s* stftuStiCG NO. 28 fri$u Domovina ilUEWlC-/li-HOMFl AMERICAN IN SPIRIT FORCION IN UN0UA6« ONLY SLOVCNIAN MORNING NSWSPAPCR CLEVELAND 3. 0.. WEDNESDAY. MORNING, FEBRUARY 9, 1949 LETO LI.- VOL. LI. VE5TI I "ML SLOVtlilJE VES SVET PROTESTIRA ŠTANDREŽ. — dokopali smo 26 letno dekle Radico’ Mučič iz ugledne tukajšnje družine. Pokojna Radiča je bila skoz in skoz zavedno katoliška, kar je pokazala s tem, da je vedno stala s Cerkvijo, kakor je lepo poudaril g. župnik v svoje« nagovoru. KRITIČNO STANJE voznega parka se je v zadnjem času še bolj zaostrilo. Stojnina za 5116 vagonov je samo v oktobru znašala nad 2 miljona dinarjev. Komunistični oblastniki zvrača-jo odgovornost za to na premogovnike in na železarno v Jesenicah. Rudnik v Velenju je n. pr. plačal v zadnjih šestih mesecih nad 161,000 dinarjev stoj nine. NAD POSUROVELOSTJO športnikov se zgražajo v Ljubljani. Občinstvo je n. pr. v Mariboru pri nogometni tekmi preteplo sodnika, v Ljubljani so se pa med igro stepli, igralci. V ZALOGU je 21. novembra prišlo do težke železniške nesreče. Na mostu čez Ljubljanico sta trčila osebni in tovorni vlak. Prva dva vagona osebnega vlaka sta zgrmela v derečo Ljubljanico. Pri trčenju se je razbilo 8 tovornih vagonov. Po “uradnem poročilu’’ je železniška nesreča zahtevala 3 mrtve in 22 težko in lažje ranjenih. Ljudje pa poročajo, da je bilo 30 mr. organizacij za pravice zamejnih Slovencev. V odboru so sedaj sami o f a r j i s predsednikom Francetom Revkom na čelu. V DEVINU so za slovenske otroke odprli otroški vrtec. V GORICI je umrla Katarina vd. Leban, roj. Kumari iz Solkana. V PTUJU je umrl Sancin Anton. Dosegel je visoko starost 95 let. V KRMINU je umrla na porodu Ivanka -Bizjak iz Kozane. Bila je skrbna in pridna gospodinja. V NEBLEM' v Brdih so titov-ci obsodili svojega “tovariša” Sinco Peršoljo na 3 mesece prisilnega dela, ker je ozmerjal komunističnega podrepnika Mir-kota Domenisk. Zaradi neusmiljenega priganjanja ljudi v kom. zadrugo mu je vzdel priimek "neusmiljen pes.” NOVI GROBOVI Terezija Kocjančič Po kratki in mučni bolzeni je je 'preminula v Woman’ bolnišnici dobro poznana Terezija Kočjančič, rojena Mramor, stara 81 let, .stanujoča pri hčeri na 165 East 212 St., Euclid, Ohio. Tukaj zapušča soproga Anton, Katoličani po vsem svetu se zbirajo v molitvi za kardinala —24,000 ljudi na protestnem zboru v Londonu — Kanadska vlada protestira — Izjave politikov v U.S.A. — Protestantje in Judje kličejo k tu-*!h diplomat«kih skupnem nastopu proti komunizmu. 6 °pm ov’ 1 ™°d011 d< Washington. — Preko 12,000 kardinalov, Justin Baranjaj pro- podpisov je prejel state department od ameriških katoličanov, ki zahtevajo diplomatsko akcijo v zaščito madžarskega kardinala. Tudi iz ostalega katoliškega sveta prihajajo poročila, da so katoličani delali velike napore, da bi povzročili akcijo proti preganjanju kardinala in verstva na Madžarskem. Tudi protestanti in judje so se protestom pridružili. 24,000 ljudi jp protestiralo v največji dvorani v Londonu Albert Hall. Govoril je vojvoda od Norfolk-a. Vatikanski radio je objavil, da je proces proti kardinalu samo izpričal, da je on nedolžen tako po moralnem kot tudi po civilnem pravu. Senator Bridges je vložil resolucijo, ki obsoja proces in zahteva splošno Ijorbo proti komunistični krivici. V New Yorku je ‘judovskil rabin Schulz protestiral v imenu Judov in predlagal medversko organizacijo za pobijanje komunizma kot največjega zla. Mr. Dorfman, ko- fesor cerkvenega prava, Rev. Miklos Nagy tajnik katoliške akcije Laszlo Toth, katoliški časnikar in duhovnik Bela Ispenky. Poizvedovalni koflžek Iščem svojega brjlta STURAM Matija, po poklicu, kovač, domf iz Oplotnice pri Konjicah. 08- dovoljenja, da bi poslušali osebno sodno razpravo. Madžarski katoličani so v množicah molili za življenje kardinalovo. Vse cerkve so bile polne vernikov in množice,so stale na ulicah, dokler niso mogle priti v cerkve. Nihče ne veruje, da bi bil kardinal dal pred sodiščem priznanja, ki so jih poročali iz sodne dvorane. šel v Urugvaj 1909. Ako je komu kaj znano, naj javi bratu: VIVOD Franc, Yugoslav DP Camp, Lingen Ems, Germany. Iščem družino STRAUS, vedno stanujočo v Cleveland, Ohio. Žena od g. Strausp, rojena Ana Železnik iz Dolenje Radolje, Bučka pri Krškem, umrla pred 20 leti, je imela tri hčerke, ki so moje sestrične. —Angela Železnik, poročena Vivod, iz Dol. Radolje, Bučka. Komur je kaj znano, naj piše na naslov: VIVOD Angela, Yugoslav DP Camp, Lingen Ems, Germany. Rad bi zvedel za naslov Mici in Pepce PodmiiŠek, ki sta od šli v Kanado iz Avstrije jeseni mandant judovskih veteranov v 1948. Kdor ve za njiju naslov Madžarske množice molijo za kardinala Budapešta, Madžarska,— Kardinal je molil ves dan pred obsodbo. Madžarska vlada je zavrnila britanski protest proti iz- Novi val zime na zapadu Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Novi viharji so na zapadu. V jugozapadnih pokrajinah pravijo, da je stanje obupno. V Ne-,, vadi in Idaho je zopet mnogo j; goveje živine in ovac zasutih s i M snegom. Ceste so zasnežene in ‘Wa*“ za ^-dnevnico— mnoge neprehodne. Vlaki marsikje ne morejo naprej, šole so zaprte., Mnoge skupine skijašev j so zaprte in ne morejo nikamor. Zelo so prizadete pokrajine v Californiji, Utah, Idaho, Montana in Wyoming. Viharji so uničili reševalna dela vojske v Nebraski in South Dakota. Nad milijon dolarjev je bilo potrošenih že za reševalna dela. sfomnitb sc slovenskih _BIOPNCKV « KAKIM DAHOM V nedeljo ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. župnika Janeza Hladnika ob prliiki 30-dnevnice njegove smrti. Razne najnovejše svetovne vesti BUDIMPEŠTA.— Madžarsko komunistično sodišče je obsodilo kardinala Mindszenty na dosmrtno ječo. Kardinal je izjavil, da bo apeliral na višji sodni dvor. Pritožil se je pa tudi državni tožilec, ker ni bila izrečena najhujša obsodba z usmrtitvijo. Tako bo višje sodišče lahko kazen poostrilo ali pa omililo. Drugi obtoženci, ki so bili sojeni istočasno s kardinalom so dobili: Vojvoda Esterhazy 16 let, duhovnik Ondras Zakar 6 let, duhovnik Miklos Nagy tri leta, duhovnik Bela Ispenky, dosmrtno ječo, profesor Justin Barankay 15 let, urednik Lazlo Toth, deset let. Pritožili so se vsi razen Rev. Zakar. DUNAJ, AVSTRIJA. — Obsodba kardinala Mindszenty je vzbudila vihar protestov v vsem svobodnem svetu. Dopisniki pov-darjajo, da je obsodbo izrekel sodnik, ki je bil funkcijonar nacistov. Predsednik famoznega sodišča, ki bo zapisano v zgodovini kot sramota in škandal za V30 justico, je bil namreč Dr. Vilmos Olty preje čalij nacistične stranke in je takrat kot sodnik izvrševal nacistične odredbe prav tako kot sedaj komunistične. V ko- Razprodaja obuvala— Jutri ob 9 dopoldne bo pričetek velike razprodaje obuvala za vso družino v trgovini Louis Majer, 6408 St. Clair Ave. Cene vsakemu paru obuvala so znižane do 25%. Kadar Louis Majer priredi razprodajo, se zares izplača kupiti pri njem, o čemer se lahko sami prepričate Veselica v Newburghu— Hrvatje vabijo na plesno zabavo