Ljubljana, sreda, 3. februarja 1954 PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2TTE SE1 Leto XIX. Stev. 28 v °‘rekt°R ‘Borbe;. Vei-JKO VLAHOVIČ GLAVNI iN ODGOVORNI UREDNIK 1 v a N S I 8 L UREDNIŠKI ODBOR * Petka'**1-* o”*15 dan razen Cena io dinarjev GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE .LJODIK« P « A V I C A. USTANOVLJENA S. OKTOBRA UK • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO IB IZBA-IALA KOT I4-ONEVN1K IN TEDNIK. OD OSVOBODITVE DO L HJU 1951 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA« &A 8LOVCM1JO Dulles ostro napadel sovjetsko politiko medseboiin, ,sP?.razHm med Stalinom in Hitlerjem — Današnja seja je minila v znamenju hudih 'Kalanje °”®olžitev — Sodbe o govoru Molotova se strinjajo v tem, da ne kaže, da bi rešili nemško “ v smislu združitve Nemčije — Vendar pričakujejo, da bo konferenca obravnavala možnost, kako (Oj izboljšati sedanje razmere Na za&T* dopisnifca >>Boffbe«) Berlin, 2. februarja lotov predi drugega tedna berlinskih raegovorov je Mo-^ravljati rni> ’ na^ ^ velesile nemudoma začele pri- Ii4i bi sklica]0Vn° z Nemčijo, mirovno konferenco pa da fai bife T1 "ajkasnej« do oktobra 1954. SZ stoji na stališču, ^fovtie poeodh^ V°^itve v Nemčiji izvesti Sele po sklenitvi k Predstm^i ’ ^ bi podpisala začasna vlada, sestavljena T«2;v-V2h*e in zah°dne Nem«Je- lzjavilSt (ja • ni. nov> tri zahodne velesile pa so že prej bilo tr ^ Zan^6 nesPreiernljiv. Zahodne velesile menijo, nastal gpj0ge a naiPrei izvesti volitve, na podlagi katerih bi *n sestavil ^°^ernžki parlament, le-ta pa bi sprejel ustavo Sodbo. ? °' *n ta vlada bi podpisala mirovno po-^ je v svojem načrtu izrazil prav to stališče. Su ^efihdem?I!dloga o temelj- dolgov ZDA, Veliki Britaniji, **iio je MnW„Vne Pogodbe z Franciji in SZ (pri tein pa so iz-iw6tske tezp ,V javedel stare vzeti dolgovi, ki so nastali na •m ^ Pomeriti ®,ndar s tremi podlagi trgovinskih pogodb). iiKej0 vsiliti rvK,. Nemčiji ne Na splošno menijo, da je po-n Povzeli bonnct2naSt'^ ^ ^ ne<^e'j^ov sestanek minil v vzduš-žkp vlada- da - in vhodno- Ju propagandnih govorov, ne da n„ ,°borožene’ 10 treba nem- bi sprožili kake nove predloge. *aJu 0' kolikor6! ome5iti zgolj Čeprav so včerajšnji govor c»« f potrebno za Molotova presodili tu kot nekaj predvsem propagandnega, vendar sodijo, da je z njim dokaj jasno povedal, da ni nobenih neposred- Tudi Bidautt in Eden *av**nila osnutek SZ ^5ib°; * poto^’ Drrvr^ aSn3i seste_ beH?^gan da se D^Ues ^zal z sti ko « a8resivnost- )e fr na£^a Bidault in zla-^5* Prekih1® Potrebo, da Polemični na-V* Pfeiti na kon- ^ilc ^Ulta in teke ten~ ^ s?n Molotovi wena bi lahko ^ ^ polv, vzpodbuda, t5a "cm Ccne 4 rm prSI- fe-s’« n* 20 cm podlag« ji,- ,-<( Berlin: Unter d en Lindeo stanek. Precej pričakovanj vzbuja nocojšnje srečanje Ed ena in Molotova, ki bosta skupaj večerjala. Pričakujejo, da bosta nocoj skušala najti pot za zboljšanje splošnega vzdušja in zbližanja stališč. Jutrišnjemu sestanku bo predsedoval francoski zunanji minister Georgee Bidautt. vprašanju svobodnih volitev, se pravi priganjati SZ, da bi dokončno povedala, ali je za svobodne volitve ali ni, oziroma »li je za združitev Nemčije ali ni, Amerikanci sodijo, da bi razgovori o takšnih drobnih zadevah, kot bi bili n. pr. predlogi o gospodarskih stikih in svobodnejšem prometu med Vzhodno in Zahod- no Nemčijo, pomenili »uspavanje zahodnoevropske javnosti« in »oviranje dela pri ustvarjanju evropske obrambne skupnosti«. Toda Amerikanci se tudi zavedajo, da Francija ne more od Bonn n predlogu Molotova Vladni krogi: SZ noče rešitve nemškega v| Socialni demokrati ugodno presojajo pote konference Bonn, 2. febr. V krogih bonnske vlade sodijo, da je predlog Molotova za Nemčijo nesprejemljiv. Usmerjen je. pravijo, v to, da bi iz Nemčije napravil nevtralizirano državo brez lastne obrambe, ki bi lahko kmalu postala odvisna od SZ. Danes je imel zunanjepolitični odbor Bundestaga v Bonnu sejo, ki sta se je udeležila tudi kancler Adenauer in državni sekretar biti takšnih ponudb, če bi do njih Hallstein. Na dnevnem redu je prišlo, in da je podobno tudi z bila razprava o berlinski konfe-Veliko Britanijo J renči in predlog Molotova. Po- Ameriška delegacija je trdno' drobnosti o seji do opoldne še odločena, nikakor ne dovoliti, da niso bile znane, bi se na tej konferenci pokazala j Toda v socialnodemokratskih »kakršnakoli vrzel v stališču treh parlamentarnih krogih precej zahodnih velesil« in zato sodijo,} ugodno gledajo na potek berlin-da se ne bo mogla odločno posta- ske konference, pa tudi na pred-viti po robu morebitnim takšnim log Molotova. Le-ti namreč tr-sovjetskim predlogom, čeprav se dijo, da Molotov ni izključil z njimi ne strinja, oziroma jih' splošnonemških svobodnih voli-ima celo za škodljive. jtev (kakor piše nemški tisk, za- Druga zadeva, o kateri tu radi česar mu socialni demokrati mnogo razpravljajo, se nanaša na očitajo pristranost), ameriško-sovjetska dvostranska Kar zadeva evropsko obramb-pogajanja. Američani trdijo, da! no skupnost so socialni demo-je dala sovjetska delegacija že j krati tudi prej trdili, da pomeni nekajkrat vedeti, da bi bilo tre- j oviro ■ združitvi Nemčije in da s ba začete razgovore med Molo-: pariškimi in bonnskimi sporazu-tovom in Dullesom o atomski mi zvezna republika prevzema (Nadaljevanje na 3. strani) takšne obveznosti, ki ji jemljejo erlinske naziv suverene države. Socialni demokrati se resda ne strinjajo z nekaterimi predlogi Molotova, toda v njih ne presojajo tako slabega znamenja za prihodnost berlinske konference in nemškega vprašanja, kakor poudarjajo vladni krogi. • Današnji »Die Welt« je prišel, razčlenjujoč gospodarski položaj po svetu, do sklepa, da se ameriško gospodarstvo lahko izogne gospodarskim pretresom, katerih znaki so že opazni, edinole, če bo imelo dostop na vzhodni trg. Časnik sodi, da ni naključje, če pristojne gospodarske organizacije v ZDA čedalje pogosteje zahtevajo, naj bi razširili izmenjavo z vzhodnoevropskimi državami, zlasti pa s Kitajsko. Časnik nadalje analizira prizadevanje sovjetske zunanje trgovine v letu 1953. da bi razbila gospodarsko osamljenost SZ in tako ublažila notranje gospodarske težave. Zato sodi »Die Welt«, da je moč pričakovati, da bodo na berlinski konferenci obojestranske gospodarske koristi povzročile more-; bitne odstope od posameznih stališč na političnem področju. R. Vujovič IZ D B L A ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE Ta teden pridejo na vrsto oofl zakoni o hmetilsftu Pristojni organi so po pravici itevali, naj bi s posebnim za-lom uredili tudi Kontrolo nad Poročali smo že, da bo začela Zvezna ljudska skupščina naibrž že ta teden obravnavati štiri osnutke zakonov, ki se nanašajo na pospeševanje kmetijske proizvodnje. Stoječ na stališču, da sedanji predpisi ne ustrezajo, je Zvezni izvršni svet predložil Skupščini v obravnavo osnutke zakonov o zaščiti rastlin pred boleznimi in škodljivci, o prometu s semeni, o kontroli nad sredstvi za zaščito rastlin in o zaščiti živine pred živalskimi kužnimi boleznimi. Zvezni izvršni svet je bil že uredbe, s katerimi bi 3ila ta vprašanja urejena, pa je sklenil, da jih ne bo sprejel, ker ineni, da do mnogo bolje, da Sk”pščina sprejme zakone glede na pomen vprašanj, ki naj jih ureae. V naši zakonodaji zdaj nima-preapisa, s loti urejeno vp šanje zaščite kmetijskih kultur mo osnovnega rim bi bilo v ce kate-ra- in gozdov pred boleznimi in škodljivci. Imamo samo posamezne predpise, ki le delno določajo ukrepe za zatiranje nekaterih škodljivcev (lubadar in koloradski hrošč), vtem ko ostala vprašanja s področja zaščite rastlin pravno niso urejena. Razne bolezni in škodljivci napadajo poljedelske kulture in gozdna drevesa ter napravijo samo v kmetijstvu vsako leto za več milijard škode. Zatiranje rastlinskih bolezni in škodljivcev je pri nas zelo pomanjkljivo, razen zaščite vinogradov in oprašitve semen. Prav tako je treba znova pravno urediti promet s semeni, V Parizu dokaj skeptični »Combat« piše, da vzbuja prvi vtis po govoru Molotova malo upanja Pariz, 7. febr. (AFP). — Da-višnji pariški tisk piše o berlinski konferenci precej skeptično, poudarjajoč vsa ostrejša izvajanja sovjetskega zunanjega ministra. »Pigaro« sodi, da to zaostrovanje sovjetskega stališča spravlja konferenco samo na rob zagate. Sovjetska delegacija se očitno trudi, da bi prišlo do novih konferenc. Ze je zahtevala konferenco petih dalje konferenco za zmanjšanje oborožitve in zdaj, naposled, tudi tretjo konferenco o Nemčiji, čeprav so se v Berlinu sestali prav zato, stili morebitnim kasnejšim kon-1 ni izvlekel včeraj iz svojega klo-ferencam.« buka kakega novega zajca, mar- Casnik »Aurore« opozarja, da več starega stalinskega medveda, Sovjeti igrajo na karto ilozorne- t. j. osnutek mirovne pogodbe z ga zbližanja s Francijo. »Ce je Nemčijo, ki ga je SZ že predla- sovjetski predstavnik prišel v Berlin zgolj zato, da bi se posvetil izpodkopavanju zahodne enotnosti«, piše časnik, »potem se bo zaman trudil.« Časnik tudi sodi, da razprava o nemškem vprašanju najbrž ne bo privedla do ničesar drugega kot do ustanovitve komisije, katere dolžnost bo pripraviti osnutek mirovne pogodbe z Nemčijo. Tako bi vzbudili vtis, da bi o tem problemu razprav- j da se ministri iz Berlina niso vr-‘i8*4- I nili praznih rok. Časnik pa tudi »Gre za premišljen poskus,« sklepa, da bi lahko berlinska piše časnik, »da bi blokirali vsa ko tehtnejše prizadevanje glede reševanja problemov in sicer s <»n podlagal I tem, da bi njihovo rešitev prepu- konferenca konec koncev ostala samo ogromen sejem utvar. Komentator »Franc Tireura« duhovito pripominja, da Molotov gala zahodnim velesilam 10. marca 1952. Časnik sodi, da niti ta stari osnutek pogodbe, niti včerajšnji govor Molotova ne dajeta odgovora na vprašanja zahodnih ministrov. Časnik sodi, da Edenov načrt pomeni prvo preizkušnjo za »novo sovjetsko gledanje na stvari in da zdaj preostane zgolj to, da bi zvedeli, ali se bo Molotov tej preizkušnji uklonil.« »Combat« piše, da prvi vtis ki je nastal po govoru Molotova, vzbuja zelo malo upanja hi optimizma. Hkrati časnik opozarja, ker je sedanja uredba o tem vprašanju dejansko tudi praktično neizvedljiva. Kmetijski strokovnjaki poudarjajo, da ima naše kmetijstvo veliko škodo, ker uporablja slabo, često pa tudi oku-ženo seme. Razen tega pa nvaža-mo čedalje več semen, ki ne ustrezajo našemu podnebju in naši zemlji. Z zakonom o prometu s seme-n* bomo napravili red v sedanjem neurejenem stanju kar bo pripomoglo k zboljšanju vseh panog našega kmetijstva Pri trm je važno, da bomo uredili to vprašanje tako. da bodo lahko prišla v promet samo tista semena, ki ustrezajo našemu podnebju in naši zemlji in ki so res zdrava in dobra. zahtevali, konom prometom s sredstvi, ki jih uporabljamo za zaščito rastlin. Pokazalo se je namreč, da se nekatera zaščitna sredstva, ki jih nismo dovolj preizkusili, niso obnesla. Zato so kmetje izgubili zaupanje vanje. Kar se tiče zaščite živine pred živalskimi kužnimi boleznimi, strokovnjaki poudarjajo, da sedanja uredba ne ustreza, ker v njej niso natanko določene dolžnosti in pristojnost posameznih državnih organov. V njem manjka tudi določba o kontroli. Zajela tudi ni nekaterih važnih živalskih kužnih bolezni, ki so se začele zadnje čase pri nas širiti. Glavno le torej, da natanko določimo nolžnosti fizičnih in pravnih oseb ter pristojnost krajevnih. republiških in zveznih organov pri preprečevanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, zlasti pa pri uresničevanju kon-t le nad izpolnjevanjem ukrepov. Ne glede na ureditev posameznih vprašanj je jasno: potreb, na je stroga kontrola nad notranjim in zunanjim prometom z živino in živalskimi proizvodi. Do 1. marca veljajo ugodnosti za dopust Beograd, 2. febr. (Tanjug) Po predsednik Okrajnega ljudskega informacijah, dobljenih v zvez-, odbora zlorabljala svoj uradni nem sekretariatu za posle narod- nega gospodarstva, je do 1. marca podaljšana veljavnost lanskoletnih predpisov o popustih za letni dopust. Popust, ki znaša v letni sezoni 40 odstotkov, izven sezone pa 60 odstotkov, se lahko koristi samo v tistih planinskih, kopaliških in primorskih turističnih krajih, ki so kot taki proglašeni z odločbami republiških sekretariatov za posle narodnega gospodarstva Naknadne volitve v dveh položaj, V Trepči so morali ustaviti proizvodnjo Priština, 2. febr. — Zaradi velike burje, ki traja že nekaj dni v vseh krajih Kosova in Metohije, je bil ponovno prekinjen promet v teh krajih. Danes je bil ustavljen promet med Lapovom in Kosovim poljem. Vlak št 4801 s štirimi lokomotivami je obtičal v snežnem zametu med Obiličem in Prilud-jem. Brzi vlak štev. 4809 je odpeljal iz Skoplja In le stežka privozil do Kosovega polja. Tudi volilnih enotah Slovenije j drugi vlaki na tei progi so pre T« tu f, iTaninot Inehali voziti. Na progi Kosovo skušal utreti pot do Peči, je obtičal v snežnem zametu na postaji Belacjevac z dvema lokomotivama Na progi Niš—Priština Slovenije je izdala odločbo, s katero so odrejene naknadne volitve za izvolitev poslancev Republiškega sveta Ljudske skupščine Slovenije v 81 Jn »Jni enoti j ^ — tekoče vo^ja v Murski Soboti. Volitve bodo! v Tre Ji Je danes £rcnehala 14. marca. ^ sicer na podlagi sleherna proizvodnja ^radi ^ sklepa Republiškega sveta Ljud- manjkanj8 0(flJa kl ga dovažajo ske skupščine Slovenije, ki je na s Kosova Rudnik, flotacija, to- --------------- . . . zadnjem zasedanju vzela mandat piinica in rafinerija so prenehali da gre šele za začetek dolgotraj- poslancema Alojzu Benku in Ste- obratovati. M. N. ne igre, pri kateri adutov še niso fanu Sabjanu, ker sta, prvi kot (Podrobnejše poročilo o sne. nih niti napovedali. . 