Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 4tl Din — ne-deliska izikija celoletno % Din, za Inozemstvo 120 Din
(JredniStvo |e v
Konitm |evi ul. ti/lll
Telelom uredništva: dnevna služba 2010 - nočna	<>904 id <!050

VENE
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cek. račun: Ljubljana it 10.650 in 10.540 za inserate; Sarajevo štv. 7503, Zagreb štv. 59.011, Pmga-Duua j 24.797
Uprava: Kopitar-jeva b, telefon 2992
Izhaja vsak dan ziutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Volitve 8. novembra
Parlament se sestane
7. decembra
Belgrad, 23.sept. AA. Nj. Vel. kralj je podpisal danes 23. sept. 1931 uk?^ » volitvah narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo in ukaz o sklicanju narodne skupščine.
Po tem ukazu bodo v smislu čl. 54. ustave volitve narodnih poslancev po vsej kraljevini v nedeljo 8. novembra 1931 in sicer po določbah zakona o volitvah narodnih poslancev.
Narodna skupščina, ^.voljena dne 8. novembra 1931, se sklicuje z istim ukazom k izrednemu zasedanju na dan 7. decembra 1931
Nj. Vel. kralj je podpisal ta ukaz na J predlog predsednika ministrskega sveta, ministra notranjih poslov po zaslišanju ministrskega sveta. Ukaz so podpisali vsi člani kraljevske vlade.
Za BeiMenom Ka*o'yi
Bethlen se namerava umakniti iz javnega življenja; rad bi začel pisati spomine. Ce se bodo dogodki na Madjarskem razvijali v sedanji smeri, pojde v kratkem za njim tudi grof Karolyi, sedanji ministrski predsednik.
Karolyi je prevzel za Bethlenom težko nasledstvo. Moral bo povsem zaokreniti državni voz. V zunanjepolitičnem pogledu ne bo to težko. Francija je za denarno pomoč postavila kot prvi pogoj popolno preorientacijo madjarske zunanje politike. Karolyiju pač ne bo težko kreniti od Rima, ki ne more pomagati svojemu zavezniku iz finančne krize, in se približati Parizu, potem Pragi in Belgradu. Razen bombastične propagande za revizijo mirovnih pogodb in sanj o madjarski kroni z vsemi nekdanjimi biseri, to je bivšimi ogrskimi deželami, bi Karolyija in druge madjarske tnagnate zunanjepolitična preorientacija, kakor jo želi Francija, ne stala nič. Za to črto v zunanji politiki se zavzemajo že dalj časa tudi krščanski socialci, ki s svojimi 30 poslanci sodelujejo v vladni koaliciji, ter nekaj aristokratov iz konservativne in liberalne stranke. Uvedba novega zunanjepolitičnega kur-za ne bo pač težavna, ker ne bo ločitev od Rima prinesla Madjarski zgtibe nikake realne koristi — ako izvzamemo morda naraščanje izvoza madjarske živine v Italijo — in bo nova orientacija omogočila Madjarom posojilo.
Težji je drugi pasivum Bethlenove zapuščine, pasivum v mrtvih številkah, ki je v veliki meri tudi posledica zgrešene Bethlenove zunanje politike, to je pasivum v državnem in madjarskem gospodarstvu sploh.
L. 1926 so izvedenci Zveze narodov, ki so bili poslani v Budimpešto, preden je bil« Madjarski dovoljeno posojilo 280 milijonov pengftjev, izrazili mnenje, da madjarsko gospodarstvo ne prenese višjega državnega proračuna kakor 450 milijonov pengojev. Od tedaj se je državni proračun kar podvojil. Pariški »Populaire« navaja, da je poleg običajne postavke vojnega ministrstva 96 milijonov pengOjev skritih v proračunu med postavkami drugih ministrstev še drugih 115 milijonov, ki so namenjeni oboroževanju Madjarske. Poleg denarja iz podvojenega državnega proračuna je Bethlen zapravil v zadnjih petih letih okoli 1500 milijonov pengojev, to je 250 milijonov posojila Zveze narodov, 720 milijonov prebitkov državnega proračuna, 87 milijonov od poviška davka na vžigalice in več sto milijonov drugega denarja, ki ga niso predvidevali državni proračuni. Primanjkljaj ob zaključku poslovnega leta 1930-31 je znašal 60 milijonov pengdjev, za I. 1931-1932 bo madjarsklm državnim financam primanjkovalo 150 milijonov, in po mnenju bolj skeptičnih finančnikov celo 240 milijonov pengOjev. Ce še pomislimo, da se Je Madjarska do I. 1930 radi pasivnosti trgovinske in plačilne bilance zadolževala letno nanram Inozemstvu za okoli 500 milijonov pengojev, si lahko ustvarilo dovolj jasno sliko o katastrofalnem stanju državnih financ in o splošnem gospodarskem položaju na Madjarskem.