prihodnjo soboto. Vršila se bo v dvorani na 7718 Broadway pod avspico društva št. 403 HBZ. Godba bo tamburica in harmonika. Hrvatje in Slovenci so prijazno vabljeni. Skupščina 3. reda sv. Frančiška— bo v nedeljo 20. februarja in ne v nedeljo 13. februarja. Prenos se je določil zaradi duhovnih vaj, ki se pričnejo v petek zvečer in trajajo do nedelje zvečer. Pri Kapelici— V Collinwoodu lie vabijo na prireditev v korist Katoliške slovenske Lige, ki bo 13. marca. Igralci fare sv. Vida bodo predstavili lepo igro pri Kapelici, g. .Grdina bo kazal aV vodja je prezrl znak za “stoj.” UMRLI so: Dr, Janko Rak, zdravnik v Gornjem gradu, Rudolf Strle, kasacijski sodnik v p., Ivanka Lenarčič, vdova po prof. v Ljb. dr. Ivo Lilinger, tajnik upravnega sodišča v p., Ferdo Tičar, višji davčni upravitelj v p. V LJUBLJANI in drugod po Sloveniji mila skoro več ne poznajo. Na nakaznice delijo pralni prašek. SLOVENSKI pisatelji so naslovili na bolgarske kulturne delavce odprto pismo, V katerem grajajo bolgarsko kritiko Cankarjevega dela “Kralj na Betajnovi.’’ Bolgarski komunisti očitajo Cankarju “reakcionarstvo.” CIRIL-METODOVA DRUŽBA se je na zadnjem letnem občnem zboru, ki ga je vodil dosedanji predsednik dr- Fellecher preosnovala. Sedaj je tudi ona postala “množična organizacija” in se je vključila v OF in bo “podpirala borbo antifašističnih Tri m im Reuterjeva časnikarska agencija poroča iz Moskve, da je sovjetsko časopisje prineslo vest o Stalinovi “mirovni” ponudbi, da se stane s predsednikom Trumanom, na zadnjih straneh s pripombo, da so Zed. države zavrnile Stalinovo ponudbo. No, sovjetsko časopisje že ve, koliko je taka mirovna ponudba vredna. Ako bi res kaj pomenila, bi jo razgrinjali z velikimi črkami na prvih straneh. * * • Tovariško časopisje v Ameriki očividno ni bilo posvarjeno, da ne srn« vzeti Stalinove geste za resno. Ongava “nervozna stara devica” na 3t Clairju je prinesla, na primer, Stalinovo oljkino vejico z 7 stolpcev širokim napipom na prvi strani. O-joj! jebivala48 let injebila čl ca Dr. Sv. Vida, No. 25 KSKJ in Pod No. 25. S2Z. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:46 uri iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6602 St. Clair Ave. v cerkev Sv Vida ob 9 :30 uri in na to na pokopališče kalvarija. Poprej je več let družina živela na E. 66 St Andrej Bajt Poročali smo že, da je umrl Andej Bajt iz 6604 Carry Ave. Bil je rojen v vasi Unec pri Rakeku leta 1866. Bil je torej 82 star, ko je umrl V Ameriko je prišel leta 1893. Delal je pri American Steel & Wire Co. 40 let in potem šel v pokoj leta 1936. Pri svoji nevarni službi je bi) izgubil del desne noge in je zato bil dodeljen k lažjem delu, ki ga je po nesreči še dolgo opravljal. Zadnje poldru-drugo leto je bil večkrat po malo bolan. Imel je tri močnejše napade. Zapušča soprogo Ana, rojena Meden, rojena v Cerknica in sedem otrok: Frank, Anton, John, -Anna Jezerinac, Mary Beck, Louis, Jeanette Jezerinac. Dva sina sta mu iftnr-la in sicer Andrej leta 1932 in Joseph 1946. Poleg te ožje družine žaluje za njim tudi 6 vnukov, bratranca Andrej Bajt in Mrs Caroline Gabrenj a in več nečakov in nečakinj. Bil je član društva Dvor Baraga št. 1317 katoliških Borštnarjev in društva Janeza Krstnika št. 37 Ameriške Bratske Zveze. Truplo leži v kapelici pogrebnega zavoda Grdina na 1053 E. 62: St. Pogreb bo v petek ob 10:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev Sv. Vida in na pokopališče Kalvarija. Svetovni položaj je boljši kot lani Washington. — Državni tajnik za obrambo Forrestal je izjavil, da se je svetovna situacija popravila in nevarnost vojne zmanjšala. Zato je president lahko znižal izdatke za oboroženo silo od 16 miljiard, kakor je bilo predlagano, na 14 milijard, znovan s strani USA. župan New Yorka O'Dwayer je Označil sodno postopanje kot partijo linčanja in je pozval državnega tajnika naj uporabi vse site da zmanjša zlo. Senator Wiley je rekel, da je ves civilizirani svet zaprepaščen ob tem procesu, kini nič drugega kot samo nasilje in prevara, Kongresman O’Toole je rekel, da bi se ob tem slučaju moral zdramiti ves krščanski svet proti komunizmu. Republikanec Charles Kersten, bivši kongresman Milwaukee, Wis. je zaprosil predsednika Trumana naj podvzame ostre diplomatske korake proti Madžarski radi te krivice in sramote. Legislature v Indiani je glasovala za to, da se pozovejo državljani k molitvi za kardinala. Mnogi zahtevajo, da se Mindszentyjev'slučaj predloži v razpravo pri Zvezi Narodov. Britanski zunanji minister Bewin je dejal, da je postopanje s kardinalom odvratno. Nera- Alojzija Rupnik roj. Zupančič iz Idrije, sedaj živeča v Banja Luki, Bosna, išče svojega bratranea in svojo teto. Tetino dekliško ime je bilo Terezija Zupančič, rojena na Dvoru pri Žužemberku. Za bratranca pa ne ve, če se piše Frank Mirtič ali Frank Jakšič. Za njiju ima pismo Frank Mirtič,.3796 E. 114. St. Cleveland 5, Ohio. sodišča na Madžarskem. Postal je komunist šele v zadnjem čsau. Polkovnik, ki je aretiral kardinala je ze zbežal na Dunaj in prinesel s seboj listo oseb, ki so sestavljale obtožbo. Po večini so to ljudje nemškega pokolenja, ki so bili v milosti, ko je bil na Madžarskem nacistom prijazen režim. Sedaj morajo ti ljudje opraviti komunistične svinjarije, ker so sicer sami v nevarnosti/ da pridejo v nemilost in ob življenje. VATICAN. — Papež je prebledel, ko je zvedel za obsodbo madžarskega kardinala. Ni dal nikake direktne izjave o obsodbi, zumljivo je tako enotno obnašanje obtožencev pred sodišči za železnim zastorom. To kar delajo s kardinalom se upira vsakemu dostojnemu čutu. Angleški poslanec Smithers je rekel, da je bil kardinal zastrupljen predno je stopil pred sodnike. Delegat Chile pri Zvezi Narodov je izjavil, da ga je njegova vlada pooblastila, da podvzema vse možne akcije protesta in kazni proti krivici, ki se je zgodila kardinalu. Nizozemski katoličani so protestirali v množicah in v parlamentu. Kanadska vlada je protestirala proti aretiranju in sojenju kardinala. Metodističn duhovnik v senatu USA je rekel: Vse krščanstvo je pred sodiščem. Bitka se bije med Kristusom in Antikristom. Budimpešta. — Kardinalu Mindszenty so dovolili, da je na dan pred sodbo smel imeti tiho sv. mašo v celici. Moral je prositi za to. S kardinalom so bili obsojeni: Vojvoda Paul Ester-hazy, Rev. Ondras Zaker, tajnik Pismo iz Argentine Društvo Slovencev v Buenos Airesu je imelo 28. januarja svoj občni zbor. Zborovalci so nam poslali sledeče pismo v objavo: Liga Katoliških Ameriških Slovencev, Clevelanda, Ohio. IT. S. A. S1 o venski protikomunistični begunci, zbrani na II. rednem občnem zboru društva Slovencev v Buenos Airesu, pošiljajo najprisrčnejše pozdrvae vsem bratom in sestram, v Združenih državah. Naj nas ideja, ki nas je združila v letih borbe v trdno skupnost, veže še naprej v bodočnosti, da bomo res vsi slovenski sinovi in hčere kar nas je zunaj drage nam domovine, eno po duhu in srcu z vzvišenim ciljem pred seboj: svoboden narod v 'svobodni Sloveniji: Zahvaljujoč se ob tej priliki v3em gg. odbornikom Lige, vsem podpornikom, darovalcem in somišljenikom za neštevilne izraze naklonjenosti, ki smo jih bili kot begunci deležni v teku težkih let življenja po campih, pozdravljamo n a j p r i srčneje vse brate in sestre v Severni Ameriki. Predsednik društva Miloš Stare. Marshall predsednik od' bora za spomenike Washington. — General Marshall je bil izvoljen za postavljanje vojnih spomenikov v Ameriki. Že doslej je bil član tega odbora, ki dela po naročilih kongresa. V našem uradu so bili izroče-ampak je bil le globoko užaloščen. Kasneje je govoril Sestram n; sledeči darovi za slovenske Vednega Ceščenja. V govoru ni naravnost omenil kardinalovega' slučaja, vendar je v govoru očitno imel njega v mislih. Govoril je o boju med ateizmom in vero in rekel: Ta boj se je sedaj razvil z najbolj zavratnimi in goljufivimi sredstvi moderne tehnike. Brezpogojno je sedaj treba boriti se proti brezboštvu z globoko, dejavno, borbeno vernostjo. Papež bo v kratkem dal še posebno izjavo o slučaju madžarskega kardinala. WASHINGTON. — Kruta obsodba madžarskega kardinala je presenetila vse ljudi v Združenih državah in drugod po svobodnem svetu. Posebno so v USA ogorčeni nad hudobnim a ob enem. bedastim utemeljevanjem sodbe. Predsednik sodišča je namreč razložil, da bi kardinal moral pravzaprav biti na smrt obsojen, pa so bile nekatere olepševalne okolnosti, da je sedišče izbralo milejšo kazen. Te okolnosti so bile: kardinalovo priznanje in obžalovanje, dejstvo, da je kardinal živel vedno ločeno od sveta in je bil slabo poučen o dogodkih v domovini in v svetu, in končno je bil kardinal zapeljan po ameriškem ambasadorju Chapinu. Chapin, tako pravi obsodba, je kardinala hujskal, da naj se le upira konfiskaciji cerkvenih šol in naj le podpira prevratne organizacije, Chapin je tudi podpiral vse načrte, da se izvrši državni prevrat na Madžarskem. Končno je ameriški ambasador navduševal kardinala naj pobegne in mu je ponudil tozadevno pomoč, pa potem obljube ni držal. Ambasador USA je kardinala zapeljeval in zahteval vedno nove informacije o moči madžarske in sovjetske vojske in druge podatke o Madžarski in njeni vladi. Vse to je našteval predsednik sodnije, ko je utemeljeval sodbo. USA ambasador je takoj dal izjavo, da žal ne ve, kaj se je godilo na sodišču, ker madžarske oblasti niso dovolile, da bi 3bjenju prisostvoval kak opazovalec in so tozadevno prošnjo zavrnile, ali če je to res bilo govorjeno, kar pišejo časopisi, mora ugotoviti, da je vse fantazija, laž in neumnost. Niti trohe resnice ni v vseh teh besedah in trditvah. Razglaševanje sodbe je trajalo kakih 90 minut. Kardinal je spregovoril eno samo besedo “da,” ko ga je predsednik vprašal ali se bo pritožil. Poročevalci trdijo, da prenos iz sodne dvorane ni bil direkten in da je bila vmes komunistična cenzura. Tudi izjave kardinala qa sodišču, ki so bile na radiu, niso v celoti v časopisju. Objavljene so deloma popačene, deloma okrnjene, tako da je njihov smisel izpremenjen ali pa nesmiseln. Ker so smeli biti pri razpravi prisotni samo registrirani komunistični madžarski časnikarji in poročevalci, nihče nima prave in resnične slike kaj se je v sodni dvorani dogajalo. Nihče pa ne verjame, da bi bil kardinal pri zdravi pameti tako govoril kot mu pripisujejo komunistična poročila. • vsem tem programom či cerkveni zbor zapel nekaj slovenskih pesmi. Večer je bogat in zanimiv. Naj gotovo vsak poseže po vstopnicah, ki se dobe pri Louis in Mary Ižanec. Darovi za begunce begunce: Msgr. Vitus Hribar je poslal 811, darovali so sledeči: Mrs. Ignatius Cas3erman, 18811 Keewanee Ave. $5, Msgr. V. Hribar 85, Mrs. Frances Grill 81. Po 810: neimenovana po Mrs. Mary Ižanec in druga neimenovana. Po 85: John Mlakar 8101 Mansfield Ave., Johana' Hočevar, Leadville, Colo., Mary Liko-vich, Bessemer, Pa., Anton Adamič, Canon City, Colo., John Rome, 1048 E. 62. St. Mr. in Mrs. Joseph Sribar, 1031 E. 71. St. v spomin Franka Mlakar 88.50; po 88: Mary Skrabar, Andy Slak. Iskrena zahvala vsem tem dobrim srcem. Priporočamo še drugim, da bi ob priliki kaj darovali za slovenske reveže. . Nakazila žita Evropi Ministrstvo za poljedelstvo je objavilo nakazila žita Evropi iz USA za prvo četrtletje 1949, ki znaša 3,022,000 ton. To je približno dve tretjini vseh nakazil, ki znašajo skupno 4,550,000 ton. Od tega prejme anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja 9,000 ton žita in moke, Italija 600,000 ton, Nemška bi-cona dobi 400,000 ton žita in moke ter 405,000 ton ostalih žitaric: francosko področje Nemčije pa 100,000 ton moke in žita. Novi kaplan senata Washington. — Za novega kaplana senata je bil imenovan Dr. Frederick B. Harris, doslej duhovnik Washingtons Foundry Methodist Church. fKl Ameriška Domovina I VI I li I (-/I V-HO MI rfjmurw (JAMES DEBEVEC, Editor) _ , . . A.. 6117 St. Clair Are. HEndenon 6628 CleveUnd 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays__ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za »*» "r" — — -- ■ izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece ; $3.50. SUBSCRIPTION RATES United State* $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. V FEBRUARY «* MW IUt we THV F*l «*T i*345 678 9 10 11 12 1314 15 16 17 18 19 »21 22 23 24 *5 26 2728 Entered as second-class matter January 6th 1808, at the Post office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879 -ML No. 28 Wed., Feb 9, 1949 Upirati se tiranom pomeni zvesto služiti Bogu Časopisi poročajo z velikimi napisi, da je madžarski kardinal v kazenskem procesu, ki so mu ga komunisti naprtili, priznal mnoge očitane« krivice. Če človek pregleduje natančno kardinalove besede, ki jih je izgovoril pred sodiščem, vidi takoj, da je kardinal res odločno in brez oklevanja priznal da se je. boril za cerkvene ustanove, da je branil verske šole, da je branil svobodo Cerkve in vernikov ter svobodo vseh madžarskih državljanov z neizprosno odločnostjo Pri tem je kardinal seveda nujno prišel v konflikt z zakoni ki so konfiscirali šole, ki so jemali cerkveno premoženje, ki so uničevali svobodo verskih in cerkvenih organizacij, ki so uničevali svobodo državljanov sploh. Komunistično sodišče je šlo brez sramu tako daleč, da je kot zločin očitalo celo to, da je kardinal “skušal uplivati” na volitve v madžarski državni zbor. Ta očitek je posebno značilen. Uplivati na volitve je vendar osnovna demokratična dolžnost, ne samo osnovna pravica, vsakega državljana. Saj vendar zato so volitve, da se v njih izkristalizira javno mnenje! in v svobodni tekmi ugotove potrebe in načini dela v državnem življenju, zato so volitve, da v njih sodelujejo vsi državljani, vsi činilci javnega življenja, vsi, ki so posebej odgovorni za napredek naroda in družbe. Bistvo javnih, splošnih, demokratičnih volitev je prav v tem, da vsak skuša vplivati na volil-ce in da se v svobodni tekmi odloči katera linija državne politike naj ve,lja, kot program državnega delovanja. Kako je mogel kardinal mirno gledati