1 predsednik, drugi pa kot pod- viharjih objavljamo na 2. strani) Razvpslitev podjetij v skupine obrsčunsiiili plač je treba temeljiteje reuldiirtt Odlok o uporabi planskih instrumentov za leto 1954, ki med drugim določa višino računskih zaslužkov in uvršča gospodarske organizacije v skupine po višini obračunskih plač, je izzval živo in koristno diskusijo zlasti v okviru sindikalnih organizacij, ki so t zadnjem času na poziv centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije zbraili o tem obsežno gradivo. Republiški sveti Zveze sindikatov so te dni poslali Centralnemu svetu svoje predloge z analizami in dokumentacijami, Hkrati pa se med seboj obveščajo o svo jilh pripombah, da bi se pred. logi posameznih republiških s ve tov lahko med seboj uskladili. Medtem je Zvezni izvršni svet razveljavil odlok o uporabi planskih instrumentov, kolikor se nanaša na obračunske plače. Vse kaže, da bodo potrebne precejšnje spremembe, ne le gle-dle razvrstitve podjjetij v posamezne skuipime po višini obračunskih plač, marveč tudi v sami lestvici. Namesto dose lan jih osem skupin bo treba verjetno sestaviti novo lestvico z večjim Številom skupin, tako da razlika od enega do drugega razreda ne bo tako velika kakor po sedanji lestvici, kjer znaša h. pr. med I. in II. razredom 900 din, med II. in III. razredom celo 1800 din, med III. in IV. pa 450 din na mesec. KaT se tiče samo povprečne višine obračunskih plač, je res, da predstavljajo obračunske plače le del plačnega sklada, ki se bo še povečal iz deleža pri dobičku. Toda kaJikuJacije so pokazale, da marsikatero podjetje ne bo moglo doseči dobička, ki bi zadoščal za izplačilo razlike med novimi obračunskimi plačami in dosedanjimi plačami, kar velja zlasti za tista podjetja, pri katerih predstavlja plačni stklad precejšnji del vrednosti proizvodov, medtem ko bodo to razliko mnogo laže ustvarila iz dobička ti ta podjetja, pri katerih predstavljajo plače razmeroma majhen del vrednosti proizvodnje. Strašen vihar v Trstu Trst, 2. febr. Burja, ki je včeraj divjala v Tržaškem zalivu, se je sinoči spremenila v pravi ciklon in dosegla hitrost 170 km na uro. Tudi danes divja nad Trstom ciklon. Tramvaji in avtobusi ne vozijo, ker je električno omrežje znatno poškodovano. Ponoči je vihar odnesel strehe z več hiiš, na nekaterih novih poslopjih je odtrgal žlebove, dimnik neke pivovarne pa se je porušil. Bolj ali manj poškodovanih je bilo kakih 50 ljudi. Temperatura je padla v mestu na —7 stopinj Celzija, v okolici pa celo na —20 stopinj. Ponoči so morali dvakrat nastopiti tudi gasilci, ki so skupaj z Rdečim križem še zmeraj stalno pripravljeni priskočiti ljudem na pomoč. V pristanišču so morali vse delo ustaviti. Naši tovorni ladji »Slovenija« in »Skoplje« sta obtičali pri zamrznjenih dokih. Zaradi burje so morali nakladanje ustaviti in ladji ne moreta odpluti. Snočnjo in današnjo burjo bi lahko primerjali s strašnim vi-hairjem, ki je divjal nad Trstom leta 1929. Na nekaterih cestah STO so morali promet popolnoma ustaviti. Cesta Trsrt—Tržič je v Barkovljah pokrita z ledom. Očitno so nekatera podjetja stotek kvalificiranih delavcev ka- uvrščena v prenizke skupine m | kor kako drugo podjetje finalne obratno. Pa tudi v okviru iste panoge oziroma stroke so kalkulacije pokazale precejšnje razlike. Podjetja so bila razvrščena v raz. rede po načelu, da se gospodarske panoge, ki imajo večji odstotek kvalificiranega delavstva, uvrstijo v razrede z višjo obračunsko plačo. Vendar odlok v glavnem upošteva le povprečje. Kvalifikacijski sestav kolektivov pa kaže precej razlik tudi med sorodnimi podljetji. Tako spada na primer tovarna, ki izdeluje klobuke iz zajčje dlake, v tekstilno industrijo, ima po mnogo večji odlstoitek kvalificiranih delavcev kakor ostala tekstilna industrija, ne glede na to, da je delo nevarno zaradi uporabe živega srebra^ ki povzroča velik odstotek obolenj. Višji kvalifikacijski sestav imajo tudi podjetja za izdelovanje nogavic na strojih Cotton. Razlike so tudi v lesni industriji za finalno proizvodnjo. Tovarna za '‘stilno pohištvo ali za jadralna letala ima n. pr. mnogo večji od- lesne industrije. V kovinski industriji terja višji odstotek kvalificiranih delavcev drugačno razvrstitev zlasti za podjetja strojegradnje, železnih konstrukcij in hidromehaničnih naprav, za livarne, za podjetja za izdelovanje karoserij itd. Razlike so tudi med rudniki. Rudnike barita je treba n. pr. drugače uvrstiti, ker je delo takih rudnikov zdravju škodljivo (silikoza), prav tako rudnike kaolima, kjer morajo delavci delati stalno v mokroti in blatu. Tudi vseh premogovnikov ni mogoče enako uvrstiti, karti mehanizirani premogovniki terjajo mnogo več kvalificiranega kadra kakor nemehanizirani. V elektroindustriji ima n. pr. hidromon-tažno podjetje 73 % kvalificiranega kadTa, ki je vrh tega do treh četrtin stalno na terenu. Zato ne more imeti enake obračunske plače kakor ostala elektroindustrija. Podobne primere imamo v steklarski industriji (proizvodnja brušenega 6tekla), nadalje v gra- fični stroki, kjer je precejšnja razlika v kvalifikacijski stopnji med tiskarnami in knjigoveznicami, pa tudi v stavbarstvu, obrtništvu, gostinstvu in trgovini, Po pripombah in predlogih republiških svetov bo še ta mesec Zveza sindikatov Jugoslavije sestavila enoten predlog, o katerem bo razpravljala končno Zvez-nr ljudska skupščina v zvezi z družbenim planom. Dotlej pa bodo, glede na razveljavljenje odloka o obračunskih plačah, veljale kot obračunske plače lanske predpisane neobdavčene povprečne plače. Dubrovniku se obeta velik obisk tujcev Dubrovnik, 2. febr. Dubrovnik bo letos obiskalo več tujih potniških ladij. Prvo pričakujejo norveško ladjo »Oilsfjord«, ki je napovedana za 17. marec. V maju bo priplula pred Dubrovnik »Stella polarisy«, v juliju pa dve angleški ladji, ki se bosta v avgustu vrnili. KNJIŽEVNO SODELOVANJE V NAŠIH ČASNIKIH trdi, da pri nas tmIoMo (misli na srbske in hrvatsk Tovariš urednik! V »Borbi« z dne 31. januarja je tov. Ivan Aleksič sprožil vpra žanje, kako so slovenska, make donska in književnost narodnih manjšin zastopane v naših časnikih. Na podlagi pregleda treh beograjskih časnikov (»Borbe«, »Politike« in »NINA») za lansko leto je ugotovil, da je zelo malo predstavnikov te "književnosti našlo mesto v književnih rubrikah teh časnikov. »Politika« je objavila vse leto komaj po dva prispevka slovenskih, makedonskih in manjšinskih pisateljev. »NIN« pa še to ne. »Borbi« priznava, da je objavila dela »pre cej« književnikov narodnih manj šin. Glede Slovencev pa ne prt znava niti tistih malenkosti, kar jih je objavila. (Makedonci so bili zastopani z eno povestjo in enim odlomkom, Slovenci pa tako re koč z ničimer.) Ce se je Aleksič že lotil apotekarskega tehtanja, zakaj ni omenil povesti Draga Šege in črtice Toneta Seliškarja, objavljenih v »Borbi« pred dvema mesecema? Nagnjen k pretiravanju, ki mu je bilo potrebno zaradi nekaterih sklepov, Aleksič Povsod divjajo hudi snežni viharji Cez njo je namreč pljuskala mor- | dai na več milijonov dinarjev, ska voda, Id je zamrznila. | Vihar je med drugim porušil Ljubljana, 2. febr. V osrednjih krajih Slovenije zadnje dni nismo imeli posebno hudih snežnih metežev, kakor v drugih republikah. V Slovenskem Primorju in Istri pa že drugi dan divja silna burja, ki je v okolici Ajdovščine in v Vipavski dolini dosegla hitrost 125 km na uro in napravila na brzojavnih progah in električnih daljnovodih veliko škodo. Telefonska zveza med Ljubljano in Koprom je pretrgana. Tudi krajevne telefonske proge so močno poškodovane. Silna burja je pokvarila tudi električni daljnovod, ki veže hidrocentralo Plave s hidrocentralo Doblarji na Soči. Zaradi strupenega mraza so zamrznile danes tudi železne mreže v hidrocentrali Plarve in zavrle dotok vode na turbine. Delavci že več' ur nepretrgoma lomijo in sekajo led, da bi še do noči omogočili obratovanje elektrarne. V razvodni transformatorski postaji Sežane je tudi zamrznila naprava za proizvajanje električnega toka. Zato je ostal rudnik Sičovlje pri Portorožu do štirih zjutraj brez električnega' toka. Burja in mraz sta močno vplivala tudi na stanje rek v Sloveniji. V proizvodnji električne energije so nastale občutne motnje. Vtem ko je včeraj temperatura v Murski Soboti padla na —22“, so danes zabeležili najnižjo temperaturo v Slovenj Gradcu in Planici, in sicer —17° C. Ker se je danes temperatura polagoma dvigala, je začelo popoldne v večini krajev Slovenije snežiti. Na Goriškem prevrača burja avtomobile in odnaša strehe Nova Gorica, 2. febr. Na Goriškem še vedno divja silna burja, ki je dosegla svoj višek v pretekli noči s hitrostjo okoli 125 km na uro. Škodo, ki je zlasti velika v Solkanu, Ajdovščini, Vipavi in Lozicah, cenijo že se- številne električne drogove in na mnogih krajih pretrgal žice, tako da ni mogoče dobiti telefonske zveze z Brdi, Ajdovščino, Tolminom in drugimi predeli. Z Ljubljano pa se lahko govori le preko Postojne, ker so druge linije še vedno prekinjene. Tudi telefonska služba ne dela zaradi pomanjkanja električnega toka. Ponekod je burja zlasti z majhnih poslopij odnašala strehe, skoraj povsod pa razbila okenska stekla, ali pa pretrgala električne napeljave. Solkanske ulice so bile davi pokrite s kosi razbitih strešnikov in stekla. Vihar je prevrnil nekaj avtomobilov. Stanovalci nekaterih hiš so se sredi noči zatekli k sosedom v bojazni, da se jim bo lastna streha podrla nad glavo. Na levem bregu Soče v Solkanu je vihar minulo noč nevarno nagnil barako hidrometeorološke službe. Šele po, velikih naporih je domačinom uspelo spraviti barako v prvoten položaj in tako preprečiti, da je ni deroča voda skupaj z napravami za merjenje tmeperature odnesla na italijansko stran. Smrtna žrtev v tovarni pohištva Okoli 2 milijona dinarjev škode je utrpela tudi tovarna Eohištva v Novi Gorici, kjer je urja skoraj vsem obratom odnesla strehe in razmetala les. Pri tem je prišlo tudi do prvega smrtnega primera. Močan sunek je porušil barako, v kateri jfe; spalo 8 delavcev. Pod ruševinami je našel smrt 29-letni Cvetko Pavlin, en delavce je bil laže ranjen, drugi pa so bili nepoškodovani. 0rient-expres je obtičal v snegu . Zagreb, 2. febr. — Tudi na Hrvatskem je nastal zaradi snežnih zametov v cestnem in železniškem prometu znaten zastoj. Danes je še kar naprej sjaežilo. V Zagreb nista danes prispela orientekspres iz Beograda, ki je obtičal zaradi snežnih zametov v Romi in tauernekspres, ki je obtičal v snegu v Indjiji. Na progi Škrljevo—Plase v Gorskem Kotaru so morali zaradi silne burje promet ustaviti. Isto velja za progo Zagreb—Split, na kateri so ponekod 4 m visoki snežni zameti. Več vlakov je obtičalo v snegu, pa ne morejo do njih. Vse vlake, ki bi morali danes odpeljati proti Splitu, so odpovedali. Vlak, ki je davi odpeljal Proti Splitu, pa se je moral iz laškega vrniti. Na drugih progah imajo vlaki velike zamude. V Beogradu so morali zapreti šole Beograd, 2. febr. Svet za prosveto in kulturo MLO Beograda je sklenil, da bodo v vseh beograjskih šolah zaradi mraza in snega pouk do ponedeljka, ‘ 8. februarja prekinili. do po 10. februarju v vsej republiki tudi zaprli osnovne šole in da lahko store podobne ukrepe ljudski odbori glede srednjih šol. Ta sklep je bil sprejet zaradi strupenega mraza in snežnih metežev, ki so zajeli vso Bosno in Hercegovino. Cas, ki ga bodo učenci izgubili, bodo nadoknadili v juliju. Po osvoboditvi se še ni zgodilo, da bi morali v BiH zaradi mraza in snega šole zapreti. Dijak izginil v snežnem zametu Pljevlje, 2. febr. V pljevalj-skem okraju kida sneg kakih 5000 ljudi. Danes pa je v vsem okraju spet začelo snežiti. Zaradi velikih snežnih zametov je mesto odrezano od ostalih krajev. Snežni zameti so zlasti veliki v Košanici, Kovaču in Cememu. Na nekaterih krajih so visoki nad 3 m. Mnogim zasneženim vasem v tem okrajn preti nevarnost, da jim bo zmanjkalo živinske krme. Beograd, 2. febr. Mestni odbor Socialistične zveze delovn. ljudstva Beograda je pozval vse organizacije in prebivalce na prostovoljno delo pri Odstranjevanju posledic snežnih zametov in ko-šave, ki so v zadnjih 24 urah napravili v mestu' veliko škodo. V Beogradu 90 morali ustaviti ves javni promet. Preskrba prebivalstva je otežkočena, šole so morali zapreti, otežkočeno je tudi delo podjetij in ustanov. Organi ljudskke oblasti in komunalne ustanove si na vse načine prizadevajo, da bi bili kos posledicam 1 nic^na kosava, ki je zatrpala s izredno ostre zime in da bi živ-1 snegom vse železniške proge in ljenje čimprej prišlo spet v pravi, ceste. Med Požarevcem, Petrovcem Okrajni ljudski odbor je danes organiziral širšo akcijo za kidanje snega. V njej idelujejo delavci, kmetje, uslužbenci, vojaki in miličniki. Sneg bodo ki !ali tri dni. Davi se je napotil iz Kosanice v Pljevlje v gimnazijo neki dijak, ki pa je v snežnih zametih izginil Tudi smučarji JLA pomagajo kidati sneg Požarevnc. 2. febr. Včeraj je začela v Požarevcu pihati zelo tir. — Organizacije Socialistične zveze so pozvali, naj na svojem področju organizirajo tudi kidanje snega Pozvali so prebivalce, naj organizirajo kidanje snega s šibkih streh, da se ne bi pod njim udrle. Tudi v Bosni so zaprli šole Sarajevo, 2. febr. Svet za prosveto, znanost in kulturo Bosne in Hercegovine je sklenil, da bo- ma leta 1928. Kučevom in Beogradom so morali ves železniški promet ustaviti. Med Požarevcem, Kičevom, Velikim Gradiščem, Potrovcem in ostalimi okoliškimi kraji so morali ustaviti ves avtobusni promet. V Poža-revcu so ustavili ves promet motornih vozil. Sncc pomagajo kidati tudi smučarji JLA. Danes so za sedem dni (misli na srusn-c ... ------ ..j. ce) najuglednejše sloverf p0. telje in da celo Cankarja znajo. Zlasti kar se tiče Cankar*, mu je to težko verjeti. Lahko se strinjamo s tr^'2 da v teh časnikih redko< n jn na slovenske, makedonske manjšinske pripovednik .f^e sič se izrecno omejuje na za povesti, čeprav tega mo reči o svečanih 0. 