S kakšno lahkoto je Bethlenova vlada trošila denar za oboroževanje, za propagando v Inozemstvu, za policijsko nadzorstvo, za cigarete ministrskega predsednika (okoli 15.000 Din), za napravo aristokratskih igrišči Po pravici zahtevajo socialisti, naj se ljudje, ki so na takšen način gospodarili z javnim denarjem, postavijo pred sodišče; to zahtevo je stavil tudi grof Hunyadi na •eji krščanskih socialistov glede ministrov, ki so dovolili, da so se njihovi proračuni prekoračili.
Drugo breme, ki ga je Bethlen pustil Karo-lyiju, to je vprašanje ozdravljenja državnih financ, zboljšanja gospodarskega stanja v državi, je tako težko, da mu sedanji ministrski predsednik ne bo kos. Za to bi bili potrebni državniki drugačnega kova, kakor grof Karolyi, o katerem so po njegovem nastopu rekli, da ni nihče pričakoval, da se bo kedaj povzpel do ministrskega predsedništva, in ki je končno iz istih vrst kakor njegov prednik. Na vlado morajo priti novi ljudje, ki bodo uživali zaupanje ljudskih mas. Bethlen je s svojim diktatorskim sistemom, ki ga jc kril s tipično rnadjar-skimi volitvami, in s svojo zavoženo gospodarsko politiko pospešil izbruh socialne krize. Imperialist Tisza je lahko vladal oligarhično, ko so madjar-sketnu narodu hlapčevali drugi in je bil vsak Mad-jar do priprostega delavca gospod. Bethlen je tudi mislil, da pojde, ako svoj režim nasloni na madjarsko aristokracijo, toda Madiarska ic danes Ic
Japonci korakajo proti U
Nevarnost ruske intervencije - Japonci se ne zmenijo za Zvezo narodov
London, 23 septembra. Najnovejša poročila iz Mandžurije niso takšnega značaja, da bi vplivala pomirjevalno. Japonri so potem, ko so zasedli Kirin, 200 milj severno od Mukdena, začeli baje ofenzivo v smeri proti Harbinu in japonska posadka v Cančunu, najsevernejši točki dosedanje japonske okupacijske cone, je bila ojačena po novih japonskih oddelkih iz Koreje in Japana. Japonski aero-plani so stopili na celi črti v akcijo in pomagajo ofenzivi japonskih čet.
Kitajska vlada v Nankingu se z Japonsko glede rešitve mandžurskega vprašanja sploh ne pogaja, dasi je japonska vlada taka pogajanja predlagala, ampak je rešitev tega problema prepustila Svetu Zveze narodov. Svet Zveze narodov je dne 22. t. m. po dolgi in živahni debati sklenil, da nujno pozove kitajsko in japonsko vlado, da ee vzdržita vsake akcije, ki bi mogla položaj še bolj zaplesti. Svet Zveze narodov bo med tem skušal posredovati, da bi se tako kitajske kakor japonske čete iz Mandžurije odpoklieale, ne da bi biia varnost oseb in imetja tako Kitajcev kakor Japoncev v Mandžuriji ogrožena.