volitve, ko pa je bila na tehtnici usoda vseh njegovih vernikov. Daši je dobro vedel, da bodo komunisti s silo zadušili vsako svobodo in vsako resnično voljo naroda, je vendar moral storiti kar je v člveških močeh bilo storiti mogoče, da se svoboda ljudi, vernikov in Cerkve reši. Zato je vplival na volitve ne proti zakonu, ne kot upornik državi, ampak po zakonih, ki jihi je izdala ista vlada, ki ga sedaj obtožuj«* za to, ker se je poslu-žil pravic in častnih dolžnosti, ki mu jih je postava takrat dajala. Seveda se po komunističnih mislih sme vsakdo posluževati postave samo v korist komunizma in komunistične diktature. Ali to je komunistično pojmovanje svobode, to je komunistična morala, ki nikjer na svetu ni v postavah zapisana, ker je tako grda, da se je cello komunisti boje in sramujejo v postavo zapisati. Zato je posebno značilno in za budimpeštanski proces proti kardinalu sramotno, da so se upali, kar nerav.nost očitati cerkvenemu knezu, kot zlo-č n, da je skušal uplivati na volilce, kot da je bil v naprej iz-r bčenCc iz madžarske države, ki je njegova domovina, v kateri je dosegel eno najvišjih mest in časti in za katero se je neustrašeno horil pod nacisti in njihovimi sodelavci. Kardinal je dalje priznal, da je res uporabil svoje zveze z vidnimi osebnostmi v svetu, da jim je poročal o trpljenju svojih vernikov, svoje Cerkve, za katero je odgovoren pred Bogom in ljudmi in apeliral naj se v svobodnem svetu kaj podvzame za zaščito verske in obče svobode na Madžarskem. Tudi s tem je postal zločinec po komunističnih mislih. Toda kardinal je, najodločneje zanikal, da bi bil sodeloval pri kakem delu, ki bi imelo namen s silo spremeniti državno vlado, s silo povzročiti prevrat. Kardinal je tudi v tem ravnal izključno po svojem katoliškem prepričanju in po osnovnem naravnem pravu, ki ga ima vsak človek in ki mu ga nobena oblast kratiti ne sme. Kardinalovo delovanje je bilo javno. Njegova pastirska pisma ki jih je pisal in pošiljal svojim vernikom in v inozemstvo so se javno brala doma in na tujem. Kardinal je bii.odgovoren za 7 milijonov madžarskih katoličanov, ki so vsi upravičeno pričakovali, da ne bo pustil, da bi jih komunisti mirno oropali vseh pravic, vse verske svobode, ampak, da se bo zanje boril do zadnjega diha; S tem je kardinal seveda res prišel v konflikt s postavami komunistične države in je to v procesu tudi popolnoma moško priznal. Samo ostudna propaganda more reči, da je s tem kardinal priznal svojo krivdo. Samo komunistična sodnija, ki nima po vsem insceniranem procesu ničesar drugega v rokah proti njemu, se sedaj pred svetom skuša oprati z enostavno trditvijo, da je kardinal krivdo priznal. Kardinal je ravnal pred sodiščem tako kot je ravnal kot borec v svobodi. Tudi pred sodiščem je nastopal odkrito, jasno, logično. Povedal je da je prišel v svojem delu v konflikt s komunistično postavo, ni pa priznal, da je napravil s tem kako objektivno krivico. Nasprotno je povdaril, da on drugače ravnati ni mogel, ker je katoličan, kes je odgovoren katoliški duhovnik. Njegova krivda je tem, da ni izpolnjeval komunističnih zakonov. Po ko munističnih mislih je seveda kriv. Prav tako je kriv žnega, če ga komunistična oblast določi za morilca. Koliko slučajev smo imeli v naši domovini, da so ljudje, ki so zašli med komunistične partizane in tam bili določeni, da morajo pobijati nedolžne ljudi, to pobijatlje odklonili in bili radi te«ga na mestu ustreljeni. Ali so zato krivi? Po komunistični postavi da. Po splošno človeških pojmih in po vsaki naravni morali pa odločno ne. Nasprotno, krivi bi bili, če bi bili komunistično postavo izpolnili. Po naravnem'zakonu in osnovnih pojmih krščanstva človek sme in more izpolnjevati postavo samo dokler je pra-i.oo. vična, dokler ni v osnovi krivična. Krivici upirati’ se- pa je Za Kanado in sploh za dežele zaslužno delo pred Bogom in pred ljudmi. Tak pravičnik - • pred Bogom in pred ljudmi je sedaj madžarski kardinal po procesu. Ne označuje samo skrajne požrtvovalnosti duhovnika, on je simbol borca za človeka kot svobodno bitje a pred vsem simbol borca za Boga. Pri tem prav nič ne upoštevamo kaj se. je p kardinalom zgodilo v ječi. Nič ne rečemo ali je za svoje izpovedi pred sodiščem v celoti odgovoren ali pa je morda tudi izpovedoval pod vplivom kakega zastrupljenja ali omotičnih sredstev. Bolj verjamemo, da se je tudi to zgodilo kot da se ni. Vendar se nam zde besede, kolikor so jih listi objavili, dosti krepke in v glavnem jasne in logične, da mislimo, da kardinal ni hotel pred sodiščem nič drugega kot pokazati strašno nasprotje med komunistično postavo in naravnim in božjim pravom, ki se ga je dolžan vsak človek držali v vsakem dvomu in razpotju. “Boga je treba bolj poslušati kakor ljudi,” je star slovenski pregovor. wmummw BESEDA IZ KAJtODA >6MuiiiwmminHn»i>wwHUnnmn>ww pkcija začela, si štejem v dolžnost, da se vsem, katere so pri tem sodelovale, prav lepo zahvalim. Prav tako tudin najlepša hvala vsem, ki ste kupili listke. Saj bi ne bil tako 'ep uspeh naših požrtvovalnih žena, če bi ne bili vsi tako rade-voljno kupili listkov (tiketov). S tem ste storili veliko dobro delo zase, katero vam bo prišteto k dobrem ih obenem pa ste pomotrll mali bolnici, da si zopet pridobi ljubo zdravje. Bog, ki je rekel: Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli, — bo tudi vam usmiljen in bo poplačal vaš trud, vaša dobra dela, ako ne že na zemlji, pa po smrti prav gotovo. Mali deklici Bernardki, ki je komaj stara 14 let, pa je morala že toliko gorja prestati, želimo vdano trpljenje v dolgi; bolezni in prosimo Boga, da bi ji dal že skoro ljubo zdravje, da bi bila v veselje staršem in vsem, ki jo 'poznamo.. Še krat vsem naj lepša hvala. Theresa Jerič ------o------ Spota AL' PA NE Kar je res, je pa res, naši* Ako je imel dovoljenje do ene stotnija ni bila sestavljena strašil v koruzi. Od vseh stotnij so se pojavljali ob cesti za-ostanjkarji, ki enostavno niso mogli naprej, nalašč, ali pa zares, kaj vem. Fantje naše stotnije so jih pozdravljali z raznimi pokloni, kot: “Boš počival nekoliko, možiček?” Ali: “Je prav tako, le malo si odpočijte, bomo poslali samokolnice po vas!” Ali: “Matevž, čevlje si sezuj in reu. ... a' jih naveži čez rame, kot vča-§3 gn. sih, ko smo šli na božjo pot!” Našemu stotniku, ki ga je no zjutraj, ga pred drugo uro ni bilo nikoli domov, če mu je stotnik podpisal do dveh, “ker so mu mati na smrt bolni, ali mu je bli oče ^bolnišnici, ali mu je hiša pogorela,” ga pred tretjo ni bilo domov v vojašnico. Ne verjamem, da bi katero hišo na Slovenskem obiskale vse take strahovite nesreče, kot so Gut-nikovo. Seveda, to samo tedaj, kadar je bil pri raportu za dovoljenje čez uro. Nismo ga hoteli naznaniti, če je bila njegova postelj prazna, zamolčati je bilo silo črno kljuse pred nami, se je pa težko, ker bi bil šarž v zobu, Glas iz Minnesote Soudan, Minn. — Zopet mi je potekla naročnina in moram zopet ponovit še za ene leto, ker drugače bi mi bilo preveč dolgčas v tem zimskem