1. maja, 29. ™vembra 'n letni. Ne moremo pa se » z načinom, kako Alej« 00jttva-in poudarja vzroke tega P Mislim, da ni trebaJ>ol'faJie- važnosti čim Pogostejšo lovanja slovenskih, „ Čas- in manjšinskih pisate1] nikih s Področja srbohrvats^ jezika. Razen čisto ,iževnosti razlogov — kajti te k J s0 nam lahko marsikaj nucw» še drugi, politični razUjsj * di pričijivo govore za to., pri nas ni nobenega ufii ne kulturnega delavca, zt. wurneff# nobenega resnejšega [ji urednika teh časnikov, ^s[il. o teh vprašanjih treM Dela vseh teh Pisa*eli°„raZmer*° objavljati enako tn ., in to kakor srbskih in hrv«***## zmeraj z zadovoljstv usi naši časniki, s.eve?'0 grd-pri rokah dobro in u ^gvolh divo. Ce pa tega ne delaj (e je treba proučiti objeM^m^ zave, ki to zavirajo, in v at>. zdravilo, da se to stanje ? * p„ Namesto da bi ubral ™ tov. Aleksič Prtkazuje vi) drugače. »Zdi se mi, V poz«6' uredništva naših ^as" , rrio^K Ijajo, da ^a slovenska iavni de donska književnost (i a jugoslovanske književno l0. bolje rečeno, da sta toW ,« vanski književnosti-« ^ jed čuden očitek Kakor ;ugosM’ menil da to nista., BoTW< nt' vanske književnosti. nfl t koli ni drugače gleda kopraVt>' vprašanje, zanjo so vsi pisatelji naciona ,-jfi (c® nosti in prizadeva s, az1nerfi največ in kar najbiol* (preP? prikaže svojim bra.ee čar, sem, da stoje naje^ (cS. šču tudi uredništva irior®; nikov). Navsezadnje P 0 e mo tega sklepatti obliki književne deja j,ja» ših časnikih - PO j« ob' Ijenih povesti. ^ javljene pesmi, čla > ? yse orisi, ankete, intervj gepraQ naši časniki objavljaj > ornej',n v zadostni meri. Todaias-se na povest zakaj o - ,0 |cni niki resda priobčujej^ oine‘nieV'‘^ ievnih prispevkov *<■ goV° književnosti. Tu J0(0kn*! % samo o »Borbi« in sej*. v katerih njenih *2'v oziru. Predvsem ^"f0r neobjavljene kmtfc®, tejji ^ ni in preizkušeni P urvatsW0 tisti, slovenski}^ teJ KKiivnvKi se "v— JalnVCI11 v povabilo, naj bi sodeW ^ književni zvrsti. Na. stv^ .. ukvarjajo z drU rtt2pis«10 n0- Za!°, j°ur*dnSo ustreli’ kedonski se tečaj: da M. vesti in da bi P° I I IV UU * . Tl/™J • budilo razvoj te-ta Slov^ed*0. književne zvrsti. ,e\o makedonski P*sa pošiljajo svoje P°v J • J---------- —' — OV.V.V*.., '* *■ I * *r)YfL zaprli vse šole. Starejši ljud je pri. \ precej rarlogov v w ^ vec ^ povedujejo, da ie bila takšna zi- ; v drugih jezikih, & hraiceV ,e ma lp.t,a iv, hrvatskin . je srbskih in more razumeti. tolikokrat Skupina »LJUDSKE PBAV1CE« in njen prvi zaveznik (Nadaljevanje in konec) Tako se je Zveza bojevnikov razcepila v dve nepomirljivi krili: v fašistično LJotičevo krilo s Kusterjem na čelu ln v zmerno antifašistično krilo Staneta Vidmarja, ki je bilo kot tako pripravljeno sodelovati s skupino »Ljudske pravice« v Slovenski ljudski fronti. Zavezništvo med skupinama »Ljudske pravice« in »Bojevnika« je Uinalu bilo postavljeno na preizkušnjo. 24. novembra 1935 so namreč slovenski mačkovcl sklicali v Celje konferenco tistih zaupnikov, s katerimi so zanesljivo računali. Povabili pa so na sestanek tudi predstavnike »Bojevnika« misleč, da jih bodo lahko odtrgali od skupine »Ljudske pravice«, le-ti pa so na svojo roko povabili na sestanek v Celje še dva predstavnika »Ljudske pravice«, ln sicer dr. Jožeta Vilfana tn Ivana Krefta, ki sta že prej v imenu »Ljudske pravice« vzdrževala zvezo ■ skupinama »Bojevnika« ln »Slovenske temlje«. Na sestanku so najprej razpravljali, ali Imata predstavnika »Ljudske pravice« sploh pravico, da prisostvujeta. Po dolgi debati so prisotni zaupniki Mačkove skupine, ki niso odobravali razbijaške politike vodstva, glasovali za to, da delegata »Ljudske pravice« ostaneta na sestanku. Delegata »Ljudske pravice« sta v svojih govorih nastopila proti drobljenju ljudskega gibanja v skupine ln skupinice, pa tudi proti temu, da bi slovensko ljudsko gibanje bilo odvisno od hrvaškega in da bi ga vodil dr. Maček iz Zagreba. Prepričala sta zaupnike, da bo samo z naslonitvijo na svoje sile slovensko ljudsko gibanje postalo močno, prepričala sta zaupnike tudi o tem, da v gibanju mora biti mesto tudi za najboljši ln najbolj trdno organizirani del ljudstva, t. J. za delavstvo, ki mu pripada k temu še vodilna vloga. Pri delegatih sta s tem predlogom takoj prodrla, vod9tvo pa se je upiralo In zahtevalo najprej Izvolitev redakcijskega odbora, ki naj glede teh vprašanj stllizln izjavo. Mačkovci niso hoteli z nobenim pogojem privoliti, da bi se gibanje Imenovalo »delavsko-kmečko«, marveč so vztrajali pri tem, da se gibanje Imenuje »kmečko-delavsko«. Ce bi delegata »Ljudske pravice« v tem vprašanju ne popustila, bi mačkovcl razbili sestanek ln trajalo bi zopet nekaj časa, preden bi bili pripravljeni za nova pogajanja. Partiji je namreč šlo za več kakor za golo ime, šlo ji je za to, da bi čimprej prišlo do sodelovanja med obema skupinama ln da bi se po možnosti to sodelovanje razširilo na vse opozicijske skupine pod okriljem Slovenske ljudske fronte. Z ozirom na tako svoje stališče sta podpisala »Celjski dogovor«, lil se glasi: »Predstavniki konzorcijev slovenskih listov »Slovenska zemlja«, »Bojevnik« in »Ljudska pravica«, stoječi soglasno na miselnosti slovenske kmečko-delavske politike, so na svojem sestanku dne 24. novembra 1935 v Celju sklenili, da se čimprej sestanejo po trije predstavniki zgoraj navedenih listov ln da v roku 30 dni, t. j. do 24. decembra t. 1. Izvedejo likvidacijo listov na ta način, da ostane za vso Slovenijo en list, ki naj bo edino glasilo za vse pripadnike slovenskega kmečko-de-lavskega gibanja ln ki naj v tem duhu piše«. »Celjski dogovor« Je bil prva osnova za zbiranje naprednih protifašističnih sil. Čeprav tudi pri poznejših pogajanjih glede izpolnitve »Celjskega dogovora« ni bil osnovan skupen list, so ta pogajanja pripomogla k razčiščenju mnogih odprtih vprašanj. Razen tega pa je bil »Celjski dogovor«, kakor pravilno ugotavlja »Delavska enotnost« št. 11 z dne 28. julija 1945 v članku »Slovensko časopisje v službi fašizma« zanimiv primer upora ln borbe proti monopolu časopisnih podjetij »Slovenca« In »Jutra«. Popolnoma lojalno so izpolnili »Celjski dogovor« bojevniki, za katere sta dogovor podpisala Stane Vidmar in Stanko Florjančič. V prvi številki »Bojevnika« po sestanku v Celju so objavili besedilo »Celjskega dogovora« ln še pred postavljenim rokom 24. decembra 1935 prenehali z izdajanjem svoje ga lista. Kot skupno glasilo so brez posebnega dogovora priznali »Ljudsko pravico«. Po prepovedi »Ljudske pravice, pa so dali konzorciju »Ljudske pravice« na razpolago celo glavo »Bojevnika«, pod katero je Izšlo gradivo zaplenjene »Ljudske pravice« in za tem še eno številko z gradivom »Ljudske pravice«. Pozneje pa sta oba konzorcija (»Ljudske pravice« In »Bojevnika«) skupno izdajala tednik »Staro prav do«, ki pa ga je oblast po nekaj mesecih Izhajanja prepovedala. Z mačkovcl pa so bile velike teZave. Sprva so v skupnem konzorciju zahtevali absolutno večino članov. Prav tako so še vedno vztrajali, kakor na sestanku v Celju, naj se gibanje Imenuje »Slovensko kmečko-delavsko gibanje pod vod.vtvom dr. Mačka«. Čeprav so te zahteve bile za Partijo nesprejemljive, ni pretrgala vseh stikov s to skupino, temveč je ne samo pri ustnih pogajanjih, marveč tudi v tisku zahtevala dosledno Izvedbo Celjskega dogovora. Vključitev bojevnikov v Slovensko ljudsko gibanje, katerega jedro so bile konec 1935 poleg skupine »Ljudske pravice«, »Delavskega obzornika« in »Mladih poti« (»Mlada pota«, katerih dejanski urednik je bil Dušan Kveder, so predstavljala razne mladinske skupine in organizacije, kakor so bili akademski klub »Triglav«, »Njiva«, pozneje »Slovenski klub«, dalje »Društvo študentov medletne«, »Zveza kmečkih fantov in deklet« itd.) še skupina kulturnih delavcev (predvsem književniki In publicisti, sodelavci »Književnosti«, »Sodobnosti« in deloma »Ljubljanskega Zvona«), je bila važna zaradi tega, ker je z njim prišel v gibanje del klerikalnih kmetov, ki bi jih direktno bilo težko zajeti. Režim je skušal preprečiti vključitev bojevnikov v Slovensko ljudsko gibanje s tem, da je ves teror usmeril proti skupinam »Ljudske pravice«, »Delavskega obzornika« in »Mladih poti«, s čimer je hotel zastrašiti bojevnike, in Jim rial vedeti, da bo s terorjem udaril tudi po njih, če se bodo solldalizlrull s komunisti, kakor so imenovali najbolj vnete iiobornlke Slovenske ljudske fronte. Dosegli pa so piav nasprotno. Skupina bojevnikov se je popolnoma zlila s Slovenskim ljudskim gibanjem In Je opustila vsako svojo posebno akcijo že poleti 1938, to Je pol leta po sklenitvi »Celjskega dogovora«. Slovenske ljudske množice so se zavedale, da je zmožno voditi uspešen boj proti notranjemu ln zunanjemu fašizmu le enotno gibanje, zato so se povsod tam, kjer so vodstva delala težave, vključevale mimo njih. Stališče vodstva bojevnikov je bilo smotrno v tem, da ni oviralo normalnega procesa asimilacije svoje skupine v Slovenskem ljudskem gibanju. Se pred 1941 imamo podoben primer s Slovensko kmečko stranko na čelu s predsednikom Francetom Špehar iem, katera se Je vključila v Zvezo delovnega ljudstva Slove nije brez vsake rezerve, kar dokazuje, da tisti, ki jim Je šle r.n resnične koristi slovenskega ljudstvr niso zahtevali nobe nih posebnih koncesij niti v pogledu programa, niti v pogledu taktike In organizacijskih oblik. »Ljudska pravica« Je v polni meri Izpolnila nalogo orga nlzatorja, mobllizatorja tn vzgojitelja ljudskih množic iv je zato pri vseh pripadnikih enotnega slovenskega ljudskcgii gibanja nieno izročilo še tako živo, da bo njena dvajsetletnica res pravi praznik slovenskega ljudstva. Ivan Kreft pismeno ali štev v Ljubljani ™Jezaia tf pa kdaj se je P eraj Pa. V prevajalci ^korV,^jo roM? ie udarja, naj P0SI Jlni§tvo \ f svojem jeziku, nref D^LcO našlo zanj prevaiaLnresp0nd vsa ta obsežna rodila le malo sadov. ^s- Nedvomna dolžrl.0frJo nikov je, da °rg?t vnosti. J M vanje iz te knjii<*£> da ^ tudi stvar književnik^ pri tem pomagajo. se. Čudi*0, v* -te m vsfJ 10*! tov Aleksič v vsem dg m objektivnih težav, o/* ni videl razen ostam ki jih je poudaru. ra zloO0*’ e«^ .,{(■ Be' Janko Ojonovi« Oboni /1’01’ Jve5ce industrijske .. i r,r0vi»sK febr11. V prostorih bf) 17. ^) nice v Beogradu f^tan<)v- , arja ob l> ZB?eLIIS‘t'list zbor Zvezne 'ndustr j n'<|sjl>tij ce Udeleže se ga po^ ■ niki vseh p.r<>1 > in ustanov ^ .. ju k) tev naše industrij . , jo ^ včlanila v zboruj ; po^l.V ločeni za Pn’(M"!Lvm,in ,(>'’j p's' ustanov na ll.s,u • s "''l !;j ic zboru, naj Prlf j mena P'M>bl«s*':stop8J°' ustanov, ki jih KRIZA ITALIJANSKE VLADE k Gasperi ima za zda{ največ možnosti da bo predsedoval novi vladi, če bi prišlo do sporazuma o koaliciji nadaljeval Predsednik republike Einaudi je danes skupščine .posvetovania 0 vladni krizi in sprejel predsednika ijivJe Ust senata Gronchija in Merzagoro ter predsednika ni gj v a^ne skupščine Saragata in Teraccinija. Predsed-De U }. 36 tu^i sestal z bivšima predsednikoma vlad ^spenjem in Pello. se tudi ,in parlamentarna skupina liberalne skupine so dan ji kr; • ai! *n. P°slušali poročilo tajnika Villabrune o se-, coi se bo sestala tudi parlamentarna skupina '“sržčanske stranke. Ri o*1 nc/jfn^r‘ •iTanjuf>)- treba premagati še vrsto težav *at^e strank 0 T1 k°alicijske in odpraviti mnogo nesoglasij. v°dstVo ** Sa je Socialni demokrati vztrajajo še 'Prožilo v vrp r?SePske stranke vedno pri svoji zahtevi; sprejeti ie naletel kn*1 j1- P°r°čilu, j je treba proporcionalni volilni D sprejem P Z^i j na u®°’ i za^on> izvesti davčno reformo in '‘^mokratskf. redsec^nl'£ social-1 spremeniti sistem državne ude-'lluPine Vitrni-oii- Par*?I]Ilen.tarne 1 ležbe v industrijski proizvodnji. i?a ^mofcrščansk^ Demokrščansko poročilo pa po- v;,0ta*£, ki Orlni^. i. sporazumni ra_možnosti no- j staš ukrepov, ki jih je poprej ‘j franke Vili Jajluk liberal-: predvidela, da pa je pripravlje-r'l. da ni runa ie po-1 na obravnavati reformo volilne-'"Dpatijo snriegova s*.ranka »s ! ga zakona šele po sestavi vlade. ko rpniikr?16 P°z*v<> med- j Zdaj je vprašanje, ali bodo anašnjem n»''kansko glasilo v j socialni demokrati in demokri-^Publikann- 04 stranfri1i°^*.ev zainteresi-’z«meino iz ’ (A1 j° khko po-Pomeni j 1.ZJav> - nikakor pet h« Si Je koalicija ■ Da bl to dosegli, je , Hwa diskriminacija JJ scenskemu gledališču v Trstu *°čitev«-?°p °M? PrepovedaIa uprizoritev drame »Od-~~ Protislovenska akcija italijanskih šovinistov v Beneški Sloveniji S Trža- L nam£repovedala S1°' Skp5 ensko p.°emu gledališču £tinbpo SO. ol P,reden so^? -Clja sPoro' PfoJr,-azlož>H so ; 'Knili zave-češ da kot Pred jV .predstave dnevi, um-, ke v°ia5Vo anglo- te«S^i"praw- Toda v vl«Žil ja trdijo6da narodne&a da .. Predli ?. 80 prošnjo jalj^ I1*® dnevi 'n > .Ne Prepovedali. obral' Ptotfj now> F oftitao, fS^lasFn? -^32®'»™' —- ne mo«« Ne* ■ *eva Safe* gi^ke 2refe^r- - Pred-v* meS ^ obramb Opozoril “ v 6ga Pakte bal' ie'izk11 k°nfe^n^em Sovoru na C'91'!!, da sedežu OZN ^r^ktTiSl balkan- NS^Jne g2?!5: dobiti niti stalnega gledališkega poslopja. Italijanski šovinisti širijo v Beneški Sloveniji letake, v Katerih zahtevajo odpravo slovenščine pri bogoslužju. To zahtevo so obrazložili med drugim tudi s tem, da so »v vseh cerkvah od 1933 do 1944 govorili italijanski«. Po Wtntertonovl amnestiji Trst, 2. febr. (Tanjug) Po odloku o amnestiji, ki ga je podpisal poveljnik cone A STO general Win,terton in ki je pričel veljati včeraj, so danes izpustili na svobodo 138 ljudi. Ni pa še znano, koga so izpustili in za kakžne prestopke so bili amne-stkrani pred tem kaznovani. Občni zbor Slavonske kmečke zveze v Celovcu Oelovee, 2. febr. (Tanjug) Na današnjem letnem občnem zboru Slovenske kmeBje zveze v Celovcu so soglasno sprejeli program za zaščito koristi malih in ■rednjih kmetov na Koroškem. Med drugim so se domenili o ukrepih za dvig produktivnosti kmečkega dela in bodo v ta namen razširili semensko službo, nabavili poljedelske stroje in srtrokovno vzgajali kmečko prebivalstvo. histov. Toda socialni demokrati niso zadovoljni zgolj s temi koncesijami. Socialnodemokratska »Giustizia« poudarja danes v uvodniku, da se lahko nova koalicija usmeri samo na levo prek okvirov centra, kjer socialna demokratska stranka spričo svojih koncepcij ni več stranka centra, marveč levičarska. Demokristjani so že precizirali svoje ponudbe trem strankam glede sestave vlade: Sara-gat bi dobil resor finančnega ministra, hkrati pa bi bil pod- Eredsednik vlade, Romita bi do-il resor javnih del, Vigorelli pa ministrstvo za delo. Izmed liberalcev bi Villabruni zaupali pravosodno ministrstvo, Malago-diu zunanjo trgovino, medtem ko bi pri republikancih Pacciar-di prevzel svoj stari resor obrambnega ministra. Vse ostale resorje bi dobili demokristjani. Če bi prišlo do sporazuma, ima De Gasperi za zdaj največ možnosti, da bo'M,edsedoval novi vladi. Če takšneflsombinacije ne bi uspele, bi bili demokristjani prisiljeni poiskati rešitev krize v sodelovanju z monarhisti, kar bi morala doseči Pella ali Pac-ciardi. Monarhisti so že zdaj začeli postavljati nekatere omejitve, Prek svojega uradnega glasila »Popolo di Romat danes opozarjajo vladno stranko, da kasneje ne bo mogla več z njimi doseči sporazuma, kolikor jih bo zdaj izključila iz kombinacij, da bi dosegli