Kljub temu apelu Zveze narodov ni verjetno, da bi se položaj v Mandžuriji kaj hitro izboljšal. Na eni strani je. kitajsko nacionalno čuvstvo silno narastlo, na dragi pa skuša Japonska matno razširiti polje svojih vojaških operarij in so polastiti vseh strategič.nih točk na južnomandžurski železnici, da ne bi se Kitajci medtem organizirali. Dasi je japonski kabinet sklenil, da ne bo dopustil, da bi se operacijo čet razširile severno od Cančuna,
Ruski lanki na meji
Japonci se upirajo Zvezi narodov — Boji se nadaiiujeio
Pariz, 23. sept. AA. Sovjetska vlada bo odposlala na mandžursko mejo 10 bataljonov pehote, konjenico, tanke in 100 letal.
Pariz. 23. septembra. AA. »Petit PariaieiK poroča it šanghaja, da tam pričakujejo skorajšnje okupacije Harbina po japonskih četah.
Japonske izgube r zadnjih bojih znašajo G8 mrtvih in 115 ranjenih.
Tokio, 23. sept. AA. Japonske čete prodirajo proti Harbinu po hudi bitki s kitajskimi četami.
Japonski minister Minamt je izjavil, da Kellogov mirovni pakt ne velja za dogodke v Mandžuriji, japonska hoče zaščititi japonski del železnice in življenje svojih državljanov.
Kantonska vlada odstopila
Kanton, 23. sept. AA. Zaradi dogodkov v Mandžuriji je nastalo v mestu veliko razburjenje.
Med Vatikanom in Italijo
Nihahih osebnih izprememb
Rim, 23. sept. V zadnjem času so se v Rimu širili glasovi, da sta se Vatikan in italijanska vlada v zvezi z zadnjim sporazumom giede Katoliške akcije dogovorila, da se izvedejo nekatere osebne izpremembe na vodilnih mestih vatikanske in fašistične diplomacije. V smislu tega dogovora naj bi na mesto vatikanskega poslanika pri italijanski vladi in na mesto italijanskega poslanika pri Vatikanu prišle druge osebe. Prav tako naj bi odstopil jezuitski pater H. Rosa, ravnatelj znane revije »Civilt& Cattolica*, in izročil uredništvo jezuitu Barbari. Ta izmenjava naj bi se izvršila na uslugo Mussoliniju, ker je pater Henrik Rosa nenaklonjen fašizmu in je svoj čas napovedal rimskemu diktatorju Napoleonov konec. Te glasove je takoj razširilo inozemsko časopisje. Iz vatikan-
skih krogov doznavajo, da so te vesti brez vsake podlage. Sporazum glede Katoliške akcije je načelen in vsebuje torej temeljne določbe o delovanju in pravicah Katoliške akcije; v vatikanskih krogih so mnenja, da bi bilo premalenkostno na take načelne sporazume vezati dogovore o osebnih iz-premembah. Slične vesti so torej brez podlage.
Glede nameravanega Mussolinijevega obiska v Vatikanu ni še nič določnega znano. Splošno mnenje je, da še ni bil določen dan za obisk in vprašanje je, ali sta se Vatikan in fašistična vlada sploh sporazumela glede tega obiska. Ce se bo obisk sploh izvršil, se bo to zgodilo povsem nepričakovano. Obisk bo imel menda izključno zasebni zna-čaj.
Nasitite lačne!
Belgrad, 23. sept. AA. Po poročilih oblastnih odborov Rdečega križa in po podatkih kraljevske vlade je letošnja dolgotrajna suša popolnoma uničila letino v raznih krajih naše kraljevine. V goratih predelih je bila n. pr. suša tako močna, da trava sploh ni mogia pognati. Najhujše so prizadete vrbaska, zetska, primorska in del savske banovine. V vseh teh krajih je veliko pomanjkanje živil in krme in prebivalstvo pričakuje s tegobo zime.