času, kajti ko berem Ameriško Domovino, pa mi je takoj bolj kratkočasno, ker vidim v njej veliko raznih novic od tu in iz stare domovine, kakor tudi iz Kanade in Argentine in iz drugih raftih krajev, ko nam popisujejo razni dopisnik kaj vse so doživeli v raznih taboriščih. Res so mnoga poročila žalostna in žalostno je sploh, da se dandanes še kaj takega dogaja na svetu. Največ se kar doma držim, ker je preveč snega, da ne morem nikamor Iz hiše in mrzlo je pri nas, da toplomer kaže kar 25 pod ničlo. Pa tudi noge me bolijo, da komaj lazim po hiši ; upam pa, da bo na spomlad kaj boljše, če ne bo še slabše, kar pa samo Bog ve. Včasih je bilo res prijetno, ko je bilo tukaj več mojih prijateljev s katerimi smo se večkrat shajali in se kaj pogovorili, a sedaj pa tudi teh ni dosti več, ker so mnogi že pomrli — Bog jim daj večni mir in pokoj in večna luč naj jim sveti. Saj mi, ki smo še tudi ne vemo, kdaj nas bo Bog poklical in je menda tudi najboljše tako, da ne vemo za tisto uro, ali pripravljeni pa le moramo biti vedno, ker to je gotovo, da bo ura ločitve prišla tudi za nas vse. Zdaj je poteklo že 50 let odkar sem prišel iz stre domovine sem v Soudan. In koliko se je v teh 50 letih predrugačilo. Takrat nismo imeli gugalnikov in mehkih naslanjačev, da bi se v njih valjal in udobno počivai, kvečjemu je stala kje kaka sofa, da si se malo vlegel ni si odpočil. Pa tudi toliko avtomobilov ni bilo takrat ni mnogih drugih udobnosti ni bilo kot jih imamo dandanes. Takrat je bilo le veliko “pikov” in lopat, s katerimi smo pričeli obdelavati zemljo, kajti vsak je hotel imeti čimveč-jo farmo, da si bo lahko več posadil in posejal. Kopali smo močne korenine dreves (štore), kadar je kdo utegnil. Zemljo smo dobili zastonj. Tako smo si takrat z delom svojih rok pripravljali farme, da so nam dajle potreben živež, katerega je bilo tre-,ba precej, kajti vsak je imel takrat veliko družino, a zslužek v jamah je bil pa majhen. Kateri je zaslužil po dva dolarja na dan je že veliko zaslužil; Takrat je moral delati delavec 10 ur, da je zaslužil toliko kot danes zasluM na uro. Seveda je tudi res, da je bilo v tistih časih tudi vse cenejše, a vseeno je danes boljše v vseh ozirih, kajti če je dosti denarja, je tudi vsega drugfega dovolj in mumsncmn ....»m. ,c ..a, nobenemu ni treba biti lačen, če po komunistični praksi vsak, ki se upre, da bi umori! nedol- le hoče pošteno živet. Moram pa še malo povedati o naših ženskah, kako so bile pridne za delo na farmi. Bile so vse iz starega kraja in vsi veste, da tam smo bili vajeni težko delati po polju. Seveda je vsaka morala najprej oskrbeti otroke za v šolo kar je vsaki dalo dosti dela, ker iz mnogih družin jih je kar po pet ali šest hodilo naenkrat v šolo. Takrat je bilo dosti mladine pri vsaki hiši. Te naše žene so bile najboljše delavke na farmi, kjer je bilo mnogo dela poleg domačega hišnega dela. In te naše ženske se niso ustrašile nobenega dela, korajžno so prijele za motiko in šle na delo. 5 petjem so si krajšale čas. Kom-panije so pobirale najemnino po 6 dolarjev od. akra, seveda, če je bila suša in Je . malo zrastlo, je bilo še to težko plačati in mnogi so pričeli govoriti, da se ne izplača imeti farme, kajti kmalu je bilo treba plačati za oranje, za gnoj in mnogi so bili mnenja, d je bolje če se kar vse kupi, pa ni treba tako težko delati. Kjer smo včasih obdelavah zemljo, zdaj topoli rastejo in breze in je že jako malo farm tod okrog. In če bodo kedaj zopet hoteli to zemljo obdelavati, bdoo morali pričeti od kraja kot smo mi pred 50 in več leti. Torej tako je bilo nekdaj in kako je danes. K sklepu prav lepo pozdrav-jlam uredništvo in sploh vse, ki delajo pri Ameriški Domovini in želim, da bi si vsi’ Slovenci naročili ta list, ki je v resnici nekaj vreden za nas katoličane. Zaključiti moram, kajti moje oči so slabe in moje roke so že stare 74 let in niso dosti prida več za pisanje. Vas pozdravlja vse, Štefan Arčin. Duluth, Minn. — To pišem januarja, na moj 81. rojstni dan. No, takrat, ko sem z Mr. Gorshetom pričel muzej v SND na St. Clair Ave. v Clevelandu, sem prišel za oni letni rojstni’ dan s podpisi uradnikov SND in brzojavil o tem. Takrat “hoza-na,” sedaj pa proč z muzejem. Dvakrat sem obiskal muzej'. Ob zadnjem obisku sem zvedel ravno v vašem krogu odbora SND vse drugače. V dolgih frazah sedaj vidim v časopisju. Kam zgodovinski val gre, kam plove-mo, veste vi bolje kot jaz, ki sem čislal vaše poštenje, kakršno sploh imate. Matija Pogorelc, Box 354, Duluth 1, Minn. kar samo smejalo, ker ima take korenjake za seboj. Naš poročnik Koračin, čvrst slovenski fant, je drobil pred nami in po če bi Gutnika zalotili brez dovoljenja zunaj čez uro. Pa se je vse nekam dobro izšlo in nikoli ga niso zalotili. Za protiuslugo nam milovalno metal oči v onemogle 0e Pa bluze prikrojil, da so Glas iz Pittsburgha ob cesti. In da bi prikazal neprimerno svojo stotnijo v še po sebno lepi luči stotniku, je šepnil fantom v prvi vrsti, kjer sem bil četrti na desnici tudi jaz: “No, kaj so se vam jeziki prisušili? Take gobce imate, ka dar marširamo z vežbališča domov, da bi vse oblajali na desno in levo, zdaj se vam pa že kolena šibijo, ko še nismo prav dobro stopili od doma. Dajte, vrežite eno, da boste pokazali drugim stostjiijam, da je enajsta najboljša.” Ki3lo smo se spogledali, vedoč, ali bi, ali ne bi. No, oba smo imeli radi, poročnika stotnika, kolikor se pač more rad imeti cesarskega oficirja. Vsem prav lepa hvala Cleveland (Newburgh), O.— V našem “Novem mestu,” ka kor ga je krstil newburski no-vičar, živi prav dobra družina po imenu Edward Volčanšek. Pa tudi njim, ki^kor marsikateremu drugemu je Bog naložil težak križ, da je njih hčerka Bernadette že dalj časa na bolniški postelji. Vsi pa, kateri imamo velike družine, vemo, kako težko jih je vzdrževati in še posebno, če je še bolezen v družini. Mala Bernard ka je bila dalj časa v bolnišni-šnici, kar je stalo mnogo denarja in poleg tega tudi še vedni zdravniški obiski na domu tudi mnogo stanejo.. Neke usmiljene žene so me opomnile, da ibi tudi tej mali revici kako pomagale. Pa simo si Umislile krasno posteljno pregrinjalo, katerega šmo oddale na številke in dobila ga je Mrs. Frances Lukežič iz Prince Ave. Kor se ip v moii trgovini ta Pittsburgh, Pa. — Tukajšnji naši časopisi, to je Narodni Glasnik in Zajedničar kakor tudi mnogi naši ljudje samo hvalijo in se brigajo za F. L. R. Jugoslavijo. Večkrat slišim pripovedovati, kako je vse napredno in svobodno v Jugoslaviji, a noben izmed teh pa noče iti tja. čudim se, kako gori imenovani časopisi hvalijo in pišejo o raju v F. L. R. Jugoslaviji’, ko isti časopisi ne smejo tja. Tam ne poznajo svojih častilcev in ti časopisi nimajo tam prostora pri prejemniku. V Pittsburghu, Pa., je na pravoslavni fari sv. Georga Rev. Gačinovič; on mi je večkrat pravil o rajski Jugoslaviji in mi da jal za čitanje jugoslovanske ča sopise in Slov. poročevalca i: Ljubljane, kjer je največ pisanja o raju in svobodi in naprednosti v Jugoslaviji. Isti' Rev. Gačinovič