koalicijsko vlado centra. Časnik piše, da je monarhistična stranka pripravljena sodelovati tudi pri socialnem programu koalicijske vlade in jo podpirati, medtem ko bo prekinila vse razgovore, kolikor bodo stranko postavili v drugo vrsto. Sporazum med FLRJ in Madžarsko Beograd, 2. febr. (Tanjug). — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so danes sporočili, da so 30. januarja zaključili v Subotici pogajanja med delegacijama vlade FLRJ in vlade LR Madžarske. Med temi razgovori so dosegli in podpisali sporazum o obnovi in označevanju mejnikov na jugoslovansko-madžarski meji. Konferenca o petroleju London, 2. febr. (Tanjug). — Predstavniki osmih svetovnih petrolejskih družb so se danes sestali v sedežu anglo-iranske petrolejske družbe v Londonu. Obravnavajo problem ponovne prodaje iranskega petroleja na svetovnem trgu. Toda že takoj s kraja je nastalo vprašanje, komu ga bodo predajale. Poudarjajo, da se bivši potrošniki, odkar je nastopila kriza, preskrbujejo iz drugih virov in da zdaj ni povpraševanja po iranskem petroleju. Ghevign6 v Saigonu Saigon, 2. februarja (AFP). — Državni tajnik na francoskem vojnem ministrstvu de Chevignž je prispel danes v Saigon. Domnevajo, da se bo v Indokini mudil kake tri tedne. Na kraju samem bo proučeval vojaški položaj. OSMI SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV V BERLINU Nemško upraSanje na mrtoi točki (Nadaljevanje a l. strani) energiji razširiti tudi na druga področja. Ameriške poluradne razlage govore o tem, da ZDA niso zainteresirane na takšnih dvostranskih razgovorih s SZ, in sodijo, da bi se morale razgovar-jati vse štiri velesile, in sicer v okviru ožjih in strogo zaupnih sestankov štirih zunanjih ministrov. Prvi takšen ožji in strogo zaupni sestanek bo, kaže, v sredo v sovjetskem veleposlaništvu. Na njem se bodo bržčas razgovarjali o vlogi petih velesil na svetu in o vprašanju razorožitve. Sodijo, da se bodo v zvezi z zamislijo o konferenci petih neogibno razgovarjali tudi o azijskih vprašanjih in da bodo bržkone prav ti imeli najvažnejše mesto v teh razgovorih. Dulles je danes zelo ostro napadel Molotova zaradi njegovega včerajšnjega govora. Obdolžil ga je, da je »začel ponovno delovati tako, da bo povečal mednarodno napetost«. V ostrem polemičnem tonu je Dulles spomnil navzoče na sporazum Hitler-Stalin. »Spominjam se, kakšno napako je napravil Molotov oktobra 1939, ko je obsodil Francijo in Veliko Britanijo kot agresorja, Hitlerje- vo Nemčijo pa hvalil kot državo, ki išče varnosti,« je dejal Dulles in zatem citiral govor Molotova z dne 31. oktobra 1939. V tem govoru je Molotov med drugim deial: Molotov se pozdravlja s predstavniki zahodnih držav »Potreben je bil zgolj en nagel udarec po Poljski, najprej od strani Nemčije, potem pa od strani Rdeče armade in od te DANES PO SVETU Predsednik Bajar v ZDA Tridnevni prijateljski obisk predsednika turSke republike Dželala Ba-Jara v Wa*hinsrtonu, po katerem je nadaljeval enomesečno potovanje po ZDA, prisrčen sprejem in pozornost, ki so mu jo Izkazali, vse to je vzbudilo znatno zanimanje svetovne javnosti. Važnost Tortilje kot vojafikega zaveznika In političnega ter gospodarskega partnerja v ZDA nima majhne vloge. O tem med drugim priča tudi dejstvo, da je Turčija razen Španije, Francije in Grčije edina država, ki so ji poleg vojaške, dodelili tudi gospodarsko pomoč v proračunskem letu 1954—55. Še več. To pomoč so podvojili v primeri s prejšnjim letom in znaša zdaj 76 milijonov dolarjev Pa vendar kaže, da je ena izmed temeljnih nalog predsednika Bajara, ki je tudi sicer znan po svoji prejšnji gospodarski dejavnosti (bil je Kemalov prvi minister za gospodarstvo, kasneje pa ustanovitelj prve turške privatne banke in trgovinski minister), da bi dobil večjo gospo, darsko pomoč. Vesti iz dobro obveščenih virov govore, da je predsednik Bajar zatrjeval Washingtonu, da bi znatnejša gospodarska pomoč omo- fočila Turčiji, da bi čim več izva-ula in s tako dobljenimi devizami čimbolj osamosvojila oborožitev svojih 22 divizij. Turški napori v tej smeri, ki bodo bržkone sprožili odpor nekaterih članov Kongresa, v zadnjem času niso ostali neopaženi. Od 1949 dalje je Turčija podvojila svoj Izvoz žita, bombaža, suhega sadja, kroma ln mangana. Za nadaljnje povečanje Izvoza potrebuje novih sredstev. Da bi Azije. Za Američane Je strateški položaj Turčije življenjske važnosti. V Washlngtonu namreč izhajajo ne le iz strateške, marveč tudi lz gospodarske važnosti Bližnjega vzhoda spričo njegovih važnih petrolejskih virov ln potemtakem sodijo, da je neogibno ustvariti »obrambni sistem«, ki se bo opiral na atlantsko zvezo Ker so arabske dežele odklonile vzpostavitev takšnega sistema, so wa-shingtonskl napori v zadnjih mesecih usmerjeni v ustvaritev bloka Turčija — Iran - Pakistan. Izjave predsednika Bajara v ZDA ne kažejo, alt se je razgovarjal o kakšnem paktu ln s kakšnim uspehom. Toda jasno Je ponovil, da je Turčija pristaš vzpostavitve regionalne obrambne skupnosti držav Srednjega vzhoda pri tem pa poudaril potrebo po globalnem obrambnem sistemu ln opozoril na »široke vrzeli«, ki Uh Je treba »skrbno In učlkovlto zapolniti' umazane versajske pogodbe ni ostalo ničesar.« V tem govoru se je Molotov zavzemal za vzpostavitev prijateljskih odnosov med SZ in Nemčijo. Dulles je zatem z ostrimi besedami napadel vzhodnonemško vlado in splošen položaj v Vzhodni Nemčiji Dejal je, da ne more biti niti govora o tem, da ima Vzhodna Nemčija demokratično državo. Kar se tiče volitev, le-teh v Vzhodni Nemčiji nikdar niso izvedli demokratično. »Potemtakem« — je dejal Dulles — »vzhodnonemška vlada, na katere čelu je Grotewohl, ki je bil sovjetski državljan, sploh ne more govoriti v imenu ljudstva Vzhodne Nemčije.« Dulles je zatem izjavil, da imajo v Vzhodni Nemčiji nad 250.000 pripadnikov oboroženih sil, to se pravi, da pride en policaj na 80 prebivalcev, medtem ko pride v Zahodni Nemčiji en policaj na 330 prebivalcev. Sodeč po tonu tega govora se je začelo vzdušje na tej seji za-ostrevati. To je bil velik polemičen propagandističen dvoboj, ki vsekakor ni bil namenjen samo ljudem, ki so sedeli za okroglo zeleno mizo v »Zrcalni dvorani« sovjetskega veleposlaništva. Dulles je tudi vztrajal na tem, naj Molotov pove, kaj sodi o svobodnih volitvah: »Pozivamo gospoda Molotova, naj privoli, naj bi hitro ž vse-nemškimi volitvami vzpostavili nemško vlado, ki bi mogla govoriti v imenu vseh Nemcev in ki bo pomenila osnovo trdnega miru.« Na koncu govora je Dulles aal vedeti, da je bilo že dovolj propagandističnih polemik, in pozval navzoče, »naj se konferenca že končno vrne na nemško vprašanje in na problem, kako pomagati. da bi ostvarili želje Nemcev, da bi svoje energije usmerili v prid Nemčije. Evrope in sveta«. J. Smole Izročitev poverilnic ' Teheran, 2. febr. (Tanjug). < , Jugoslovanski izredni poslanik in bo bržkone "vplivala tu dl nevarnost" opolnomočeni minister v Iranu da bi le-ta povzročil zaostritev od nosov z Indijo ter z ostalimi nevtral nimi državami na Jugu Azije ter na Arabskem polotoku, kakor tudi nevarnost, ki bi s. tem nastala zlasti za Afganistan Berlinski sestanek, njegov uspeh ali neuspeh, bo lahko tudi, tu odločilnega pomena. V. T. Ante Rukavina je včeraj izročil iranskemu šahu poverilnice. Danes je poslanik Rukavin« napravil protokolarni obisk pri predsedniku iranske vlade in položil venec na grob šaha Riže. Nočne brzojavke do njih prilla, je turška narodna uosl^nik^Fi rt skupščina sprejela nedavno zakon, s n rt vestldTam^Predsednik Bija^seka' ! »P™«" j{,gos?ovanike “viadT ™ K3£ ssrss1 Toda tisto kar ie nredvsem zaln- ' sarJ-a v N<=mčiji •» *e * njim razgo-ter««{ra*o svetovno Jav^noat ™ zvezi ™ 0 pereC,h "Pranjih sestanka s tem obiskom in kar je vsekakor { spodbudilo ameriški tisk, da je po- | Berlin, 2. febr. (R) Na nocojšnji udaril Bajarjev obisk kol enega Iz- tiskovni konferenci je sovjetski pred-med najpomembnejših obiskov tujih stavni k Iljičov izjavil, da njegova de-državnikov, je načrt, naj bi bila legacija ne more razumeti, zakaj ho- Turčlja vez novega bloka, ki bo segal čejo zahodne sile omejiti število čla- _ _ _________ ,___ od Bližnjega vzhoda do Jugovzhodne nov evropske obrambne skupnosti na ureditev nemškega vprašanja, NEW YORK, 2 febr. (AFP) Gene- 6, ko je v Evropi vendar 32 držav. Iljičov je nadalje vprašal, kako j« mogoče, da si 6 držav prisvaja pri-vico odločati o miru in vojni. Grajal je sedanjo zamisel evropske obramb* ne skupnosti, češ da bi po sedanji zamisli privedla do nasprotja med dvema vojaškima skupinama in omogočila razdelitev Evrope na dva tabora. BONN, 2. febr (R) Zaliodnonem-ški kancler Adenauer se je danes k predstavniki koalicijskih strank razgovarjal o sovjetskem predlogu za V ("“C o .?dnose Spričo 6 &o?°ilovanskiV ®Premembah Udaril n,skl zunanji nolitiki Stetanopulos lugoslc^anski o politikl 'lilos ■'•Unani/^ruarja (Janjng) izrazij ?'Dls^r Stefa.no-VS« snremPPrk ^e’ da ni Hefak 1 Vnan ji , .v JuSoslo- 'fed^Pulos, ki^- Minister .obisku a pr*L.Je ,v ,sPremstvu d“r^-!tKu.v »kodno- na^^dem^U S4tpl7iujurZjVaJ1’ ?e ,.to izjavil S'efah s°pisnt* p,snik«m bri- !<>'« " 3K« !''k >ptePri6an poudaril, da je iK Z J* S,ta '■He^Rfijatelja T0 .![Uffstvo lo-v°tin ‘kov 1(1 _ sy°J,n sedanjih !K.;Jež da seS i!, ?takn,i' Sole i, * , “o Jugoslavija VčT Ko »v*- -es d* Derno^e° P° nieSovein k, ga Je iprejei kolektiv sam, da je naš proizvodni proces zelo, zato pomeni vsako kršenje pravilnika zelo drag, kapacitete naših stro- j samovoljnost in protizakonitost. Do- jev-to tovarn niso ^vsem izko- riscane in da tudi izdelki niso uslužbencem v podjetju, kl opravljajo kakovostni, kar vse nedvomno nadure, ker ne zmorejo vsega dela v vnlivfl nn rednem delovnem času {pripomniti je vpnva na prodajno ceno nasir., trehai da Je od celotnega števila za- proizvodov, na naš življenjski posienih ljudi v podjetju okrog s do ALUMINIJ DOMU IN V SVETO Prvo predavanje novega cikla Centralne ljudske univerze v Ljubljani _ _ Centralna ljudska univerza v nlku. S tem se bo uvrstila Jugosla- tuje s starimi stroji. Vzrok, da SO 5'jubljanl pričenja nov zanimiv el- vlja v kr oz ^ velikih proizvajalcev v Nemčiji dosegli večjo storilnost, torej ni v modernejši opremi tovarn, ampak v boljši organizaciji proizvodnega procesa in ne nazadnje v zavesti tamošnjega delavca. Toda tudi naš delavec je v inozemstvu zelo čislan in iskan, ker je umen in marljiv. Povratniki vedo povedati, da bi zaslužki doma ne bili nič manjši, če bi bolje organizirali delo oziroma uporabili delovno silo. Dejstvo je, da v tujini podjetnik delavca izkorišča z racionaliziranjem pro- K-lus predavanj o jugoslovanski meta- aluminija v Evropi. Drugi del pre-iurgljl. Seznaniti hoče nafio javnost davanja bo v številnih slikah pri s prav izrednim razvojem metalur- kazal velike tovarne aluminija v gl j« v nail državi po osvoboditvi, zlasti i metalurgijo aluminija, železa, svinca, cinka In bakra ter s proizvodnjo nafte In premoga kot glavnih energetskih virov teike Industrije. Prvo predavanje, kl se prične v petek, 5. februarja, bo prikazalo boksltno bogastvo Jugoslavije in njeno razvijajočo se aluminijsko Industrijo. Od dosedanjih 2MI ton aluminija na leto, kolikor nam sedaj dale elektroliza v Ijoiovcu, m bo dvignila proizvodnja aluminija na 37.5M ton, ko bosta obratovali še elektrolizi v Kidričevem la v Kaiinah pri Sibe- svetu ln predvsem njegovo uporabo v letalstvu, v ladjedelništvu, v avtomobilski ln kovinski industriji, v strojegradnji, v arhitekturi In na področju privatnega življenja. Svetovna proizvodnja aluminija Je prekoračila dva milijona ton na leto. S tem se Je postavil aluminij poleg jekla v vrsto najvažnejših konstrukcijskih kovin. Novi veliki valjarni aluminija v Ražlnah In v IMPOL-u (Slovenska Bistrica) bosta poskrbeli, da se bo aluminij tudi v Jugoslaviji uveljavil kot kovina moderne tehnike ln s tem odprl nova pota naši mladi kovinski industriji. VREME V PRETEKLIH DNEH 6e nadalje se nam obetajo hladni dnevi Ko se je proti sredini preteklega | Dne 29. januarja ao valovi morske-1 moftne prometne ovire. Prav tako je tedna nad Skandinavijo razrastlo moft-' ga polarnega zraka Se *edno pritekali' sneženje zajelo ves Balkanski polotok, no področje visokega zračnega priti* po omenjeni dolini v zahodno Evropo kar je še pojačalo že itak težko pre-ska, ki je dovajalo k nam hladen, in Sredozemlje, kjer so zaradi tega i hodne predele v osrednjih in jugo. suh zrak iz severovzhodne in severne nastopale dokaj izdatne padavine, I vzhodnih predelih uaSo države. ---------—-------- -------r— pa-------- Rusije, a od severozahodnega Atlanti* prav tako pa so je nad Balkanskim k a je pritekal v zahodno E Sredozemlje vlažen, ši zrak, je s tem nastalo ________ ____ _________ _________ __________________ mensko stanje, ki le povzročalo izdat* pritiska nad Severnim morjem se je ne padavine v zahodni Evropi in v še nadalje razširilo in okrepilo tako, Sredozemlju, medtem ko je srednja da je zajelo v svoje območje predele Evropa dobila le rahlo sneženje z moč- od Gronlanda do Urala. Kakor kažejo vremenski podatki z >(,1«t,okom. popolnoma razkrojilo po. j dn6 2. februarja ob 7. url se področje zračnega pritiska, visokega zračnega pritiska nad Evropo lastalo značilno vre- Prvotno središče visokega zračnega deloma razkraja, vendar se prav tako pomika proti severnemu Jadranu področje nizkega zračnega pritiska. Podatki s 5000 m nam kažejo, da so nad nimi ohladitvami. V popoldanskih Prav tako je bilo značilno, da se »rak'vso'*ek)™—" 38RRtonhi 1^0° medtem urah 27. januarja pa je bilo opaziti, je preko osrednjega Atlantika razSi- - ■ V86 d-? 38 8topl1?3 nl.6 uPo^ zavedni učitelji ta Profe®°koI && Jeni z nižjo pokojnino g 0»- kl so v start Jugoslaviji ^)o ^ predovall. Hkrati z u (Ja 19. člena je bilo doIO<*" 0iP^‘ uslužbenci, kl so bili P° #. » 1J enem členu zadržan fil J##(« VIII. plačilnem razred , prjpSd priznanih službenih janu*^ višji plačilni razred, * • ^ V razvrstijo v Osti V* ustreza njihovim sta us]Užt>ence^ Upokojenim prosvetnim ^»0^" p. se na zahtevo ^ po plačilnem razredu, |et(tlj bili uvrSčenl po službe vpras,n) Odprto je ostalo le * izenačenja med upravno « P službo glede napredova^n,!