Zato je glavni odbor društva Rdečega križa v sporazumu s kraljevsko vlado imel 13. septembra konferenco z zastopniki državnih oblastev, humanitarnih in drugih društev zaradi dogovora o akciji, ki naj nudi pomoč in ublaži bedo prizadetih krajev. Na seji so izvolili osrednji narodni odbor Rdečega križa, ki je izdal poziv na ves naš narod. Zbiranje prispevkov se vrši v denarju, v pšenici, v koruzi, moki, ječmenu, senu, slami in v drugih predmetih. Denarni prispevki naj se pošljejo preko oblastnih odborov ali neposredno osrednjemu odboru (Simina ulica št. 19). Olede prispevkov v
blagu pa bodo oblastni narodni odbori določili zbirališča. Oblastni odbori bodo izbrali taka mesta, ki so za zbiranje hrane in živil najprikladnej-ša. Manjše količine se bodo vnovčile, denar pa bo
izročen osrednjemu odboru.
Centralni odbor bo sestavil v dveh izvodih popis vseh družin, ki so v prizadetih krajih potrebne pomoči.
Krvav spopad v Dobrudii
Bukarešta, 23. sept. AA. Včeraj je vdrlo r vas Armano v Dobrudži 10 bolgarskih oboroženih in uniformiranih razbojnikov. Razbojniki so izropali hišo bogatega kmeta, in ga ranili z nožem. Ko so kmetje videli kaj se dogaja, so napadli razbojnike, le ti pa so po opravljenem poslu pričeli na kmete streljati in so vrgli nanje več bomb. 12 kmetov je bilo ranjenih, eden pa je zaradi dobljenih ran umrl. Razbojniki so pobegnili na bolgarsko ozemlje brez izgub.
Madjarska; ako bo hotela Madjarska živeti, bodo morali delati vsi Madjari, aristnkrat kot delavec. Magnatstvu je odklenkalo povsod in tudi tia Madjarskem. Proti njemu stoji danes ogromna masa delovnega ljudstva, na katerega se ni Bethlen spomnil niti pred volitvami, ker se mu ni bilo treba bati svojih volitev. To ljudstvo zahteva, da tudi magnati položijo račune. Ce se mu danes nalagajo tako ogromna davčna bremena, hoče vedeti, za kaj se bo uporabil ta denar.
Madjarska je danes razdeljena v dva tabora: na eni strani je aristokracija, ki se ne more sprijaznili z delom in se odpovedati gospodstvu, na drugi strani masa izkoriščanega ljudstva, ki išče tvoje pravice. Karolvi ni več mož časa, ker spada
še v višjo aristokracijo kakor sam Bethlen. to je v takozvani dvor brez kralja,- Vlada tudi popolnoma po istem kopitu kakor njegov prednik in še skrčenemu parlamentu 33 poslancev ne polaga računov o svojem delu, temveč mu je prepustil samo nalogo, da ljudstvu nalaga davke. Nove žrtve, ki so potrebne za ozdravljenje državnih linanc, bo lahko ljudstvu naložil le tisti, ki uživa njegovo zaupanje. Zato vsi trezni madjarski politiki zahtevajo nove volitve, in sicer takšne, da lahko pride po njih resnična volja madjarskega ljudstva do izraza.
Na Madjarskem je v naglem teku evolucija od oligarhije do demokracije, mogoče, da bo la razvoj prekinil še kak drug Bethlen. • lc trenutno.
Je ena japonska diritija dobila povelje, da se pomika t smeri proti Harbinu. Govori se eelo, da so se kitajske čete topet spoprijele s japonskimi pri mestn Kunčulin. 0 poteku bitke niso še dospele nobene vesti.
Sploh po relem Kitajskem narašča bojno razpoloženje proti Japonski in ugledni nankinški dr- i žavniki izjavljajo, da bo Kitajska raje žrtvovala 30 milijonov ijudi. kakor da bi pnstila, da bi se Mandžurije polastili Japonci. Sicer se kitajeke čete v Mandžuriji umikajo, toda neprestano prihaja do spopadov med kitajsko ariergnrdo in japonskimi predčetam , ki napredujejo. Zgube Japoncev znašajo do sedaj 65 mrtvih in 137 ranjenih. Japonci so bombardirali kitajski vojaški vlak. Na kitajski strani je padlo 500 oseb, medtem ko je število mrtvih na japonski strani minimalno.