je slišal, da je ljubljanski škof dr. Gregorij Rož-mn v Ameriki, takoj se je podal v Jugoslavijo, da tam prevza me škofijsko oblast v Ljubljani v septembru 1948, da tam oznanja svoj sveti prtizanski evangelij. Ko je pa prišel v F. L. R. Jugoslavijo, ni bil več agent naprednjakov ampak je dobil služ bo, da tolče kamen na državnih železnicah v Bosni. Tako mi pripovedujejo njegoyi farani, a jaz drugega ne vem nič o njem. Dalje pripovedujejo o gradnji novih tovaren in kako je vse dobro v tistem kraju, čudim se, da tam prav tako napredujejo tovarne kot tu v Pittsburghu, Resnico je težko izvedeti, ker moji ljudje mi nič ne pišejo. Izvem le toliko od njih, da so davki silno visoki in prosijo, da naj jim pošljem šivank, sukanca (cvirna) in sploh kar pač morem. Tožijo, da v dolgih zimskih večerih sede doma v temi, ker nimajo petroleja. Res težko je razumeti, kajti vsak piska na svojo piščalko. čas je že, da bi ti agentje naprednjakov ne samo oznanjali njim sveti prtizanski evangelij, ampak da bi pričeli res z delom Saj zares Stotnik je , . rtaše krvi, večina pri stotnjii pa tudi krepke slovenske rasti. “No, fantje, pa dajmo eno, da bodo gliste pri drugih stot ni j ah videle, kaj se pravi biti na maršu,” se oglasi Gutnikov France, stotnijski krojač, ki je bil vseh muh poln, pa na vso moč priljubljen pri- fantih. Samo takrat, kadar smo imeli nočno službo smo se bali, da nas bo spravil v nesrečo. Imel je namreč tisto grdo razvado, ni nikoli prišel ob času domov. in nam omogočili, da bi zopet lahko skupno prirejali izlete našo rodno zemljo in odkjer bi se lahko zopet neovirano vrnili v našo lepo novo domovino A-meriko. Da bi se nam ne dogodilo kot se je dogodilo partizanskemu agentu Rev. Gačinoviču pravoslavne cerkve sv, Jurija, S. S. Pittsburgh, Pa. Bodimo složni vsi in recimo: Bog blagoslovi Ameriko in istočasno naj blagoslovi in da svoj mir tudi rodovom v naši stari domovini, naj jim da mir in napredek tam preko Atlantika, kakor tudi nam tukaj želim vse najboljše. F. Chemas. nas lepo oprijele čez prša in pas, ob sobotah nam je likal hlače, mi smo pa za plačilo lagali zanj ter mu pomagali teptati hudo vojaško disciplino. “Ampak ne kakšno klanfarsko, Gutnik,” ga je opomnil Koračin, “saj znate drugih dosti.” Gutnik je namreč rad zakrožil kakšno vojško, česar poročnik ni mogel trpeti. Mislim, da je bilo v armadi malo takih oficirjev. “No, je pa ne bom,” se je zasmejal Gutnik. Veste na takih pohodih smo si bili bolj domači. Gutnik je potisnil kapo prav doli na levo uho in vrezal naprej: Oj tam na ravnem polju stoji en beli grad ... Ta popevka je zato pripravna za take prilike, slaba do nas. ker ima najmanj 98 kitic in še Pa »tiste'še IAMB KftflTrri ponavlja. Melodija je za koračnico, da človek zares pozabi na utrujenost. Nismo slabo zapeli, če jaz tako rečem. Celo stotnikov konj, če ni bila kobilča, o kateri smo vedeli ali vsaj sodili, da je jo še Radecki jezdil, je dvignila ušesa in skušala nekoliko višje privzdigniti svoje stope, ki jih že ni mogla več dobro upogibati v kolenih. Stotnik je rekel, da se ne bo ločil od živali, dokler bo mogla stati na nogah. Tisto smo vedeli, saj nam je purš zaupal, da ni žival v hlevu nikoli legla, če bi, ne bi nikoli več vstala. Pri nobeni drugi stotniji niso peli. Kaj bodo, revčki! -iiamo Praktično sredstvo Zelo zaposlenega trgovca je neki zavarovalni agent mučil na vse načine. Ko je bilo njegove potrpežljivosti že zadosti, je vprašal agenta: “Ali ste vi zavarovani za življenje?” — “Seveda sem.” — “V slučaju vaše smrti, kdo dbbi zavarovalnino?” — “Moja žena.” — “Hm, pošljite vašo ženo k meni." — Agent se je malo čudil nenavadni zahtevi, a je vendar ženo napotil k trgovcu. Ta jo nagovori: “Vaš mož je zavaroVan za življenje, kaj ne?" — “Da.” — “In v slučaju njegove smrti dobite zavarovalnino vi.’” — “Seveda.” — “Poslušajte gospa, če morete vplivati na vašega moža, da bi prišel še enkrat k meni, samo enkrat še, potem vam ne bo treba dolgo čakati na zavarovalnino. Z Bogom.” cepali so ob cesti in grdo gledali v nas, ki smo korakali in peli, kot bi šli na Posavje na žegna-nje. Sebi in drugim smo dela!: veselje in upali, kako da bomo drugo jutro pohvaljeni od stotnika, zvečer pa bo najbrže naša stotnija izrecno omenjena pri dnevnem povelju od samega polkovnika. No, pa smo počasi odnehali, kajti pohod je bil le prehud. Ta ali oni bi 3e bil rad vsedel ob cesti in počakal voza, da ga bo pobral, toda čast stotnije, trma in ponos, vse to nas je gonilo, do ni noben omagal. že skoro v mraku smo dospeli v neko vas, kjer je bilo ukazano prenočevati. Zmetali smo tele-čnjake s hrbtov in počepali, kamor je kdo mogel. Za nami so se pripeljali kuhi in zakuril;. Joj, zdaj pa še čakti na večerjo, namesto, da bi bilo že vse pripravljeno. Marsikaterega smo morali tresti in tresti, da smo ga spravili pokonci, da je šel po večerjo. Ne vem, ali smo bili bolj lačni, ali bolj trudni, to pa vem, da v kotlih ni ostalo nič. To je bil prvi dan “naglega poho-, da” na sovražnika. Za drugi dan so nam pa prijazno namignili, da je bil prvi dan samo vzorec proti temu, kar nas čaka* drugi dan. Naj jih koklja brcne, kadar ima čas, da jim ne rečem kaj hujšega. jim in prisluhnem, že ni morda prvi. Ko se spotoma ozrem po daj nas je to samo toliko zani-že kakšna rab uka v kasarni. — dolgi vrsti za menoj, sem se u- malo, vkolikor smo se v takem NK, vse mimo in tiho. stavil: “To ni varno. Ce nas kraju vendar nekam bolj do- Tik za obzidjem je železni- kdo sreča — sedem častnikov mače, bolj varno počutili. čka »roga vteinalne železnice v ob taki uri! Vsakemu mora bi- T . _______. Pinkafoe. V mojem zemljevi- ti sumljivo. Ločimo se! ^ , “,‘.5™ J. Beg Iz madžarskega ujefnlitva V Libijski puščavi •a,- »OMAN da spominov Rev. J. Godina, Cleveland) Sudanci so prenehali s stre-i— Čuden je človečki značaj 1 ljaijjem. Nabojev jim je zma- Njegovi trije ponesrečeni etre-nj-kato. Še eden je padel amrt-li in madež na njegovi dosedaj nozadet ifl njihov načelnik je neoporečeni slavi najboljšega dobil strel v stegno.. Na kame-nu je sede| in si je povezaval rano z zabriženim obratom. Trije odi vsega vojaškega spremstva so še ostali zdravi in ti so nataknili bajonete na puške a odločnim in grozečim trrrrrk, ki je oznanjal, da hočejo prodati življenje kolikor-mogoče drago. “Že prihajajo!” je vzkliknil Belmont, ko je pogledal črez ravan. “Naj le pridejo!” je godel polkovnik in tiščali roke v hlačne žepe. Hipoma pa-je potegnil desnico iz žepa, stisnil ipest in besno mahnil po zraku. “0___ti smoveži, — ti kruti suro veži!" je kričal in oči so se mu krvavo zailile od jeze. Usoda ubogih gonjačev, ki jo je gledal pred seboj spodaj v puščavi, ta je spravila mirnega, ravnodušnega polkovnika v toll5 ko besnost. Med streljanjem so se ubožci plaho stisnili v tesno gručo med skale ob griču.. Ko pa so der-viši prenehali s streljanjem in se pripravljali na napad, so bili siromaki prepričani, da bodo krvoločneži najprvo pobili nje. Planili so na osličke in se v divjem