* ^ plačilne razrede. ... pte^ pislh Imajo namreč u oln09t ” ni učitelji ln profesorji mo ^ vi predovatJ le meJ« * J,- plačilnega razreda. ^ 99 MI H in 99 V/“ Zapisek s sindikalnega občnega zbora Eiek^nr in Elektroobrata v Žirovnici ^ ne pa . Samo naže predlagate, zakaj Se upravičeno, drugi pa .met. pet zajadrali v Z ** doma nekdo pove: ’ iel»'s # zasedanju « ^ jli ^ SINDIKAT NI ZAVZEL PRIMERNEGA STALIŠČA Prav o pravilnejši razdelitvi plačnega sklada znotraj podjetja pa je bilo na sindikalnem občnem zboru bolj malo slišati. O problemu so (razen funkcionarja Mestnega sindikal-‘ C„ nega sveta, kl je problem načel) sku-j nualn pBal° šali razpravljati le dva, trije ljudje i Po pametni presoji je bil ta bč- Kifr^e^n^lTodr^^ur,;! ^ ‘*>or nekaj nenavadnega, nevauk vendar se je trezna razprava končala' danjega. 2e sama psihološka pripra vaših nef Tako nekako so se začeli sindikalni občni zbori Elektrarne in Elektro-obrata v Žirovnici. So se pač v preteklem letu domenili; da imata oba obrata skupno sindikalno podružnico. Nekaj govornikov je bilo zelo ognjevitih, pa tudi pripravljenih, da se udarijo, sicer ne fizično, pa Čeravno je v besedah tudi nekaj zaradi hrupa, ki so ga povzročili predvsem posamezni uslužbenci, kl jim seveda ni bilo po volji, da bi se razpravljalo o privilegijih. Zato občni zbor sindikata ni mogel zavzeti primernih staliSč glede teh problemov. Značilno je tudi to, da na občnem Plodno delo Prirodoslovnega društva Slovenije Člani Prirodoslovnega društva Slovenije so na svojem letnem občnem zboru, ki je bil sinoči v Ljubljani, govorili tudi o velikem delu, Ki so ga člani društva opravili pri zbiranju in pripravi gradiva za prvi Prirodoslovni leksikon, ki ga nameravajo dati v tisk. Veliko uspeha ie imela v preteklem letu tudi biološka in astronomska sekcija. Njihovo glavno delo ni le v vključevanju novih članov, marveč v tem. da tudi med nestrokovnjaki v čim večjem številu vzbudijo zanimanje za prirodoslovje. v« do —27 stopinj 0. Ko se je 30. januarja zgradil močan most med že omenjenima področ- je pokazal zračni relief sleclečo sliko: severnim in srednjim Atlantikom, je Od Kanade preko OrBnlandije, sever- bila s tom Izvržena blnknda dotoka Naslednjega dne, t. j. 28 januarja, jema visokega zračnega pritiska nad ................................. ‘ .....................tla e pi „ nega Atlantika čez zahodno Evropo do morskega polarnoga zraka v zahodno severne obale Afrike se Je raztezala Evropo. Vendar jo v Sredozemlju 8e globoka dolina zračnega pritiska, v obstajalo samostojno srediSčo nizkega katero so pritekali vali vlažnega mor- zračnega pritiska, ki je dajalo dokaj sko-polarnoga zraka In prodirali proti izdatne padavine v srednji Evropi in Sredozemlju. Srednji Atlantik z Azori po vsem Balkanskem polotoku. Tudi v ie bil v območju visokega zračnega naslednjih dneh 81. januarja ln 1. fe. pritiska, prav tako pa jo hilo opaziti, bruarja se je še nadalje jačal zračni da ee že omenjen" področje nad Skan- pritisk nad severnim Atlantikom In linavljo naglo Siri proti zahodu na severno Evropo tor se polagoma po-OrBnland, a nad Panonsko nižino In mikal proti jugovzhodu Področje niz Balkanskim polotokom se je ustvarilo koga zračnega pritiska nad Sredozem-drugo samostojno jedro. Medtem ko ljem so je sicer pomikalo proti jugo-ie dokaj močan val zajol v svoje ob. vzhodu, vendar so je pod vplivom po-močje zahodno Evropo, kjer so nasto- rasta visokega zračnega pritiska nad oile ponovno močne padavine, je sre- jugovzhodno Evropo prousmorilo ln se dozemsko središče nizkega zračnega pričelo pomikati proti severozahodu, pritiska napredovalo proti Jugovzhoda Pod va je lila »kdo bo koga«. V Elektro-obratu jih je bilo nekaj, ki so se pripravili povedati onim iz Elektrarne vse, kar jim gre, pa tudi v Elektrarni je bilo zadnje dni precej govora, da »gornjim« ne bodo ostali prav nič dolžni. In tako se je začelo. Predsednik prečita svoje poročilo, prečita tudi tajnikovo poročilo, da pa bi olajSal delo blagajnika, prečita Se njegovo. Poročilo je bilo kaj skopo. Iz njega se je dalo razbrati le nekaj problemov, najvažnejših pa ni omenjalo. Razpravo so začeli z očitki predsedniku. »PrlnaSal si nas okrog, bil si neiskren, nisi delal, uspel si s svojim predlogom, da nam »vi« lz elektrarne vzamete hi^e, ki so bile naše,« itd. Iz elektrarne so »gornjim« očitali, da se ne spoznajo na daljnovode. Kolektivu, v katerem dela tudi vsemu gorenjskemu otu prav dobro znani rajonski monter NovSak (saj mji nekateri pravijo »elektro zdravnik«') pa se je zdel ta očitek res preveč napihnjen. Dolgo so hodili krog vrele kafie, marsikdo je na račun tega kako krepko in grenko pogoltnil, nekateri se danes po sveta že zmenili 1» vali, da se ločimo ° aS0.« J* ** zase, vi doli pa bodl t.,melf trarne so zahteva!U ,yi d0 so zopet sledili »4l telef°D0 tji« Elektrarni ste nam c >o j, rezali; zakaj ste se v |n0^j jj- vedno nafie. &ar op^ s0 se *'|» Bil je že mrak, tri ^ jali, vedno okrog in j, vi doli«. Duhovi sei ni deJf gll pomiriti. Tov. ^ ^ 8ed»J vplivom, teh vromonskih dogajanj se je na Primorju izredno ojačala hur. tako, da so bili osrednji In ni predeli Balkanskega polotoka po-, ja, kl je imela od časa do časa hitrost novno deležni izdatnih padavin. 1180 do 150 km na uro. Nastopilo ao Poročali smo že o Šolah, kl Jih bodo letos zgradili v Ljubljani. Ena od teh bo tudi 'nova gimnazija v Polju. Načrt zanjo je napravil Ing. arh. Emil Navinšek. ki Je projektiral tudi beži grajsko gimnazijo in novo šolo v Kranju. Njegov načrt gimnazije v Polju bo omogočil znaten prihranek, ki bo po drugem, sedaj sprejetem osnutku, znašal okoli 18 milijonov dinarjev. Slika kaže perspektivni pogled na novo gimnazijo z vzhoda. K. to ne vodi k uspehu, no. »Pa Se kako nam vJtr»j«l (>. če bomo tako teh nezdravih stali« ' bleU>0 „„„.,.1 »nnoodarskib Pr v z um e ti gospo-dan so tu, ta naša troj® J" .8 po r^\t nji bodočnosti krep^ Pa tudi njegove be* dobronamerne, n*s0... . gosp*’ tfl' kdo je, lie >: problemih, oelo dej ^ ja |j lozofija- Tako torej S* „ blilnost, boljfie ^tldi®’ sredstev, nepotrebne j0lofljo*' j|, nekateri imenujejo * «... vmes pa so združeno delo -*> ? .2* In Proti . . zaie lf 4 m ti^al i]rC& terim grmom pa J v 8atae^ M* stolčke se je '8i°‘- ,. „redl°^ i f vodstva ni bil P° VO|an6kolet“ fjt*' žitvo, čeprav 80 na so0 r »p stanku združitev • .,y#ti: t»' vili. Začeli so r8Z® tovodia' JV ne bosta več dva "bra«^, dl knkSno mesto T dlo. Jl)8r straciji bo lahko odi* ^ „ aiintiji — . govoriti “Tjtl - ljudje so začeli * #a. kam. da bodo odp ^ bi p* bilo trola tak iwf° ^ m pof Jr nill« ta mesta. Pr* B d <*> 1 se seveda izgubiJ0 ^ jr darake koristi. skoraj Da P« »is« «og« p^( t lati na idejno po1' J, *bor, i> to pa Je P«kaz“ Wki moral biti vsaj na kofl8^„ bi omogočil pamotrio P d«Pustl L.varl«1 te<° stil * * pravo, ne pa avv" xo',Rr o - . tanje »ml« in raZmi9liJ!L rovntoi naj resno I* januarskem občnen' -aSajo. »» no naj se vpr voda na mlin. skob IZ NAllH KRAJEV tez nehaj let bodo v soriškem ohraju lahko zaposlili vse nezaposlene ženske 8eduj)n<^an^eim 9-bsjoječih tovarn in z graditvijo novih industrijskih objektov bo dobilo zaposlitev vseh tisoč J ezaposlemh žensk — Pomanjkanje uslužbencev z visokošolsko izobrazbo in visokokvalificiranih delavce rtvvMvJSi1 0kra^ v Sospodar-vtte ?„!dvsem slabo raz- ^ .^Pai z vsemi šklm (Sl0,sttlli in novome-osteU^ ,Jem med najbolj za-Narodni v naS1 rcPubllki-bivale a ^ 08 611683 Poletno V.2?*1 komaj 66-977 din bolj se v krajih z no Od 98 UStrij° glblje let‘ gosmdarJi 100'000 din. Vse Približno 4°m n d* 3a Prinaša letno dinarjev -1-™! Jard? 634,000.000 setletnl ^^dne0a dohodka, de- darSva v ^ ?sJazvoju gosP°- Predvidev« S™ okraju pa n« 7 iSJ® Povečanje do 1. 1963 mnijard dinarjev. iotarni r^0 lahko zaposlili v •w3\SSmlta’ w tekstilni> t«>- J** poh^tva in v »Floresu« VBlstv^ii Xeb,ke Sostote prebi-je, k! n j? sjabo razvite industri-delovnn In? zaposlevala odvečno Halno rvriKu*6 v Soriškem okraju Jasno 1000 že*sk za- jih }e gon (Registrirano ijatie.) Tn0S^ ,P® 30 neprijav-»too v 0 ^ zmanjša v«ina C"™1 mesecih, ko dobi *®P°slitev 5'ekaj mesecev trtetvi in obiranju sadja, drugih kmečkih delih. organi v okraju ^anjem, di® ukvarjajo z vpra-iensk in a ,v zaposliti čimveč 110 nezanr^1311!!- ^ Število začas-j®tja Imalr,611 Obstoječa pod-an°gijivogti j? .^je sedanje novo bi lovu volj delovne sile, ^bko zaposlile le, če bi razširile svoje obrate in povečale proizvodnjo. To pa bodo nekatera večja podjetja tudi storila s kreditom, ki ga bodo dobila na podlagi jamstva OLO Gorica ali na druge načine. Razen tega bo dobilo mnogo žensk zaposlitev tudi v podjetjih, ki jih bodo na novo zgradili. V tekstilni tovarni Ajdovščina nameravajo zgraditi predilnico (del potrebnih sredstev je že zagotovljen), nato bi tovarna lahko zaposlila 200 novih delavk. Tudi tovarna cementa in salonita v Anhovem bo potem, ko bodo izvedli rekonstrukcijo posameznih obratov in nabavili nove stroje, sprejela okoli 100 novih delavk. Okoli 150 žensk pa bodo lahko zaposlili v tovarni pohištva »Edvard Kardelj« v Novi Gorici, ko bodo razširili obrate in povečali proizvodnjo. Potrebovali bodo tudi kakih 50 mizarjev, ki pa jih v gorlškem okraju ne bo moč dobiti in naj bi zato prišli od drugod. Ko bodo razširili obrate in povečali proizvodnjo, bodo tudi v tovarni za predelavo sadja »Flores« v Šempetru sprejeli okoli 150 novih delavk. Razen tega nameravajo zgraditi livarno v Solkanu in delavnice za izdelavo cementnih vreč za anhovsko cementarno, kjer bodo zaposlili večje število ženske delovne sile. Občinski ljudski odbori naj bi z zgraditvijo manjših obratov za predelavo kmetijskih proizvodov zaposlili deseta obletnica konference Primorskih žena na Štjaku ‘1U zborlli k na pl.;,« *ensk, ki so v teh dneh v mnogih krajih borke J"**. oživljajo partizanske aktivistke in P°mme na hude dni NOB in razpravljajo o 8v°jih uspehih ter bodočih nalogah *trže konfeti® mbdlo 10 let od ' ■ hce Prkn, februarja 1944. leta »asici v sežanskem i? J® bila6?611«'16 Primorskih žena, V, Štjaku ■ lebn ?kraju?v V38lci bUl v obletnice so v gorlčli^ mesecih so 15 dlvii°hkl‘ai" "streliH Divji J Prašičev ki poviroTSajo veliko m-VMi veliki0, “e v marslko- 'Jbi0- V iadrov.n'tdlo«a prebi- biij *f«er Donnt J bh so te škod- 8orislVwlJ na aii.?te'>ivnls( D Šempetru. "»Vdh^dSka n« ^°i P°vsod do zad. 'aako^enin> i dvorane in z No «„ Predstavi 6tn ob toncu 11 kli podeli ,1 “aSrudtlo igralce. S°'Prl ti, °ddal"e®^va>oi .Iz iz po- toad8?Ba‘a oh Soči nirazu na predsta-fitiri in več gledališča iz Po-—« -~,j pri jftavf "n s°di kjer so imeli dve .oblvniat... krajev svojih dosedanjih uspehih in bodočih nalogah. Na vseh trti zborih so bili tudi kratki kulturni programi s pevskimi točkami, igrami in recitacijami. V nedeljo so žene zborovale v Šempetru, Prvačini in Zalem hribu, že prej pa v Braniku, Solkanu, Kostanjevici na Krasu, Mirnu, Dobrovem to v Brdih. Širšo proslavo te pomembne obletnice so zaradi slabega vremena preložili na junij, ko se bodo v Štjaku zbrale na veliko zborovanje, združeno s kulturno na svojih območjih čtmprej odvečno delovno silo. Kaže torej, da problema začasno nezaposlenih žena v gori-škem okraju že čez nekaj let ne bo več. Zaposlitev bodo dobila tudi mnoga dekleta, ki sedaj životarijo na majhnem koščku zemlje, ker v industriji ne morejo dobiti dela. Kmalu bodo potrebovali 60 zidarjev in tudi nekaj trgovskih pomočnikov V goriškem okraju je le malo moške delovne sile začasno brez delavcev dela. To je približno 30 krojačev, 8 čevljarjev ter 71 delavskih in vojaških invalidov. V začetku gradbene sezone konec februarja pa bodo potrebovali približno 60 zidarjev, ki naj bi prišli od drugod, ker jih v goričkem okraju nimajo. Iz drugih okrajev naj bi prišlo tudi manjše število trgovskih pomočnikov. Očitno pa je pomanjkanje uslužbencev z visokošolsko izobrazbo, visoko kvalificiranih delavcev, inženirjev to tehnikov. V goričkem okraju bi precej teh lahko dobilo zaposlitev. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE V »METALNI« V nedeljo je bil v tovarni kovinskih konstrukcij, v Metalni, v Mariboru občni zbor sindikalne organizacije. Ugotovili so, da je bilo njihovo delo plodno, saj so zabeležili precejšen napredek. Uspeh se odraža zlasti v poglabljanju delavskega samoupravljanja to tudi v večji skrbi za zaščito pogojev delovnemu človeku. Priznali so tudi storjene napake Premalo skrbi pa so posvečali idejno-politični vzgoji in splošni izobrazbi članov kolektiva, čeprav so tudi v tem napredovali. Premalo so skrbeli, da bi nenehno s predavanji ali seminarji poučevali ljudi, ki so se za razna vprašanja precej zanimali. Doicnfcl sc pozimi lzobraZa|c|o Kakor marsikje na Dolenjskem, so izkoristile zimske mesece za učenje tudi žene in dekleta v Vavti vasi; dvakrat na teden imajo kuharski tečaj, enkrat na teden pa se zberejo k ročnim delom. Tečaj vodi tovarišica Ljubica Kulovec. Pomen knjižnico, za igranje in vse kulturno-prosvetno delo. Te dni nameravajo ustanoviti Mladinsko kulturno-prosvetno društvo. S petimi igrami so že osemkrat nastopili, ovirajo jih le slabi prostori v gasilskem domu. Tudi na Malem Slatniku s izobraževanja dobro razume tudi ■ pevci radi nastopajo, v Orehovici kmetijska zadruga v Straži, ki ■ pri Šentjerneju pa je mladina prireja po okoliških vaseh kme- i ustanovila nov mešani pevski Ujska predavanja. Lojze Fabjan i zbor. Novo mesto ob Krki seznanja gospodarje in gospodi-. Nov moški pevski zbor so ne-nje z umetnimi gnojili, z umno I davno ustanovili tudi v Semiču živinorejo ter nego sadja, ki je tudi v tej okolici močno okuženo in ogroženo po kaparju. Precej zanimanja kažejo za izobraževalni in kuharski tečaj tudi deklet« v Brusnicah pri Novem v Beli Krajini; vodi ga prof. Bartol, ki prihaja na vaje iz Črnomlja. Pevci se že pripravljajo na prvi javni nastop. Nadvse prisrčno so minuli te- mestu. Imajo tudi ženski mla- den zaključili kmetijsko-gospo-dinski pevski zbor, posebno ži- j dinjskl tečaj v Preloki, eni izmed vahni pa so pionirji, izmed ka- j najoddaljenejših belokranjskih __________ ______ terih jih kar 70 igra v šahovski j vasic. Preloškim ženam, ki so prireditvijo, žene iz vse Primor- | sekciji. Mladim v Brusnicah ! same dale pobudo za svoje iz-ske. M. D. | kaže precej zanimanja todi za obraževalno delo, je pomagala V Vačah pri Litiji bodo zgradili moderno šolsko Vače pri Litiji so znane širom po Slo vedi ji; tam so stanovali stari Iliri to Vaška situla, ki so jo našli v minulem stoletju, je eden najbolj dragocenih predmetov v ljubljanskem muzeju. Vače pa so bile tudi pomembna partizanska postojanka med Tovariš Tomo Brejc je predaval v Litiji Ljudska univerza v Litiji je priredila v tej sezoni Se več uspelih predavanj. Zadnje predavanje je imel zvezni poslaneo tov. Tomo Brejo. Predavanje jo privabilo precej poslušalcev. Tov. Tomo Brejo jim je govoril o zahodnoevropskih državah in jih seznanil s sedanjimi gospodarskimi, političnimi, kulturnimi in socialnimi razmerami v Zahodni Nemčiji, Belgiji, Nizozemski, Luxemburgu in Fran- skn? *hVc 1, tein' dostovanfn f!,nJ’re-i HP,ot oiji. Posebno živahno je prikazal pre-dalj g^sti krn,|i, kjor' I 'tvn.tolj_ življenje na&ih izseljencev v gledališču M. D, teh krajih, kjer jih cenijo kot izredno delavne. Joie Župančič Najbrž bodo že orlhodnli teden ; ^a*>nu st/etlli z elektriko te i na Goh Zna,n Parttoanuki hkr 1 hizkolo11^’ naPel.iujejo Pa loP Px Stn° omrežje, Br?uave. da D uJej0 hi5ne na-tih dnji teriom ~ morda že 'i bričakovf ~ po tolikle-elek+^xk°nčno vendarie i «ud2?Sfna.lub- °b PO-b>atnjm oblasti, posebno pa iett83 Lesnni m novome- ioi3®- bo r?K *Ustrljskeg3 P°d-i^Hetna «1 nom izpolnjena ^be J* Na. Petrolejske le- o*- Cim ir, k ^imenjala elektri- sk?