Japonsko predmestje v Šangaju je zastraženo od japonskih pomorščakov, ki so oboroženi s strojnimi puškami. V Pekingu je bil velik ljudski shod, na katerem so govorniki poživljali narod, naj se ne boji vojne z Japonsko, ki ima brez dvoma namen, odtrgati Mandžurijo od kitajske države. Zdi sc, da se Kilajei zanašajo na tiho podpero Amerike in pa na odkrito intervencijo Sorjetake Rusije.
V Moskvi sicer dementirajo, da bi bila vlada odredila mobilizacijo ruskih garnizij na rusko-kitajski meji, povdarjajo pa, da ima Rusija velike interese na Kitajskem in da pozorno sledi dogodkom, vedno pripravljena, da intervenira, ako bi bilo treba.
Pozneje se je razširila vest, da bo predsednik kitajske nacionalistične vlade odstopil. Snoči je bila ta vest uradno potrjena, nakar je kantonška narodna vlada odstopila in odpoklicala vse svoje čete iz Honana.
Tokio, 23. sept. AA. Francoski poslanik je imel sestanek z japonskim ministrom za zunanje zadeve.
Japonska vlada je sklenila sprejeti predlog o konferenci s Kitajsko za ureditev sedanjega spora.
Tokio, 23. sept. AA. Včeraj so močne kitajske čete napadlo Japonce pri Kungčilingu. Bitka se nadaljuje.
Ženeva, 23. sept. AA. Svet zveze narodov je pooblastil svojega predsednika španskega delegata Lerrouxa, naj pozove kitajsko in japonsko vlado, da takoj prenehata s sovražnostmi, ki bi poslabšale položaj v Mandžuriji in onemogočile mirno poravnavo tega spora. Končno bo I.erroux pozval obe državi, naj umakneta svoje čete. Britski delegat lord Cecil je pozval japonskega zastopnika naj zahteva od svoje vlade takojšnja navodila, da bo lahko Svet proučil to vprašanje.
Ženeva, 23. septembra. A A. Na seji Zveze narodov je zastopnik Kitajske zahteval, naj se nt Daljnem vzhodu vzpostavi status quo.
Japonski delegat je odgovoril, da ie kitajska vlada predlagala Japonski, naj bi se sedanji spor rešil neposredno med obema strankama. Pristavil je, da so pretirane vesti o nevarnosti, ki bi nastala z intervencijo tretjih strank.
Kitajski zastopnik je nato pojasnil, k je kitajska vlada pripravljena podrediti se nepristranskemu razsodišču. Zato odklanja neposredna pogajanja dotlej, dokler bo obstojala vojaška okupacija Mandžurije po japonskih četah. Kitajska viada se hoče r vsem tem vprašanju ravnati po sklepu Sveta Zveze narodov.
Ženeva, 23. sept. AA. V kablogramu, ki ga je nankingška vlada poslala zastopniku Kitajske v Ženevi in ki je bil prečitan na današnji seji Zveze narodov, navaja kitajska vlada, da jc japonski ogenj iz topov najbolj prizadel mesto čangču, kjer so bile velike materijalne in človeške izgube. Mesto je bilo popolnoma uničeno in je v plamenih. Japonci so ubili pri napadu na to mesto 000 oseb. Tisoč kitajskih vojakov je bilo ujetih.