kriku in diru pognali v beg po planjavi. Deset Araibcev je pridrlo na kamelah izza griča, padli so nad bežeče gonjače in jih pobili in posekali, krvavo in brez usmiljenja. Droben fant v belem humusu se jim je izmuznil, ejcušal jim je uiti, pa brzonoge kamele so dohitele slabotnega oslička in kruit derviš mu je pognal doligo- sulico skozi hrbet. Posejana po pesku pušave sp (Nadaljevanje.) Z dolgim in hitrim korakom stopim čez sne« do prve shojene steze. Ce strada pride nazaj in me opazi, bo mislila, da je strelca — to je Belmonte huje kak ogrski vojak, ki v tej poz-jezilo in razburjalo nego vsa ni mri prihaja domov. Napo-njegova nesrečna -usoda in bližajoča se smrt —. Diplomat je staj visoko vzravnan sredi gruče in nemirno vlačil svoje drobne brčice. Far-det je milovai in negoval svojo ranjeno roko. Stephens je v mračnem brezupu zmajeval z glavo,___živa slika onemoglih kazenskih paragrafov in porušenega družabnega reda. Stuart je stal poleg njega z odprtim solnčnjkom nad glavo, z brezizraznim licem in s praznimi očmi je gledal predse. IJead-i-ngly je ležal med- kamenjem, njegov trledi obraz je bil nepremičen in obrnjen navzgor. Slamnik mu je padel z glave in njegovi svetlorumeni -kodri so se mu usipali preko mladostnega, fino začrtanega lica. Dragoman JMansur je sedeli na kamenu in nervozno igral z jezdno palico. Tako so jih našli Arabci, ko so pridrli vrh griča. Že je piknil prvi, da bi segel po lahkem plenu, — ko se zgodi nekaj nepričakovanega. Že odkar so se prvi jezdeči pojavili v puščavi, je bil debeli protestantovski pridigar čisto bivše Avstroogreke. Od daleč du sem jo imel- zarisano. Sedaj vidim razsvetljen obokan hod- po progi-do-prvega mostu. Tam nik pod glavnim vhodnim po- se »čakamo, a lop jem kasarne. Stražnik je Od časa'do časa sem postal plesal ipo eni nogi, ker ga j« ze- in prisluhnil. Proti severu je bto. Šel sem dalje. Na sever- tu in tam zalajal kade pes, pro-nem kraju je tista razpoka v ti jugu ipa speče mesto. Nebo obzidju. Ko pridem do kana- nad mestom je bilo nekoliko la, se poženem čez led. Vedel razžarjeno od cestne razsvet-sem, da me nese, saj smo imeli ljave. Sredi proge je bila sho-že tedne silno ostro zimo. Brez jena steza. Cez dan so to pot težave sem zlezel m podrtijo in tudi drugi uporabljali. Vedel čez. Že semiBunaj. .. 1 Pošto- sem, da ponoči vlaki ne vozi- železnico. Tam se počakajmo in napravimo nadaljni načrt.” Prvi trije _ jaz, Osterc in Po- volj premoga. Morda za en ^ je bila p(>1 itirih Z, 2 sobileTraCnteTobriaa- -££ jfnŽT £5 ne” , ni polju je bito to.. Daleč se Cez deset minut sem -bil že je m0ralo slišati, če je kdo ho-pri mostu. To je bil majhen j-jj p0 zamrznjeni cesti. Pa nič. mostič kakih deset jardov dolg. Klicali smo. Nič odgovora. Ni bil speljan -nad kako vodo, Ker ^ ure ni wlo nikogar, ampak čez pot ali kaj. Pošto- gTno smeli jy dalje smi. In smo jim in poslušam. Nič. Za vsak šlj gez kake tri četrt ure smo slučaj haj-di pod most. Tako cesto in smer. Od kri- smo se dogovorili. Ce čez pol žišža dalje namrež niam<) hodili ure ne bo nikogar, grem dalje V0g p0 pnogi, ker se je proga sam. Nič me ni zeblo. Ura je zavjia proti severu. K sreči kazala pol ene. smo se mogli orientirati po zve- Ko sem čakal kakih 15 mi- zdiah.. Držali smo kar enostav-nut, izaslišim, da nekdo prihaja no smer proti zapadlu, čez -beli po progi. Lahko je naš, lahko sneg, čez polja in travnike ali tudi kdo drug. Ko pride na kar je že bilo pod snegom. Te-most, obstoji. Cisto po tihem žava je bila, ko je kmalu nasto-premaknem glavo tako, da bi pi]a megla in nismo videli več vi^el. .. Bil je nadporočnik Os- zvezd. Da ne bi izgubili smeri, terc! Kako sva ši iskreno če- smo se hitro, dokler smo smer stitala 1 “Kje so pa drugi? Kaj ge poznali, postavili eden za for dinner Cooks in On/] 7 Minnfej the more tender 'njMI^MORE DELICIOUS MACARONI Jfma fMptmd maca/Mu dtiltei om tailif Se kuhajo samo 7 minut. Bolj mehki, bolj slastni MAKARONI. Doma pripravljene jedi z makaroni so najbolj okusne. •AND THE WORST IS m TO C0IU e-innajhnjše ide prida MALI OGLASI SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 £. 174 St ; m ' “---- 1M1UUU VDi VO-tOH. x v/a v3j u«j , «.«*%»»--------- ne: “Ja, kam je pa sell?” Pladenj postavi na mizo in se ozira po sobi. “Na, kam se mi je pobič Skril? O, le čakaj, te ze najdem 1” Pogleda pod posteljo, nato gre gledat v -sosedno sobo. Ko se vrne, lamaje z glavo: “Na, to mi je uganka.” Naposled se zagleda v odprto okno, steče in pogleda. “Ha, pobegnil je! O, ti bedak! No, ti si res s Kresanj a!” Zaničljiva zamahne z roko. Na divanu zapazi njegov klobuk, gre in ga vzame v .roko. “Tako, klobuk je tu pozabil ! Le kaj si bo Traven mislil! Naj si .misli, kar hoče. ne mo- Osimo poglavje In se je vrnil v ljube svoje kraje Lepo je po svetu, najlepše doma. Nasledhji dan se je Vid vrnil. Doma so pravkar odj.u-žinali, ko je prišel. Postal je zunaj pred hišo in zaslišal ukazovalni materin gilais. Na dvoru je odirajala družini popoldansko delo, priganjala dekleta in fante z doma. Manica in Lenka morata nemudoma na rem pomagati, jaz nisem kriva, jaz ga nisem spodila.” Na mizi zagleda rožo. “Ah, rožo mi je poklonil za sipomin, reis lep kavalir!” Zatakne jo za klobuk, rekoč: “Tako, fant s Kresinja ima pušelijc za klobukom, korajža je pa skočila skozi okno. Vid je medtem kolovratil po m estu. B rž ko so odprl i trgovine, je poiskal klolbučarno in si kupil nov klobuk.. Bilo mu je zelo sitno, ker ga je pozabil pri Travnu, toda nazaj ni maral ponj. Ni mogel razumeti, kako je mogel biti tako razmišljen in pobegniti iz stanovanja brez Klobuka. Nu, kar je — je, da le ni večje Škode. Vi« si je torej kupil no klobuk; sicer se že tako .‘podobi, če gre na semenj, da si kupi vsaj klobuk, če ne drugega. Potem je kreni] k “Figovcu”. Zatem &i pa ni mogel kaj, da bi na pogledal znova na velesejem. Danes si je vee bolj natanko in v miru olgle-dal razne kmetijske stroje in orodje ter druge zanimivosti, gele ko se je znašel pred Ceta-sltrovim pavilijonom, se je spomnil Milene. S Cellustro se je spustil v živahen pomenek, zbijala sta burke na .riovaš prekrokane noči. Mbstra je Vida povabil, naj bi direvi s krokanjem nadaljevali, kajti “mačka” je treba pošteno pregnati. No, Vid se prijateljevemu predlogu ni kaj posebno protivil: zbrala se bo zopet ipirijetna družba, kjer bo bržčas Milena zraven. Pridejo morda tudi Ida, Sonja — in slednjič še celo Travnova . . . Slednje bi si Vidi prav posebno ne želel. Vid je šele pozno popoldne zapustil velesejem. Imel je polno zavojev in zavojčkov, ki jih je nesel spravit v neko gostilno blizu -postaje.. INato je šel iskat Trojansko cesto, da bi obiskal Mileno. Vendar, ko je to cesto po velikem trudlu in iskanju končno naišel, mu je pričelo srce burno biti. He, kje je ta in in ta hiša, ta in ta številka? Vidu se mudi, nejevoljen je sam nad salbo, da se je tako dolgo mudili na velesejmu pri tistih kmetijskih strojih. Kmetijstva ima dovolj, ne bo stikal za njim še po Ljubljani. Stoj! Kaj bo pa