°Vt-i šoli «°?° imeli’ bodo v ^ to bobi *1k0,3 kuhar- “obrazevalm tečaj za de- kleta in žene. Tako se bo novomeški ekraj z napeljavo elektrike v Gabrje, lri se je izmed vseh vasi v Podgorju najčastneje postavilo v letih narodnoosvobodilne vojne to dalo za osvoboditev domovine menda največ žrtev izmed vseh dolenjskih vasi, vsaj malo oddolžil Gabrčanom in jim pomagal do lepšega življenja. Črnomelj u,, ^ minulem tednu v Črnomlju ni biio rojstev Poročila sta se Ivan Zu-hnlj, oficir TLA iz Boke. In Pavla Pu. hek, usluž. iz Črnomlja. — Umri Je Janez Oerar, mesec dni star otrok iz Loke pri Crnoml jn. NOB. Nekaj čaaa so bile Vače celo osvobojeno ozemlje, ko so se Nemci umaknili lz trga, kjer so bili hudo poraženi Na Vačah je bila tedaj močna nemška postojanka, v bližnji Slivni in vaseh okrog Sv. gore pa so bile partizanske enote. Zato ni šlo partizanom v račun, da imajo v svoji soseski nadležno okupatorsko postojanko. Pregnali so jo na zvit način. Minerji zasavskega odreda so izdelali peklenski stroj to so ga vložili v paket, ki so ga naslovili na ne-rieka nemškega vojaka na Vačah. Ko je vozila iz Litije na Vače poštna vprega, so jo presenetili partizani to so ji podtaknili ta paket, namenjen za komandirja nemške orožniške postaje. Nakana se je povsem posrečila. Ko so člani nemške posadke obstopili došlega kurirja, je komandir odvil paket, tedaj pa se je razpočil peklenski stroj, izdelan v partizanski minerski delavnici. Posledice so bile strašne-več Nemcev je bilo ubitih, šolsko poslopje, kjer je bilo poveljstvo nemške okupacijske čete, pa se je zrušilo ... Ta napad s peklenskim strojem je tako potrl švabsko četo na Vačah, da se je pil priči umaknila iz Vač, ki so postale od tedaj osvobojeno ozemlje. Šolsko poslopje pa Je ostalo v razvalinah in ga zaradi drugih skrbi niso utegnili obnoviti v prvih letih po osvoboditvi. Zato so šolo začasno premestili v ne-ustrezajoče prostore. Sele lani je uspelo Vačanom, da so jim na okraju zagotovili Zveza zadružnic pri Okrajni zadružni zvezi. Ob zaključku tečaja Je bila lepa prireditev, na kateri so nastopile tečajnice v narodnih nošah iz doma tkanega platna. Obiskali so Jih tudi sekretar OK ZKS Martin Žugelj iz Črnomlja, načelnik Okrajnega sveta za prosveto ter predstavniki OZZ. Že dolgo ni bilo, poudarjajo v Črnomlju, v Bell Krajini toliko zanimanja za izobraževanje kakor v tej sezoni. Lepe uspehe v pošolskem kmečkem izobraževanju dosegajo letos tudi v Dobrniču, Trebnjem, na Črešnjevcu, Suhorju itd. In posledice pomanjkljive vzgoje? Pomanjkljiva strokovna vzgojh je v mnogočem zakrivila obratne nezgode. Teh so zabeležili lani 476; 259 jih je bilo po krivdi delavcev. Zaradi nezgod in nesreč je podjetje izgubilo 7812 delovnih dni in bilo oškodovano za nad 16 milijonov din. Skoda bi bila manjša, če bi sindikalna organizacija navajala delavce k večji pazljivosti in če bi še bolj proučevala njihove psihične to fizične lastnosti. Se večji znesek kot pri nezgodah pa gre na račun drugih bolezni, ki jih je dostikrat povzročila pomanjkljiva zaščita dela. Posledice pomanjkljive vzgoje so se odražale tudi pri obiskovanju raznih tečajev. Zakaj nekateri člani delavskega sveta ntso na tekočem? Delegati so potrdili, da je delavsko samoupravljanje v bistvu doseglo svoj namen. Na sejah delavskega sveta to upravnega odbora so sproti reševali problematiko podjetja. Prizadevali so si, da bi izpolnili obveznosti podjetja do skupnosti. Uspeli so celo nekaj dni pred koncem leta izpolniti proizvodni načrt 103-od-stotno. Požrtvovalno so delali to ni jim bilo žal opravljenega dela. V primeri z letom 1952 so izdelali za 50 odstotkov izdelkov. Na občnem zboru so med drugim sklenili, da bodo sindikalno organizacijo še bolj utrdili. Največ skrbi bodo posvetili vzgoji delavcev to vajencev to se trudili čimbolj izboljšati njihove delovne pogoje. IZ IVOVEGA MESTA Komisije pregledujejo stanovanja Sedem kategorij je predvidenih pri ocenjevanju stanovanj v Novem mestu, pri čemer postavljajo štiri komisije, ki popisujejo te dni stanovanja, v zadnjo kategorijo tiste prostore, ki so postali »stanovanja« le kot zasilna. V prvi kategoriji bo v Novem mestu le prav malo stanovanj, pri čemer velja seveda pripomniti še to, da se bo novomeška I. kategorija v ceni bistveno razlikovala od podobne kategorije večjih mest. Mesto je razen tega razdeljeno v tri cone; v prvi je središče mesta, v drugi Kolonija, Grm. Ragovska cesta do Žabje vasi, v tretji pa ostali okoliš in obrobne vasi. Najemnina v dragi coni bo za 10 odstotkov, v tretji pa za 25 odstotkov nižja od najemnin v središču mesta. Delo komisij nadzira posebna komisija, vse priprave za kategorizacijo stanovanj in določitev novih najemnin pa vodi svet za komunalo pri Ljudskem odbora mestne občine. Tudi v gasilskih društvih bo morala delati Socialistična zveza Minuli četrtek je bil v Novem mestu plenum Okrajnega odbora SZDL, na katerem so člani poslušali poročila o stanju v gasilskih organizacijah okraja, o vzrokih mladinskega kriminala v okraju ter o pripravah za ustanavljanje ženskih društev. V obsežnem razpravljanju so člani plenuma izmenjali svoja mišljenja o mnogih negativnih straneh dela gasilcev, ki so sicer v po- zadostna sredstva za novo šolsko poslopje. Okraj Ljubljana-okolica je bil uvideven to je izdelal načrte za moderno šolsko poslopje ter poskrbel tudi za kredite v znesku 33 milijonov dinarjev. Dobro voljo pa so pokazali tudi Vačani in so obljubili, da bodo prostovoljno delali in dali pesek, gramoz, kamenje in les. Tako so začeli delati že lani jeseni. Takoj vojnih letih lepo napredovali, ko bo nastopilo boljše vreme, pa vendar pa v marsikaterem dra-bodo dela pri šoli nadaljevali. štu politično slabi ljudje ovirajo —jž— I večji razmah organizacij, branijo BRALCI NAM PIŠEJO: KAJ BO Z OSTANKI BOROVNIŠKEGA VIADUKTA? Borovniški viadukt jo bil Krrajon storili vse. kar jo potrebno glede ia prod ato leti in je bil v 8rednji Ev. Iščite borovniškega viadukta. L. ropi edinstveni gradbeni akt. Ce-aenj je bila speljana dvotirno proga Dunaj—Trst. Nosilo ga je 24 zidanih stebrov i* naravno klesanega kamna. Dolg je bil približno 500 m, visok pa 48 m. Gornji del, zidan iz opeke, se Je končal v obliki loka. Med vojno je bil porušen. Po osvoboditvi je bila proga spoljana okoli Borovnloe. Odborniki ljudskega odbora v vnioi so sklenili, da bodo ohranili ostanke viadukta kot kulturni spomenik In so razvaline deloma o6lstili. Na enem izmed napol podrtih stebrov viadukta naj bi postavili spomenik padlim bor, oom med NOB. Občinski ljudski odbor iz Borovnice se je o tem dogovoril tudi z Zavodom za zaščito kulturnih spomenikov. Le-ta je obljubil, da bo o tem razpravljal. Do sedaj pa niso v BorovnioJ še nič zvedeli, kako Zakaj zobna ambulanta v Novi Gorici ne sprejema pacientov Mnogi zavarovanci socialnega zavarovanja iz Nove Gorice in okolioe zaman trkajo na vrata zobne ambulante: Na vratih le-te je napisano: »Novih pacientov začasno ne sprejemamo«. Tudi doslej so mnogi morali čakati na popravilo zob ‘po leto dni in še več. V Novi Gorici je namreč le en sam zobar, čeprav bi morali biti najmanj trije Večkrat pa je temu vzrok tudi pomanjkanje materiala za popravilo zob. Materiala pa baje zato ni, ker banka zaradi neurejenega knjigovodstva pri zdravstvenem domu ne daje na razpolago potrebnega kredita. Morda pa bi se te stvari le dale urediti, tako bo z viaduktom in s spomenikom. Pre- da bi zavarovancem ne lilo potrebno blvalci in člani ZB v Borovnici želijo, da bi pristojni organi kmalu toliko časa čakati na popravilo vob H. i. v društva vstop mladini to ženskam ter vztrajajo na stališču, da gasilstvo nima »s politiko nič opraviti«. Organizacije SZDL bodo, tako je sklenil plenum, sodelovale z vodstvi gasilskih organizacij ob njihovih letnih občnih zborih ter se borile za zmago naprednih misli tudi v gasilskih društvih. Mestna hranilnica ima že nad i milijone vlog Lani v septembra je bila ustanovljena Mestna hranilnica, ki kaže razveseljiv napredek, saj ima iz meseca v mesec večji promet. Da imajo delovni ljudje Dolenjske čedalje več zaupanja v domači denarni zavod, potrjuje med ostalim tudi stalno naraščanje hranilnih vlog Samo v januarju so vlagatelji n. pr. vložili v Mestno hranilnico za 1,102.000 dinarjev hranilnih vlog. katerih ima hranilnica trenutno nad 4,300.000 din. Vzporedno z vlogami pa narašča tudi število prošenj kmetov, obrtnikov, nameščencev in dragih, ki želijo v hranilnici kratkoročna posojila. Tudi teh je Mestna hranilnica zadnje mesece izdala precej. Novo mesto v letošnjem Prešernovem tednu Za letošnji Prešernov tttOen je pripravljen v Novem mestu spored, po katerem bo v petek 5. februarja zvečer v Dom n ljudske presvete literarni večer članov DruStva slovenskih književnikov. Sodeloval bo orkester KD Dušan Jereb In moški pevski zbor. V soboto bodo člani dramske družine KD Dušan Jereb igrali premiero T>e-•" ijpvp Ido bežni treh kraljev, v nedeljo 7. februarja zvečer pa bo ob 20 uri v Domu ljudsko prosvete koncert orkestra KD Dušan Jereb in godbe novomeške garnizije JLA.. Kočevje Od 23. do .30. januarja «tn bila v Kočevju rojena 2 otroka, umrl ni nihče. Poročili pa so se: Frane Mutejka in Olga Lavrič, oba iz Kočevja: Anton Žaprar in Cecilija Progar, oba iz Kočevja. Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli Marija Krajc, roj. Mrhar, doma iz vasi Lipovec, fara Doleuja vas pri Ribnici« Marija Kranjc, staru 62 let, doma iz Begunj pri Cerknici, Edvard Čampa, star ČU let, rojen v Ameriki, Frančiška Longino, roj. Lavližar, stara 65 let, doma iz Lanifič pri Škofljici, Frančiška Kavčič, roj. Popit, stara 74 let, doma iz Rovt pri Ivo- fratcu. Franc Prah, star 53 let, doma z vasi Veliki Mulenc občina Krška vas pri Brežicah, Jože Rebek, star 66 let. doma iz vasi Vrtovine pri Cerknici, Jože Pozevnik, star 6(1 let, doma lz Bončeva pri Veli kih Laščah, Franc Beniger. star .53 let doma iz Trnovega na Notranjskem, in Ivana Terček roj. Fortuna, stara S2 let. do-ma iz vasi Razore pod Lipo pri Vrhniki. V Barbetonu je umrl Janez Cimperman, star 80 let, doma iz vasi Kot pri Ljubljani; v Wittu je umrla Frančiška Škrbine, stara 73 let, doma iz Loke pri Litiji; v La Salle je umrl Ray Ravnikar, star 82 let. rojen v Ameriki; v Library je umri Franc Mejak, star 72 let, doma Iz Landola pri Senožečah; « Nashwauku je umrla Terezija Volk. stara 66 let, doma Iz Fužine pri St. Rupertu; v Avelli je umrl Janez Debelak, star 6R let, doma iz Hotavelj nad Škofjo Loko; iv Youngstowuu je umrl Jože Robnik, I star 7J let doma iz Luč pri Celju. KULTURNI OBZORNIK C SPOBT IN TELESNA VZGOJA Francoski balet v Ljubljani Pariški gostje so dobili vse priznanje za dosedanje nastope Drevi bo v ljubljanski Operi činstvu občudovanje in opravičila aaaluženo priznanje, temveč osvojili S°uSnlk^l8kkult“n!Vd«iodek" !mnen;ie ve5tne evropskih kritikov, ki "aj večje simpatije navdušenega ob- i' ' - ‘ Lepote Gorjancev so še vedno za mnoge zaprta knjiga ršnega doživimo pri na« le mlado umetnico štejejo med prve ko- redko. Po uspelih nastopih pariškega baleta Janine Charrat po drifglh krajih Jugoslavije bo ta znameniti ansambel priredil tudi v Ljubljani nekaj predstav. Kakšno mesto zavzema skupina Janine Charrat v svetovnem ali evropskem baletnem merilut Kodikokrat slišimo pred gostovanjem te besede! Toda le po prvem večeru nihče več ne misli na hierarhično lestvioo in stopnjo, ki jo ima na njej ta, tako po letih plesalcev kakor po svojem obstoj« dooela mlada druiina. Pa tudi ni važno, 6e so prvi, tretji ali zadnji, ko so vtisi, ki jih puste, tako motel. Janine Oharrat je s svojo originalno koreografijo vzbudila pri ob- Riko Debenjak povabljen v Cincinatti Slovenski slikar in grafik Biko Debenjak, ki je v drugi polovici januarja razstavljal svoja dela ▼ grafičnem salonu v Beogradu, je povabljen na III. mednarodni biemnale litografij v Cineinattiju (država Ohio, ZfiA). Letos bo Debenjak razstavljal še na UeanaJu v Benetkah, kjer bo zastopan z desetimi deli, nato pa na mednarodni razstavi grafike v Ar bonu v Švici, Debenjakovo grafiko je beograjska kritika zelo ugodno ocenila. Izmed 80 del (lesorezov In litografij), ki so bila na razstavi, je bilo 10 odkupljenih, kar pomeni vsako tretje delo. Pred odhodom iz Beograda je Biko Debenjak izjavil: »Zelo zadovoljen sem z uspehom in hvaležen beo grajskemu olčinstvu, kritiki In umetnikom, ki »o me lepo sprejeli, tem bolj, ker je bila to moja prva raz- j reografe. Izvajalci so se tako vživeli j »Nikoli doslej nismo naleteli na v svoje vloge, da so ne samo prejeli ’ občinstvo, kakor je vaše,« je dejala Nedavne ugotovitve občnega zbora iy>vomeške podružnice Planinskega društva, da so lepote Gorjancev večini naših ljudi še vedno zaprta knjiga, so bridka resnica. Le redkokdaj se »zmoti« turist, da zaide na Gorjance. Iz Novega mesta do vedno oskrbovane koče »Vinka Paderšiča« pri Gospodični je prek Hrušice skozi Gabrje oelo pošlim le dobre tri ure stava v Beogradu.