se jim je približevalo, nove eksplozije so trgale zemljo in kamenje okrog njih, smrtonosno žvižganje svinčenk je bilo vedno bl.z-je Gosenice so raztrgale rušo na travniku pod gričem, se zagrizi e v strmino. Nič ni oviralo orjaka, ne grmovje, ne skale... »Ne morem več ...,« ie zastokala Alice. Še malo, pa bomo re ... ohhhh ...« Doktor je sunkovito obstal, se zasukal na peti. pogledal proti bližajočemu se tanku, se ponovno stresel in pritisnil roko na prsi. Počasi, prav počasi se je sklonil, kot bi kaj iskal; pokleknil je na koleno, padel na hrbet. Ugašajoči pogled ie še cmerat zakrožil po nebu, po svobodnih oblakih in se ustavil na dekletih: »Hitro, hitro, bežita!...« Helena in Alice sta nekaj trenutkov strmeli v padlega; Alice je stegnila roki proti njemu. Helena pa jo je potegni.a (proč: »Pusti, nj več potrebno ...« Potegnila jo je za sabo. Se nekaj skokov. še nekaj trenutkov, pa bosta rešeni!... Tedaj ,oa ie zopet zaplesala zemlja, grmovje je zastokalo in divji: »Halt!« ju je prikoval na mesto. Obrnili sta se. Naravnost proti njima je hrumel in šklepetal tank. Ustavil ie, loputa se J e odprla in prikazal se je od sovraštva spačen obraz. Človek v kupo'1 jima je 'pomignil s prstom, toda namesto da bi se mu približali, sta planili vsaka v svojo stran ... Švaba je divje zakričal in dvignil brzostrelko ... Rafal je pokosil Alice; Helena je občutila skelečo bolečino v boku. vendar je še bežala. Še in še je Nemec pritiskal na oeteina. .dokler ni padla. Nato ie skočil za njo... Ko se je sklonil nadnjo, je še pregibala ustnice: »Prekleti, prekleti. . .« Trepalnice so ii trznile in osteklenele oči so se nepremično zagledale v nebo. .. od doktorja Jermola in bolničark Alice in Helene. V imenu vseh se je od padlih poslovil aktivist Polajnar: »Ni jim še dovolj žrtev, premalo je še steklo nedolžne krvi... Njihova barbarska narava terja vedno nove in nove grobove, hočejo nas zbrisati z obličja zemlje. Prav! Toda kdor seje veter, bo že’, vihar! Niso nas še spoznali, tudi mi znamo govoriti svinčeni jezik... Tole naše prvo srečanje z Nemci je bilo krvavo, krvavo pa bo tudi slovo... Vas, dragi tovariši, pa. prisegamo, ne bomo nikdar pozabili!...« * * * Vedno, kadar pridem v domačo vas, se ob pogledu na Kačji hrib spomnim nedolžnih žrtev. Na tistin dan me spominja nagrobna plošča na pokopališču... Povsod, na vsakem koraku, me spremlja zgodba o tistem krvavem dnevu, zgodba, ki sem jo slišal od vaščanov... ______________________nje:) na 0/olo.o.o.=.^o.o.o.a.o.0.o0.o,o.o,o.o.0,cc0.o.o.o.a.o.o.=.o.o.o.o.o.o.o.o.o.o.o jONORORCDRCDR ZLOČINCI 18 posebne vrste (Odgovor na postavljeno vprašanje); zaoomiki Mi- Nisem se zanimal, kakšne narodnosti so bili u katere slim, da so bili iz Jugozahodne Evrope, ne bi pa mogel reci iz kali n drŽaObtožencu so pokazali album, v katerem so bile fotografije Plin- 8klhObtoženi- Da, to je fotografija plinske celice v Strutthofu. Ograjena je bila sredi 1943. leta, da bi v njej zastrupljali zapornike, točene za prof. j te pojasnili, kako ste z zadušljivim plinom uničcvT^rJe Kaj pa, če jih ne bi uspeli zastrupiti s plinom, ali bOdgovor'l,Še enkretV poskušali opraviti s pomočjo plina in to 4 c ,c, hi v celico dal dve dozi. Nisem občutil usmiljenja, ker sem Sfii, naročilo, naj na opisani način uničim 80 zapornikov. Pravzaprav pa, tako sem bil vzgojen. . ... , Izjava Henryja Herypierra, ki je delal na Anatoirekem institutu vse dotlej, dokler niso Strassburg osvobodili zavezniki, se v celoti ujema celo s časovnimi podatki z izjavo Kramerja. - tnik »julija 1943 je prof. Hirta