rekel čelu-stra? — Ta misel je nenadoma prešinila Vida — in korak mu je na mestu zastali'. Da, Celu-stra. Sicer mu ni treba praviti, a!li Četotra je končno Vidov ipp-ijatelj — in Vid veindar ne more svojemu prijatelju za hrbtom hoditi k njegovi ženi Ne, Vid ne mara k nji, Vid noče svojega prijatelja varati! Prav tako davi ni maTal varati Travna.. Ne, ne, ,yid tega noče, ne mara se vtirati v to mestno življenje. Gorenje lehe, a Tonej trosit . gnoj v Dolenjo ogrado. Jemač tePin-naj opravi blago, potlej brž z ‘ Kako ne bi, mati. Glejte, tu oralom za Tonejem v ogrado, ] je še nekaj za Manico, to za kjer bosta orala.. Brez ugovo- Lenčiko, a to za Toneja. Vze-ra so ubogali gospodarico in mite, nesite noter. odšli na delo. Nazadnje je Vid krenil okrog hišnega vogla ter zavil na dvor. Mati se je pravkar obrnila in se hotela vrniti v kuhinjo. "Mati!" je zaklical Vid. Žena je obstala. Bila je ve-, selo iznenadena, a ni marala niti z nasmehom niti z besedo po-( kazati sinu svojega iznenade-nja. Z resnim obratom ga je, premerila od nog do glave. “Nu(| si našešl k domu?” ga je ogovorila hladno. j “Sem moral, ko mi niste po-| slali voza naproti.” Njeno bistro oko je kaj kma-| lu obtičalo na njegovem novem| klabu-ku. “Kakšen imaš pa klobuk?” Vid je malce v zadregi. “Izgubil sem ga, hm, tam na sejmu. V gneči mi je padel z glave. Potlej sem šel in si kupil novega.” “Nu, lepe reči si mi uganjal. Preobleidi se, pojdeš orat.” “Čakajte no, da se malo oddahnem.” “Mislim, da si se te dni dovolj oddahnil.” Fant je odložil zavoje zraven na prazen voz ter pomignil materi, naj pristopi bliže. En zavoj je odvil in vzel iz njega lepo zidano naglavnoruto, rekoč: “Glejte, to je za vas, mati.” Žena vzame ruto in se nasmehne: “Si tudi name mislil, po- Mati vzame oba zavoja ter reče: ‘!N1o, si potrošil lepe denarje!” (Dalje prihodnjič.) SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PM (0, 6505 ST. CLAIR AVENUE prank CVELBAR. lastnik. OBLAK MOVER Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca 1146 E. 61. St. JOHN OBLAK HE 2739 trumimnjTruin.mmmmrm K. S. K. JEDNOTA ★ ★ ★ ★ ★ P0S0JUJE DENAR članom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljifta in posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pišite na: GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE 351-53 NORTH CHICAGO STREET JOUET, ILLINOIS irumanjmrUTJUijmnjUT^^ Na tej razprodaji bo obuvalo najbolj znanih lovaren, kol: FLORSHEIH za moike W. B. C00N za ženske K POLL-PARROT za otroke ■immmssf Velka RAZPRODAJA OBUVALA Začetek razprodaje v četrtek 10. februarja ob 9. zjutraj To razprodajo prirejamo ob 10-letnici, odkar smo prevzeli trgovino z obuvalom na se- danjem naslovu. V te vrste trgovini smo pa že 22 let v tej okolici (prej na 7508 St. Clair Ave.) - To je naša prva razprodaja od leta 1939. Kadar mi napravimo razprodajo, je na razprodaji za znižane cene vsak posamezen par obuvala, kar koli bi bilo v naši trgovini. obuvalu bo cena znižana 15^ do 25^ Obuvalo za ženske Za ženske in; moške sobne copate iz klobučevine z mehkimi podplati ‘poi .........t-?—*-.............•®c Ženske hišne copate iz klobučevine z usnjenimi podplati' in petami, po ...L.....••.........•••••.....V9c Hišne copate za ženske iz kqže z usnjenimi podplati, pete iz gumija, večinoma velike mere, na razprodaji po ..................................$1.59 Čistka otroških copat raznih barv z mehkimi podplati, 142 parov, z klobučevine ali tople ovčje kože, mere od 6 do 12, samo dokler je zaloga, po.............59c Za vaše male otročičke imamo 30 parov čevljev in sliperčkov jz usnja, mere od 2i/a do 6, črne in rujave, na razprodaji po ................................. Naredili smo čistko na naših policah (stelažah), pri tem se je nabralo raznovrstnega ženskega obuvala različnih krojev, ne vseh pete in mere; oglejte si to, dokler je zaloga, po .....1.......................07c Ena zbirka obuvala za ženske ali'dekleta, med temi so Oxfords, Loafers in za zavezat, sredno široke, bo na razprodaji po .....-............-...............$1-94 Za dekleta in ženske Oxfords, Loafers in Ties — pripravne za delo, dom in šolo, pete so nizke in višje Cuban; lepa izbira. To obuvalo je usnja, sredno široke, dokler je zaloga, po.......-IL-.?.....■...$2-*9 Lepo število za ženske in dekleta obuvalo različnih krojev iz dobrega usnja za vsako rabo, vseh mer, ne krojev, trne, rujave z nizkimi ali euban petami, na razprodaji po ..................................$2.98 Žensko obuvalo z arch podlogo iz kože ali gabardina, črne, modre, za zavezat, pumps, straps, lepa izbira, dokler je zaloga, srednjih peta, iz znanih tovaren, na razprodaji po ..$3.49 Ženske galoše, visoke, EXTRA široke, srednjih in nizkih peta, na tri zaponke, vseh mer, dokler je zaloga, .$1.89 Ženske Zipper galoše, široke in EXTRA široke, troje vrst peta, vseh mer, dokler je zaloga, vprašajte za vašo številko, na razprodaji po .....................$2.39 -----.—-j .n Zbirka moških sobnih copat iz trpežne klobučevine, različnih barv, po ...I.............................97c Moške hišne copate iz kože in usnjenimi podplati, črne ali rujave, dokler je’ zaloga, po............$1.89 Moške štefletne za okoli hiše, iz črne ali rujave kože, usnjenimi podplati, 38 parov, dokler je zaloga po $2.39 27 parov moških, črnih delovnih lahkih čevljev iz dobre črne kože, podplati so iz cord in gumija, srednje široki, dokler je zaloga, po ....,.................$2.98 Moški delovni čevlji iz močne črne goveje kože z trpežnimi gumastimi podplati, 31 parov, prvi pride, prvi kupi, po............-.........,...................$3.35 Zbirka moških delovnih čevljev, samo 23 parov, rujavi ali črni, ne vseh mer, prej $6.98, na razprodaji po $3.98 Velika izbira moških Oxfords, nizkih, EXTRA širokih, iz telečje kože ali Vice Kid kože, na razprodaji 113 parov, ne vseh mer, imamo št, 6, 6%, 7 potem pa od 9 do 12; to obuvalo se je prodajalo po $8.45 in $8.95. sedaj dokler je zaloga po.........................$4.85 Za moške in fante imamo 109 parov Oxfords iz črne ali močne rujave kože z usnjenimi podplati, drugi so iz debelega rdečega gumija, ki je jako trpežen, posebno za šolsko mladino; dokler je-zaloga, prej $8.95, na razprodaji po ................................... $4.85 Moški škornji iz gumija Short boots do kolen, pripravni za mokro delo ali farmarje, št. od 7 do 12, prej $5.98, na razprodaji ............................ $4.35 Škornji za moške, iz gumija Storm King visoki nad kolena, za pranje vašega avta, prej $7.45, na razprodaji cena.........................................$5.35 Visoki do pasa škornji Hip boots, za različna dela, mere od 7 do 12, prej $8.45, na razprodaji po.....$5.85 Moški zliti robarji galoši, nizki, mere male, srednje in velike, na razprodaji po........................ 97c Ta razprodaja bo trajala samo 10 dni! NA RAZPRODAJI BO VSEH VRŠI OBUVALO ZA OTROKE! Posebno znižane cene za birmance. Naie obuvalo je trpežne, sqlidno. LOUIS MAJER Shoe Store 6408-10 Sl. Clalr Ave. EK. USU