« N. M. Iz mariborskega gledališča Huxleyev »Strup« (Giocondin nasmeh) tudi na mariborskem odru Tretja dramska premiera (v soboto 28. januarja) mariborskega gledališča je bila Huxleyeva dramatizirana novela »Giocondin smehljaj« (oziroma »Strup«, kakor nosi naslov dramski prevod Jara Dolarja). Bedkokdaj se povest ali novela, prenesena na gledališke deske, dobro posreči. Tako je tudi pri tem delu. Novelistične prvine so vidne preveč jasno, da jih ne bi gledaleo mogel opaziti. Za to Huxleyevo delo bi mogli reči: izvrstna psihološko družbena novela, a slabša psihološko kon-verzaeijeka drama, brez tistih prepotrebnih dramskih elementov, ki drže vsako odrsko delo pokonci. Filmski soenarij iste novele, .Njeno maščevanje*, je znatno boljši od njegovega dramskega dvojčka. Razumljivo, da se slabost samega dramskega dela mora odražati tudi na igralcih in v upriw>ritvi, saj jim ne nudi tistega, na kar se igralec lahko v dobri drami opre. Tako je potekala mariborska uprizoritev v le redkokdaj resnično dramatičnem vzdušju. Delo je bilo za režiserja (Jaro Dolar) in igraloe ne glede na že povedano trda preizkušnja. Mislim, da je bilo potrelno mnogo truda in požrtvovalnosti za vse, ki so tako ali tako sodelovali pri izvedbi, da «o delo mogli uprizoriti. To velja predvsem za nosilce glavnih Vlog: Mileno Godinovo (Janet SpenceO, ki je bila svoji težki vllogi kos v glavnem skozi vso dramo. Bila je res »individualen ženski tip« tudi v tej svoji vlogi, kakor je zapisal o njej hamburški docent Gerhard Krause v nekem nemškem listu; za Franja Blaža (Dr. Libbard), ki se je v svoj lik, kakor navadno tudi tokrat izredno poglobil, a je bil v dialogih odločno pretih, kar velja mestoma tudi za Go- Novakovih. Zormana v naših re-dinovo (verjetno gre to na račun re- vijah srečujemo dokaj pogosto. žijeO; za Huga Florjančiča (Henry Prešernova družba je letos izdala Plesalka Maria Frls lz pariške baletne skupine Janine Charrat, ki bo drevi prvikrat nastopila v ljubljanski Operi ugledna članica ansambla — »čigar spontano navdušenje se takoj mani. festira v odobravanju. Naše občinstvo je ali blazirano in ga nič več ne navdušuje, ali pa molovsko, da ' ga navdušuje le tisto, kar je v modi. I Pri vas pa je dovolj resnične apon-j tanostl, ki se n« sramuje svojih manifestacij.« Beograjski kritik končuje svojo nadvse pozitivno oceno o nastopu skupine Oharrat « besedami, da si samo želi ponovnega gostovanja in novih programov. Huttom), ki Je v tej kreaciji, morda najbolj nepsihološki od vseh, pokazal znatno več globine, kakor pa smo je bili pri njem vajeni do sedaj. Bolničarko Braddook, pisateljev glavni instrument v igri, je prikazala Slava Gorin&kova v svoji običajni, značilni interpretaciji. Doris Mead je igrala na premieri Nedeljka Kacinova. Bila je v stilu lika, ki ji ga je odredil pisatelj; najprej naivno, otroško ln polizobraženo dekle, ki bi »raje še enkrat prebolela ošplos, kakor pa čakala na porod«, a jo končno samo dejanje zastrupitve moževe prejšnje žene zresni. Med ostalimi, recimo, stranskimi vlogami je bil dober Franjo Kumer kot hromi general Spence (čeprav ne vem, zakaj jo bil drami sploh potreben), pa tudi Pavla Brunčkova (Klara), Mira Beden kova (sol arioa) ter oba paznika (Marjan Bačko in Jože Samec) so ustrezali. Ees dobro sceno je intuitivno postavil Vlado Rijavec. V. t. Nemci so zadovoljni s svojo filmsko proizvodnjo Bevija »Film Bl&tter« piše, da J« bilo preteklo leto za nemško filmsko proisvodnjo leto napredka. Proizvodnja m Je ne samo povečala, marveč fcndl znatno zboljšala v pri. meri s prejšnjimi leti. V Nemčiji ifl več strahu pred tujo konkurenca. Na trgu iščeio nemške film« bolj kot v prejšnjih letih. Tabela, ki jo Je objavila ta revija, kaže, da se je povečalo povpraševanje po nemških filmih od 1950. do danes od 50 na 147 filmov, medtem ko se je po angleških in franooekih povpraševanje znatno zmanjšalo. »NASA SODOBNOST" je zaključila prvi letnik Zadnja, dvanajsta Številka Na- | njegov mladinski tekat, še sodobnosti se dokaj razlikuje kaj več kot plodovjJtost od prejšnjih. Teža revije — v be-letrističnem in esejistično kritičnem delu — je v prevodih. V proznem delu prinaša ta številka zaključek Hemingwayeve novele »Starec in morje«, novele, ki sodi med najuspelejše tekste vodilnega ameriškega pisatelja. Skromen, ob Hemingwayevi umetniški potenci neznaten je prispevek Iva Zormana Odlomek Iz romana o ZAČETEK TITOVE ŠTAFETE PLANINCI MAKEDONIJE PONESLI ŠTAFETNO PALICO skozi snežne viharje Skoplje, 2. febr. Davi ob 9. uri so s pobočja Titovega vrha na Šar planini plandnoi Makedonije ponesli palioo Titove štafete planincev Jugoslavije. »Tebi, tovariš Tito,« poudarjajo med drugim v pozdravu planinci Ju. goslavije predsedniku republike, pošiljamo s tega kraja tople planinske pozdrave, čestitajoč Ti k 62. rojstnemu dnevu. Iz vsega sroa Ti želimo srečno in dolgo življenje v dobro naših narodov.« Skupina planinoev i» Tetova in Skoplja, ki je ponesla letošnje pozdrave tovarišu Titu, se je borila s hudimi vremenskimi neprilikami. Niso se mogli povzpeti na Titov vrh spričo snežnega viharja, hudih zametov in nevarnosti plazov. Vendar smeli planin, el kljub nesreči, ki jih je doletela dan poprej, niso klonili. Ce že niso mogli s Titovega vrha, so vsaj z njegovega pobočja ponesli tovarišu Titu svoje pozdrave. Včeraj popoldne je skupina nosilcev štafete prispela v planinski dom na Popovi šapki, sinoči pa v Tetovo. Štafetno palico so danes prenesli v Go. stivar. Hudi snežni zameti so precej ovirali normaJen pohod štafete, vendar je le-ta z velikimi napori vse težave premagala. BANE SEKULIČ TRENER DRŽAVNE REPREZENTANCE Člana komisije za pripravo drž. reprezentance ing. Arsenijevič in Tir-kovič sta se včeraj popoldne sestala s trenerjem nogometnega moštva »Spartak« Banetom Sekuličem. Seznanila sta ga s sklepom upravnega odbora, da bodo določili trenerja, ki bo pripravljal državno reprezentanco na kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo z Izraelom in Grčijo. Znano je, da je bil Sekulič kandidat št. 1 za trenerja državne reprezentance. Bane Sekulič je izjavil, da bo treniral državno reprezentanco in da je to zanj čast ter da sl bo prizadeval i složno s komisijo za pripravo ln sestavo državne reprezentance storiti vse, kar Je v njegovi moči, da bi se naši najboljši nogometaši kar najbolje pripravili na pomembne kvalttlkacij-ake tekma. hoda. Prelepe košenice pod Malčevim krčem ln pod potjo od planinske koče k Tovarni in tiste pri Miklavžu so posebno v teh mesecih idealna smučišča, ki vabijo začetnika in vrhunskega tekmovalca, da Hh preizkusita. Minuli petek in soboto je obiskalo Gorjance 19 članov in članic novomeškega »Rodu« gorjanskih tabornikov. Na košenicah so našli odlična sankališča, veselja pa ni bilo konec, ko so se vozili po »bob progi« nad Gabrjem. S tečajniki smučarji in taborniki je januarja obiskalo Gorjance komaj 74 ljudi. Kdor je videl Gorjance pozimi in šel skozi njihove zasnežene gozdove, jih ne bo pozabil nikoli več. Žalostno je ugotavljati, da koča »Vinka Paderšiča« skoraj leto in dan sameva, čeprav je odlično oskrbovana. Brez obiskov pa bo treba to planinsko kočo bržkone zapreti. Kaj pomeni to za komaj razvijajoči turizem na Dolenjskem, menda ni treba posebej razlagati. Resnica je, da smučarji, ki že poznajo Gorjance, ne morejo prehvaliti lepote odličnih smučišč. * Minulo nedeljo so se na Gorjancih pomerili v smuku smučarji novomeškega okrožja. Na 500 m dolgi progi je zmagal Ludvik Perič 22.4, pred bratom Andrejem 23.3 in Slavkom Petrovičem (Trebnje) 24,8. V nedeljo bo na Gorjancih okrožno prvenstvo v alpskih disciplinah in »Gorjanski veleslalom«. Prihodnjo nedeljo pa bo tradicionalni »Gorjanski smuk«. Vabljeni so smučarji vseh dolenjskih društev. Prireditelji pričakujejo, da se bodo vabilu odzvali taidi slovenski vrhunski smučarji. VESTI IN DOGODKI Veleslalom za rudarsko svetilko Trbovlje. — Pred dnevi je »Rudar« organiziral na Mrzlici tradicionalni veleslalom za rudarsko svetilko. Tekmovalo je 24 tekmovalcev. Proga je bila dolga 1200 m s 36 vratci in 300 m višinske razlike. Med člani je zmagal Sveto Majdič (Trbovlje) 1:12,3, med mladinci pa Danijel Jagnič (Celje) s časom 2,30. NAMIZNI TENIS Zmaga Grafičarja na Švedskem Enkosping, 2. febr. Zagrebško namiznoteniško moštvo Grafičar je včeraj premagalo v Enkospingu (Švedska) mešano švedsko moštvo s 4:1. Madžari v Egiptu Kairo. 2, febr. Madžarska državna reprezentanca je včeraj premagala izlTano reprezentanco 18:1 (6:0). DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU PRELOŽENO Beograd, 1 febr Zaradi neugodnega vremena »o bila preložene pr-veratvaae tekme v hokeju na ledu. Organizatorji »odljo, da ae bo držav- no prvenstvo začelo bržkone jutri z naslednjimi tekmami: Spartak — »Ljubljana«, »Zagreb« — »Jesenice«, Mladost — Partizan. HOKEJ NA LEDU SZ : Švedska 8:2 Helsinki, 2. febr. , hokeju B.‘ SZ je včeraj Pomagala v n g;2 (i,i, ledu švedsko reprezentanco 3:1, 4:1). KOŠARKA * Kakšen ključ je pravu«£ Pred kratkim je Koša^ars^ za Hrvatske predlagala p[edlog s« hrvatsko košarkarsko Slovenci ln Hrvati razu iclju-sprejeli. Liga bi se osnovala P SI°' ču: 3 društva iz Hrvatske, veni j e in 1 društvo iz BiHu g se n£ Na nedavni skupščini zporeditJ* kateri niso strinjali s to t ta koi^ jo. češ da slovenska jcv®Us0Sedm rer ke odtehta množičnost v publiki. Ali Je res tako? zvez» Slovenska predstavnika hrVat ligi sta osvojila 2. ln 5. n ska društva pa 3, 7- *•. pa mnoijg bile moči izenačene. ln »J nost? Slovenija ima 21 k taK0 5, košarkarjev, Hrvatska P Torej to® klubov s 749 košarkarji. bo. flf tu izenačenost, le ■> v s‘ število klubov in njih ci pada- veniji raste, v Hrvatski P vllne)e. Ali ne bi bilo zato sed> če ni mogoča razširitev republT tretjemu predstavniku o tekm^ iste pravice z izločilnim ,ae PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM V NOGOMETU - NE SPREJEMAMO ULTIMATOV je izjavil predsednik Grške nogometne federacije g. Mermingas lec — branilec Rosldis. V novi repre- volj preskrbljeni. Julij Betetto s svojimi sodelavci na nedeljski jubilejni predstavi »Seviljski brivec« vendar bi mu težko priznali. Njegov Odlomek iz romana, objavljen v tej številki Naže sodobnosti, se niti motivno niti sitilno ne razlikuje od povprečne proze naših prazaikov v drugi polovici prejšnjega stoletja. Originalno poezijo zastopa le Jože Javoršek, in sicer z eno samo pesmijo Edina prošnja. Dokaj prostora pa je posvečenega prevodni poeziji: Tit Vidmar objavlja svoj prevod Puškinovega Bah-čisarajskega vodnjaka. Bahčtea-rajski vodnjak je prevedel že Ivan Hribair, ponovno — poslužujoč se Hribarjevega prevoda — je to pesnitev ali »povest v verzih« pripravil in izdal Tine Debeljak, vendar Tit Vidmar ni opravil brezplodnega dela, če je oskrbel še tretji prevod. Uvodoma prinaša dvanajsta številka Naše sodobnosti esej »Nekoliko besed o hrvaški sodobni književnosti«, predavanje, ki ga je hrvaški pisatelj Marijan Matkovič Imel v Društvu slovenskih književnikov. Pod rubriko Kritika beremo Vlada Vodopivca oceno Knjige o tovarišu Titu ter H. G. Apoteozo Domovine na vasi, panegirik Pomladnemu dnevu Cirila Kosmača. Karel Dobida ocenjuje tri najpomembnejše slikarske razstave v preteklem letu' Belgijska umetnost zadnjih sto let, Gasparijeva retrospektivna razstava ter Mednarodna razstava barvne lltogra-l fije. (Posebej za »Borbo«) Atene, 2. febr. Grška nogometna federacij« trdovratno vztraja pri svojem sklepu o diskvalifikaciji 14 članov državne reprezentance zairadi nediscipline. Čeprav nas ločita samo še dva meseca do mednarodne tekme mod Izraelom in Jugoslavijo in kvalifikacijskih tekem za svetovno prvenstvo brez kaznovanih igralcev kar pomeniti svojega sklepa. Zvezni kapetan ima nalogo sestaviti novo mo-fevo brez kaznovanih Igralcev, pa povzroča živahne komentarje. Povsod poudarjajo, da bo trdovratnost federacije prizadela veliko škodo grškemu nogometu, ki Je zadnji čas žel pomembne mednarodne uspehe. • Obrnili smo se na predsednika grške nogometne federacije Merminga-sa, ki se že 85 let aktivno ukvarja l športom. Le-ta nam Je dal nekaj po-jasnil. — Prosili bi vas kot uradnega predstavnika, da nam pojasnite, zakaj federacija vztraja na svojem prvotnem sklepu. — Tik pred kvalifikacijsko tekmo z Izraelom Je 14 igralcev državne reprezentance zapustilo skupno taborišče v Ekaliju ter postavilo upravnemu odboru federacije ultimat: če ne bodo dobili tudi za tekmo z Izraelom enako denarno nagrado, kakor za tekmo z Italijo (750.000 drahem namesto obljubljeni 500.000), ne bodo jutri nastopili. V takšnem položaju nismo vedeli kaj bi storili in smo sprejeli zahtevo. Pravzaprav ne bi Imeli nič proti takšni zahtevi, če bi Jo že prej postavili, toda na običajen način, saj ne moremo sprejeti nikakršnih ultimativnih, ali če hočete, žaljivih po- njega. Zdi gajanj. Pri tem Je treba upoštevati, ” da ima morala Igralcev v športu veliko vlogo. — Cez nekaj dni, Je nadaljeval predsednik Mermingas, smo sprejeli sklep o diskvalifikaciji 14 igralcev državnega moštva s tem, da smo prepovedali kapetanu moštva Muratisu dosmrtno igranje nogometa. Sedanji upravni odbor Je pri tem sklepu tudi vztrajal, kar pomeni, da letna skupščina, ki bo meseca avgusta, ne more spremeniti sklepa. — Ali bi nam povedali, kako Je sestavljena nova državna reprezantan-ca, ln kakšna Je njena kvaliteta v primeri s prejšnjimi. — Ker zvezni kapetan še ni povedal svoje, Je izjavil Mermingas, nimam tudi Jaz kaj posebnega pripomniti. Zanesljivo Je, da bo kapetan reprezentance, nekaznovani stari igra- lec — Branilec Rosldis. v novi repre- volj presKrmjem. raw~il0'i zentancl bosta nastopila še dva stara ki znaša povprečno ,svojih Klu igralca, ln sicer v napadu Papantonlu drahem, prejemajo ou t0UK5na', i£n» in vratar Penderopulos, ki se je ude- hranarino, ki je prav tanovU ležll olimpiade v Helsinkiju. Sodim, — Je mar res, da da novo moštvo ne bo slabše od prejš- »športna stava?