obiskal neki višji Sb ovski častnik. Ta častnik je prišel v juliju trikrat. Hirt mi je naročil, naj mu pokažem spodnje%rostorc Anatomskega instituta^ Nekajdni po tem mi je Bong dejal, da moramo pripraviti bazene za 1-0 trupel. L BO ESSiESBl Tistih trideset ženskih trupel smo raztovorili šofer s svojima dvema pomočnikoma, Bong in jaz. Takoj smo začeli s konzerviranjem. Trunla dobila še topla z odprtimi, svetlečimi očmi. Oci so bile rdeče, zaHte s krvjo in izbuljene. Okrog nosa in usten jc bHo videti make krvi. Nekatere so tudi izgubile fluid. Rigor mortis ni bil evidenten. Takoj sem sam pri sebi pomislil, da gre za žrtve, ki s“ 'f. zastrupljene ali pa zadavljene.Nobena od žrtev, ki smo jih P® dobivali na konzerviranje, nj kazala sledov, kakršne » a o P žili na teh novih žrtvah. Zaradi tega sem neopazno popisal stcvUKe ki so jih imele zapornice na levih rokah in popis skril, a L« LTdrut. ■»«'*» J?, “° -f. ««.» P«E * MU pr,v UH, “J**,? »“Si $25 a™: laboratorij pr„H HirU. Gez nekaj časa smo dobili tretjo, istočasno tud, zadnjo pošiljko, ki je štola 26 niških trupel. Trupla so prispela v prav taksnem stanju kot poprej. To želim poudariti zato, ker je to popolnoma res. Potem, ko smo prejeli prvo pošiljko ženskih tnipel.me je srečal Hirt na vratih Anatomskega instituta m mj dobesedno dejal. »Peter, če ne boste držali gobca, boste eden Izmed teh.« Dobesedno tako mi je dejal Iliri. Še nekaj bi rad pripomnil. Nekoliko prej, predaje dobil ta trupla, se je Hirt pogovarjal v spodnjih Prostonh Anatomskega instituta z Bongom. »Padali bodo kot muhe,« je dejal, se jc vzbudilo v meni sum, da gre tu za uboj in sem upravičeno menil, da teh 86 žrtev ni umrlo navadne smrti.« Med vojno so se zavezniki vse bolj približevati Strassburgu iro nevarnost da odkrijejo vse to, je rasla iz dneva v dan. Hirt se je obrnil zaradi navodila na Sieversa, ta pa na Himmlerja: Predmet: Kolekcija židovskih okostij. V zvezi s predlogom z dne 9. februarja 1942 in Vašim pristankom z dne 23. februarja 1942, AR/493/37, je začel SS-major Hirt delati n* tem, da bi zbral kolekcijo židovskih okostij, ki je doslej nismo imeli. Ker gre za 80 kosov, prosi Hirt navodil, kaj naj napravi s kolekcijo, ki je sedaj shranjena v mrtvašnici Anatomskega instituta, v primeri* hitrega vdora sovražnikov v smeri Strassburg a. Od lahko odstrani meso in na ta način onemogoči identifikacijo, toda v tem primeru bil del vloženega truda zaman in bi kolekcija veliko izgubila na znanstveni vrednosti, ker hominit (anatomska analiza), ne bi bila veo možna. Zbirka čistih okostij ne bi bila sumljiva. Prosim odlok o tem- 1. ali naj zbirko ohranimo, 2. ali naj sc delno uniči, 3. ali naj se uniči popolnoma?« Iz pisma namenjenega SS-polkovniku Brandtu z dne ^.oktobra 1944, se da ugotoviti: »zbirka v Strassburgu je bila popolnoma uničena v skladu z izdanimi navodili.* Henry Herypierrc v svoji izjavi opisuje, kaj je bito vse napravljeno, da bi uničili to dokazano gradivo: »Ko so bila trupla balzamirana, ^ bila spravljena vP^w1 so ostala — ne da bi si jih kdo dotikal — *, dni v" septembru 1944, ko so zavezniki napredovati že do Belf«££ * prof Hirt naročil Bongu in Meyerju, naj razsekata trupla na k nustita zgoreti v krematoriju. Ko sta Bong in Meyer to ze n ^ dan izvršila, sem vprašal Bonga če sta uspela vsa trupU^s ^ti^. kose Odgovoril mi je: »Prevec jih je bilo, pa smo jih se neK.aJ p , tifn| Potom pa sem ga vprašal: »Ali so trupla zgore,a skupaj zri^i^ zobmi?« Bong mi je odgovoril, da ne, ker sta Jih on m M > tila Židom ter jih izročila prof. Hirtu.