Vsak na svojem mestu
Belgrad, 23. sept. I. V današnji »Pravdi, je znaa gospodarstvenik dr. Milorad Nedeljkovič, glavai ravnatelj Poštne hranilnice, priobčil zanimiv članek o gospodarski krizi. Člankar svari one, ki so r zadnjem času izgubili vso orientacijo in pričeli odmetavati iz rok naše najboljše in najso-lidnejše vrednostne papirje, ne videč, da je to le manever naših sovražnikov, ki bi nam od strani radi ubili kredit v svetu, nas spravili na beraško palico s tem, da ubijajo vrednost našega kredita. Vsak naj dobro ve, da je prišel veliki trenutek, vsak naj stori svojo dolžnost, kamorkoli pride. Člankar zaključuje s to-le izjavo: >V ostalem moramo objaviti, da je organizirana intervencija države najvažnejši državna institucija, da se prepreči neoinovno govoričenje o zmanjšanju vrednosti državnih papirjev (vojne škode) in da se onemogoči zlonamerno delovanje škodljivih elementov. Naia država je prevzela najsvetejše moralne dolžnosti, da redno izplačuje obresti tega vrednostnega papirja. Ni bilo in ni vlade, katera bi sploh kedaj pomišljala, ali bi ta vrednostni papir hono-rirala ali nr.<
Cene soli se ne povišajo
Belgrad, 23. sept. AA. Uprava drfavnih monopolov doznava, da se širijo vesti, da hoče npr.v Ta državnih monopolov ivišati cenc soli vseh vrst. Ker »o te vesti popolnoma neutemeljene, Jih oprava državnih monopolov ilemantira. Cene, po katerih morajo pooblaščeni maloprodajami soli prodajati tudi t bodoče sol konsumentom, so:
1,	Za človeško hrano: a) za kameno sol v kosih kg Din 2.50, b) za vareno sol, drobno in v briketih Din 2.50, r) morsko sol belo In sivo Din 2.-"0, d) kameno in morsko mleto sol Din 2.75.
2.	Za živinsko hrano: a) belo morsko sol kg Din 1.00 Din, b) sivo morsko sol kg Din 1.40, e) kameno sol kg Din 1.40, d) vareno drobno sid kg Din 1.40, e) vareno sol v briketih kg Din MO.
Gornje cene soli v prodaji na drobno se računajo brez. ovojnine. Maloprodajalci imajo pravico, da zahtevajo posebej plačilo za ovoj ali vrečo, kupci pa imajo pravico kupiti sol v zavojih ali v vrečah od prodajalcev na drobno, lahko pa tudi prinesejo lastni zavoj ali posodo za kupljeno sol.
Knnsumenti se opoiarjajo. da naj. ee bi jim hotel kateri izmed nialoprodajalcer prodajati -»I dražje od gori navedenih ren. da gi takoj napolnijo nnjbliinji finančni kontroli ali pa neposredno upravi državnih monopolov, ki bo toper nje?,i nn stopila po odredbah, predpisanih v čl. 81 finančne-ga zakona za leto 1928-29, to je kaznovala ga bo z denarno kaznijo 150 do 900 Din, ter mu zaplenila vso sol m vzela dov»ljenj« za prodaju soli na drebno. (Iz uprav* državnih monopolov )

Dunajska vremenska napoved: Nobenega bistvenega zboljšanja.
Zagrebška vremenska napoved: Zelo spremenijo. vetrovno, zmerno hladno in nestalno.
Anglija se pripravlja na volitve
Skandinavske valute in lira v nevarnosti — Znižanje plač drž. nameščencem
London, 23. septembra, tg. Tretji lan po uki nitvi zlatega standarda Je bil zelo miron. Ker občinstvo kupuje v normalnem obsegu, no kaže trg za življenjske potrebščine nobenih potreb po zvišanju ceu. Javnost se je celo že začela aaviti zopet z notranje- političnimi problemi. Računi se s tem, da bo nujno zasedanje parlamenta končano 2. oktobra in da bodo nove volitve 27. oktobra. >Dally llerald< smatra, da se bo MacDonald po svojem dopustu, katerega je nujno potreben, in se bo vrnil v ponedeljek, odločil, ali sprejme povabilo konservativcev, da prevzame vodstvo nacljonalne vlade s programom za carinsko tarifo. V taboru konservativcev se smatra sestava take vlade ie za gotovo. Tudi 27 liberulnih poslancev jo pripravljenih, podpirati »ako vlado. Obžaluje se, da bos'.a Izstopila Snovvden, sir Hcrbcrt Samuel in morda tudi lord Ileading, da jih zamenjajo konservativci iu desni liberalci.