« se ml, da bo pirejski »Olimpiakos« tudi sedaj dal največ Igralcev za reprezentanco. S tekme Jugoslavija : Grčija 1: ® „o- — To drži. Le ?,?a °kl ^ polovice čistega dohodka, g nj n1 b0(jo dobile športne organiz ,cer pa od- ločenega za nogomet- državnLmet11 o tem še razpravljali .0 nog° lCu vi in sodimo, da ne .a| na napravili krivice gospod Mermingas le M- Avra"'oVi{ PROFESIONALIZEM JE IZ FINANČNIH RAZLOGOV NEMOGOČ — Govorijo, da Je spor v zvezi z uvedbo profesionalizma? — Federacija ne sodi, da Je prav to vzrok. Toda uvedba profesionalizma v Grčiji ni možna iz finančnih razlogov, ne, glede na to, ali so ali ne takšni nameni. Poglejte dejstva, zaradi katerih ne moremo uvesti profesionalizma: 1. država ne daje nikakršne podpore športnim organizacijam, 2. davek na vstopnice za nogometne tekme znaša kakih 40"/o. Tako se nam je pripetilo, da Je od skupno 400 milijonov drahem ob prodaji vstopnic za tekmo z Izraelom, ostalo federaciji po kritju vseh stroškov le 28 milijonov drahem, 3. razpolagamo z majhnimi sredstvi, potrebe pa so velike. V milijonskem mestu Atenah Imamo le eno igrišče, ki lahko sprejme do 30.000 gledalcev ter več kot 350 klubov s 7000 igralci. Pred vojno smo imeli 100 klubov s 4000 igralci. Cene vstopnic so prenizke, ne moremo pa jih zvišati, saj bi se v tem primeru zmanjšalo tudi število gle- i ___ dalcev. Navedel bom samo en primer: obiskujejo pa tud h jn tt ja v Franciji stane vstopnica približno 3 I nlh teoretičnih taktic jzjavUa’ r-dolarje, pri nas pa man) kot en dolar. ! vnT.asanuii Trener HUS1 „a 1 . — Sicer pa, je nadaljeval Mermin- j vpraSa"'ln- lre nls0 odšH gas, ne moremo reči, da Igralci treh : 80 storili prav, Q &k naj večjih atenskih klubov niso do- i nejo, saj so ves cas Proleter .je Prl Nogometaši Pr°letfrinravVj°,PS Januarja korenito P* P zve-tekmovanja^^ Redn nadaljevanje lige. Trenira jih Bern »Ufedens>“” Štirikrat ra*' DIN1 A nam mar kaj ukradli? Povej, Lea...« »Mislim, da nas mama ne bo pustila k Maksu. Niso nam sicer nič ukradli, morda pa so nam le, ne vem, oni so Nemci. Ne, nič niso ukradli.« — in dokler sem to govorila, sem premišljevala, ali se bo mama res vrnila, ali bo tudi njo ovirala formalnost. Zaslišala sem korake in prehitela sem vse in kriknila »ma- sem menda zaspala. Prebudil me je jok malega bratca — imel je šele osem mesecev. Isa ni več ležal. Hodil je po sobi ko kak odrasel in pestoval v naročju malega. »Lea, gotovo je lačen. Poglej, nosim ga, toda noče prenehati. Joče.« »Niti kapljice mleka nimamo,« sem dejala. »Šla bom k Maksovim, da mi ga bodo malo poso- ma!« Stekla sem k vratom, da bi ji jih odprla. Vrnila sem se potrta in dejala ko sama zase: »Ni ona!« »Sedaj se bo vrnila; kadarkoli je rekla, da se bo vrnila, se je vrnila,« je dejal Isa. Jaz pa sem samo ponovila za njim: »Da, vrnila se bo.« Nato sem bila tiho. Tako, v tem tihotnem miru dili. Ko bo pa prišla mama, jim ga bomo vrnili.« Naglo sem vstala, ogrnila sem si plašč in stekla k njim. Pozvonila sem enkrat in še enkrat. Odprla mi je Maksova mama. Sram me je bilo prositi karkoli, toda morala sem. Hotela I sem se že vrniti, ne da bi jo prosila, toda vedela sem, da bo mali še naprej jokal. Dejala sem: »Teta Miclka, prosim vas, če imate malo mleka... mama je odšla, pa je še ni ln če bi hoteli... mali se joče ...« Vrata so zaloputnila. Obstala sem osupla. Slišala sem: »Kdo je bil?« povprašal je Maksov oče. — »Nihče 1« — je odgovarjala teta Micika. — »Ona mala Židinja, prosjači. Odprla sem pač samo zaradi formalnosti.« Nato sem še slišala, kako je pripovedovala o nekem blagu za obleko. Počasi sem se vzpenjala po stopnicah, toda besede so me lovile. Tekle so za mano. Ko sem vstopila, mi je bilo malo laže. Zaprla sem za sabo vrata in besede niso mogle noter, niso mogle priti k nam, v stanovanje. Mali je jokal, Isa je jokal, pa sem še jaz zajokala. Pričelo se je že mračiti toda matere še vedno ni bilo. Postajalo me je strah. Nisem vedela, kaj naj storim. Skoraj bo policijska ura, in tedaj ne bodo več smele na ulico. Kaj naj storim, kaj. »Obleci si plašč,« sem dejala Isu. Malega sem vzela v naročje in šla sem v temo. Ulice so bile skoraj prazne. Le tu pa tam je kak človek šel počasi mimo nas, toda nihče nas ni ne pogledal ne ustavil. In nihče na ulici nam ni pomagal. V glavni ulici nam je zaprl pot rdeči tramvaj z napisom »Ftir Juden verboten! Za Žide prepovedano!« Zdelo se mi je, da je vse proti meni, ta tramvaj, ljudje v njem in ljudje na ulici. Prišli smo pred taborišče. Bilo je mračno. Obdajala ga je bodeča žica. Toda mame tukaj ni bilo. Tudi očeta ne. Nikogar ni bilo. Taborišče so preselili. Mame ni bilo! In nikdar več je nisem videla. Postala sem mama, sestra, oče, z žepi, v katerih je bilo samo dvanajst let, sama v noči, sama v vojni Zajček na luni V davnih časih so v nekem gozdu živeli: šakal, opica, vidra in zajec. Bili so znani po svoji pameti in dobroti. Nekoč pride v ,to gozd nek starček. »Dober dan, šakal!« je dejal starček šakalu, ki je sedel ob cesti. »Usmili se me, ves dan nisem ničesar jedel, daj mi kaj.« »Prav rad. Danes sem imel obilen lov. Ostalo mi je še dosti mesa. Takoj tl ga prinesem iz brloga.« »Ne, hvala, mesa ne jem,« je odvrnil starček in šel dalje v gozd. Ob potoku je srečal vidro. »Dober dan, vidra,« je dejal starček. »Usmili se me, ves dan hodim in nisem še ničesar užil. Daj mi kaj.« »Takoj,« je rekla vidra, se potopila in izvlekla iz vode ribo. »Ne, hvala, rib ne jem.« »Potem ti nimam kaj dati,« je rekla vidra in odplavala. Starček je šel dalje. Srečal je opico. »Dober dan, opica,« je rekel, »utrujen sem in lačen, daj mi kaj.« Opica mu ponudi nekaj fig. »Ne, hvala, sadja ne jem,« je odvrnil starček. kjer jok je in stok in taka tema, bolj strašna menda ko kozji je rog. O, prosim bodite marljivi zato, sicer, verjemite, zgodi se lahko, da strašni bav-bav bo k vam prišantal in vzame, ojoj! zares vas s seboj! »Potem ti nimam kaj dati,« Je rekla opica in odskakljala. Starček je šel dalje. Srečal je zajčka. »Dober dan, zajček,« j« začel. »Daj mi kaj, ves dan hodim in sem lačen.« »Tukaj imaš veliko zeljno glavo, jej!« »Zelja ne jem,« je dejal starček. »Kaj naj ti potem dam, drugega nimam. Veš kaj,« se je domislil. »Zakuri velik ogenj in boš kmalu sit.« Starček je zakuril velik ogenj. Ko je bila žerjavica rdeča ko kri, je zajček skočil na njo. »Če ne ješ trave, boš jedel pečenega zajca!« je še zavpil. Nagradna križanka »Snežinka« Zelo smo bili veseli, ko smo prejeli toliko vaših pisem. Le nekaj rešitev ni bilo pravilnih. Prav vsem bi radi poslali nagrade, toda žreb je odločil svoje. Upamo, da boste prihodnjič imeli vsi tisti, ki vas sedaj ni zadel žreb, več sreče. Poguma nikakor ne izgubite. ! Izžrebani so bili naslednji: | 1. Vida Svetek, Dražgoše, p. ] Železniki, Gorenjsko. | 2. Bogo Dušak, Hrastnik 174. | 3. Vojka Copi, Koritnica, p. Bovec, Slov. Primorje. 4. Anka Centrih, Polje št. 60, Ljubljana. 5. Jožica šulgaj, Ulica IX. korpusa 29, Idrija. Vsi izžrebani bodo prejeli knjige po pošti. Kakšne knjige bo pravifno!(, gam pri sebi se je vam bomo postali, vam za sedaj smejal f sem ne bomo povedali. Vsekakor pa K ’ | vam lahko zaupamo, da so zelo | Mladenič ni dolgo premišlje-Sta tudi vidva takšna prijatelja? I lepe. ' val. Začel je s piškami. Prvo je Toda za čudo: ni čutil nobenih bolečin, nobenih opeklin. »Kaj to pomeni? Ogenj ni dober, daj še malo drv,« je rekel zajček. Tedaj se starček spremeni v velikana. Bil je dobri gozdni duh. »O, dobra žival,« je dejal. »Saj nisem lačen, le izkušal sem tvojo dobroto. Brezmejna je. Zato te tudi ogenj ne more uničiti. Vreden si, da te ovekovečim.« Ta je rekel in vzel najbližji hrib, ga stisnil, da so se pocedile vse »podtalne vode. Nato je vzel največje drevo, ga pomočil vanje, in z njim na polni luni narisal zajčkov obraz. Od takrat lahko vidite na polni luni zajčka. (Indijska) Se čeveljčke na noge, pa gremo domov! ELA PEROCI: Teta Joče Tisti, ki so jo bili poznali še mlado deklico, so pravili, da je bila lepa. Jokala pa je že takrat. Mati in oče sta ji bila zgodaj umrla. Ostala je sirota, sama v hišici. Jokala je za starši in hodila na grob rože sadit. Ko so se rože prijele in se lepo razcvele, se je malo potolažila. Podnevi je delala na vrtu in na njivi, da je imela potem kaj jesti, ob večerih pa je posedala na hišnem pragu. Gledala je, kako se noči in kako se na nebu prižigajo zvezde za zvezdo. Poslušala je, kako potok žubori in kako gozd šumi. Kadar je priplavala med zvezde na nebu še luna, je bilo tako lepo, da so deklici solze kar same tekle po licu. Jokala je, ker je bila na tem lepem svetu sama. Včasih je kdo prišel k njej, a ko je videl njene objokane oči, je kmalu odšel. Ljudje imajo radi vesele ljudi. Sama ni hodila nikamor, ker je bila plašna kot sma v gozdu. Kmalu je prišla tista pomlad, ko bi bil čas, da bi se omožila. Prišel je kovač im jo je hotel vprašati, če bi ga vzela za moža, a mu ni niti vrat odprla. Ko je odšel, je dolgo gledala za njim in solze so ji tekle po licih. Potem se je obrnila in si rekla: »Nočem kovača, muzikanta bi rada imela, fanta s harmoniko, da bi mi igral, vriskal in pel.« Pomlad je minila, a fanta s harmoniko, ni bilo. Posedala je na hišnem pragu in jokala. Včasih je kdo v vasi vprašal: »Kaj dela sirota?« In kdor jo je bil videl, je odgovoril: »Joče.« Minila je že druga pomlad in še nekaj po vrsti jih je minilo. Sirota ni bila nič več mlada. Se vedno je posedala na hišnem pragu in poslušala, kako potok žubori. Na fanta s harmoniko ni več čakala. Minilo je še nekaj pomladi. Cisto se je že postarala in vsa osivela, le njene oči so bile še vedno modre kot jezero, v kate- rem odseva nebo. Njene mladosti se ni nihče več spominjal. Ker je vedno jokala, so ji pravili teta Joče. Ce ni sonce prav močno sijalo, je teto Joče zeblo. Zapirala se je v hišico, kuhala si je kavo in jokala. Nekega večera si je rekla: »Kar umrla bom. Preveč sem sama.« Še preden je izrekla to do kraja, se je nečesa domislila. Obrisala si je solze in si pričela delati punčko iz cunj. Ko jo je izgotovila, jo je še lepo oblekla. Nato si jo je ogledala od vseh strani. »Kako si lepa!« ji je govorila. »Pri meni boš. Kuhala ti bom kavo in pekla kolače. Morda si bom kdaj izmislila kakšno pravljico, potem ti jo bom pripovedovala vsak večer.« Vzela jo je v naročje in vedno lepša se ji je zdela. Dolgo jo je gledala, tako dolgo, da je punčka iz cunj spregovorila. Cisto počasi je rekla: »Mama.« To je rekla potem še večkrat. Teta Joče ni več jokala. Pestovala je punčko in ji šivala obleke. Prebrisani mladenič Nekoč pride k skopemu graščaku mladenič, popotnik. Ker je bil brez denarja, ni mogel dosti upati na večerjo. Graščak pa, ko je videl, da je mladenič brez denarja, se je sklenil pošaliti z njim. Povabil ga je na večerjo. Za pogrnjeno mizo so sedeli: graščak, njegova žena, dve hčer- razsekal na pol in dal graščaku in ženi vsakemu polovico. Prav tako je storil z drugo piško in dal polovico hčerama. Tudi tretjo je razpolovil in dal vsakemu sinu polovico. Sebi pa je obdržal obe ostali piškL »Kako si to delil? Kje je tu pravica?« se je jezil graščak. I Zopet vzame mladenič nož in začne rezati. Glavo je dal graščaku in ženi, krila hčerama, noge pa sinovoma. Vse ostalo je pridržal zase. »Kje pa je tu pravica? Kako si to delil?« »Glavo sem dal tebi in ženi, ker sta vidva glava hiše. Krila sem dal hčerama, ker se bosta poročili in odleteli. Noge sem dal sinovoma, naj bosta krepka opora, na kateri bo stala hiša. Ostalo pa sem pustil sebi, ker je podobno ladji, ki naj me odnese daleč proč odtod.« je rekel prebrisani mladenič, vzel purana in odšel. (Zidovska) ki, dva sina in mladenič. Na mizo io prinesli pet pečenih pišk in pečenega purana. »Tako,« je dejal graščak mladeniču, »ti si mlad in šolan, daj razdeli nam tole. Toda, glej, da »Trudil sem se, kolikor se je le dalo. Ti, tvoja žena in ena pišita, ste trije. Tvoji dve hčerki in piška, so trije. Sinova in piška, tudi trije. Jaz in dve piški, zopet trije. Povsod so trije, čisto pravično.« »Prav,« je dejal graščak in si mislil, sedaj si me, a to še ni konec. »Še purana razdeli,« je rekel ' naglas. MANICA: POZIMI Pobeljena je gora, pobeljen dol in breg, ves obsijan od sonca blesti kristalni sneg. Mladina se raduje tam v klancu na saneh, da v vas in gozd odmeva veseli vrisk in smeh. Zenica stara, siva ob okencu sloni, pogled upira v deco polglasno govori: »O srečna ti mladina, čas tvojih let je zlat! V najhujši zimi cv&te prelepa ti pomlad!« VESNA DEMAJO: £ I *°Sjutro aT° ?e lepo sePtembr-je nekd(?’ In vse te bilo tiho, ko »cm P°zv°nil. sede oiPr!’ k? sem, Soli!« te be- Vztrepetala m°j° mater’ ki set^oVe£ ?!ipravila in prišia šinj!« greva skupaj k na- 'Jtruignn v P°gledala nekako fe obielfl^ kostno. S pogledom steljo m v® okr°g sebe - po- stvari m iS,, ■ smo ležali- ln mrzlih. ,1 ’ 1 so bile nekako p°gle dovni ' ■ • Veš’ drv ni- Pripravila3 AUdi kOSila Še tr° dodala-113 Je’ nato pa hl' fiislila0 i! VrnUa «1 naših,« L^nca, ki so6}?!- Stnca 111 bra" ?1(ie na roKn bUl v taborišču za 2e Prinesla r?esta- »Nekaj bom Polj^'' kuPUa bom...« Mi so tak°3!« bil. Na*?111 Mislil ^rsto objemal, ste ato te Sel ’ ^ ga bo zdro-je L5®, sPet Sel n vratom, ob-mk , da bi ^ i^Prej... in šel ie ne} stekla J ^.Pogledal. Ma-kar »n° odrinil | toda on jo to,Jl dejal: >Nt-storif me bodo h, formalnost, teSh odšla ,em mislila formalnost. Ohaa- da sem bila bCJhna, da^ sem bUa so3' ^rvič sem ° možata jo VMPriŽli sllžala tedaj, I>° samoT,Cl *n dišala sem W Premij * moških. Z glas: S me te zdramil da ,>im, Is„,ea! • • •« s besede* SGm detela, to-C:> j!h < 0 *venele tako, l0v H a7 nte mc ‘Prog1 /Lea!..' ^°ie besed°J* seiT - ^ ^ jih ZVc‘leie WKo> sr^ em se ijv, zg°varjam zato, deig’ ’?6 zato ker^ ’ ne pa iz hoče bl res rada ve- k°b°se thama pustila k e{ ^pUst°i r^? zakaj ^ stl k njemu? So kočija rnl°, mi zaPrezi, i»fo,Co Sp 7"°,,ce stavi> M Pot m ZV° mi Sezi e brž odpravi. ^zdajVj, « kraje daline l°l3r> J^to sonce sije; Sed(u m?u?tovanie mehke te kočije. edl0 _ . 0„“t0^ koleno sedlo se in trese; 11 ^lirie alrn? koleno T0w ]e me Ponese. CrNIgoj: BAV-BAV pri ni nič prav, Od 2 ,]e bav-bav. od slnaka živi, Pousort- se rcdi’ **S nprebiva’ le hnrf- P°6iva br*°% okrog Zasrin in nog. neiin bUdi, ° Tlet izdala časnnUnn založniško oodietie »Borba« v Beogradu Kardeljeva ul 31, telefon 24-001 - Uredništvo Ljubljana, Kopitarjeva ul flail., tel 23-261 do 23-264 - Odgovorni ureo. ^ pravlce^Borbe« Ivan Šinkovec ^Uprava Ljubljana. Kopita; , va ul. 2. telefon 23-261 do 23-264 - Telefon za naročnino in oglase 21-030 - Mesečna naročnina za našo državo 250 pravice ooroe ivan o ^ _ CJ ko^, ra5un prl NB 60u-T-19. poštni predal 42 - Tisk Tiskarne »Ljudske pravice« - Poštnina plačana v gotovini