London, 23. septembra, tg. Ko so fl? ob 10
dopoldne odprla vrata londonske b->rze. so takoj začeli pritiskati borzni mešetarji, ki so neprestano čakali pred vrati. Okoli 11.80 se je začela v novo urejeni borzi kupčija, kateri se niso stavljale nobene ovire. Na industrijskem trgu začetni kurzi niso Izpolnili pričakovanj, ker se je mislilo, da se bo z ozirom ua zmanjšanje vrednosti funta začelo ostro dviganje cen navzgor. V primeru s sobotnimi kurzi se zaznamujejo znatno višji kurzi fun'a, katerih včerajšnje notice cestne borze nisi dr.sogle Državni papirji imajo precejšnje zgube. posebno, ker je kurzna vrednost funta manjša, ker fe ja zvišala bančna mera in posebno, ker inozemstvo forsira prodajo. Tako so 5 odstotna vojna posojila zaključila za 3 in pol točke pod slabimi sobotnimi noticami s 94, 2 in pol odstotni konzoli pa so ee zaključili s tečajem 53, to je za 2 in pol točki manj. Devizni trg v primeri z včerajšnjimi oficijel tnni noticami ne kaže nobene bistvene spremembe. Nevv. vork jo dosegel 4.145 (4.20), Pariz 104.5 (116), Bruselj 29.5 (30), Amsterdam 10.5 (10.5), Curih '21 (21.25) in Berlin 18.5 (18.5).
London. 23. sept. tg. Z 274 proti 221 glasovom je danes poslanska zbornica sprejela znižanje plač v vojski in mornarici in pri državnih uradnikih, dočim je opozicija ostro nastopila proti temu. Radi varčevanja se bodo vršilo letos samo najvažnejšo mornariške vaje, iu to šele potem, ko bo končana
preiskava admlralitete radi posebnih trdot znižanja mezd pri mornarjih
Pariz, 23. sept. tg. Tudi tretji dan -.nezlatega funta c jo v Parizu potekel brez bistvenih motitev. Neka volebanka je zašla v težkoče, katere pa Jc zaenkrat na znotraj odpravila intervencija neke drugo volebankc. Borza je poslovala normalno. Švedska krona, do sedaj evropska valuta, katere so do sedaj nihče ni dotaknil, je padla v Parizu otl 682 na 620, včasih celo na 600. Norveška krona je od 684 padla na 595. Skandinavske valuto so torej s tem v enem dnevu zgubile skoro ravno toliko vrednosti kakor angleški funt od začotkn I lega tedna. Danes se francoski listi prvič zelo odločno bavijo z vprašanjem, ali naj so vrednost funta zmanjka ali pa naj se pozneje zopet spravi na staro vrednost. sTompst piše da nosi angleški trg odgovornost ostnlemu svetu proti emisijskim bankam j raznih tujih držav, ki so sprejelo funt kot podlago 1 za svoj lastni denar. Francija jc silno v skrbeh, ker bi v primeru, če vrednost funta za stalno pade, , zgubila 15% do 20% vrednosti, ki gotovo presegajo 1 milijardo mark. Dalje se. francoski interesenti vznemirjajo radi napovedi finančnega ministra Snovvilona, da nameniva uvesti zaščitne carine in uvozno carine za luksuzne predmete. Danes se je zglasila deputacija tekstilnih industrijcev pri ministrskem predsedniku Lavalu in ga še enkrat pozvala, naj stopi v stiko z angleško vlado, da odvrne angleško odredbe, ki so neoportune, pa tudi neprijazne
Pariz, 23. sept. AA. čeprav je angleški funt v krizi je biln dnnašnjn pnriška borza čvrsta. Finančni krogi zro splošno z zaupanjem v prihodnost. Pezeta je danes notirala 225.
London, 23. sept. AA. Angleški minister za zunanje zadeve je danes sprejel novinarje in izjavil, da je angleška vlada s hvaležnostjo sprejela izjavo vlade v Parizu in razpoloženje finančnih krogov v Ne\vyorku, da pomagajo Veliki Britaniji. Prt tej priliki je omenil lord Readlng, da vlada med francosko vlado in Francosko narodno bnnko popolno soglasje.
Finančni minister Snovvden je izjavil v spodnji zbornici, da bančniki no umikajo svojih naložb v Londonu.
Vlnda je na temelju člena 3. odloka o zlatem standardu prepovedala nakup inozemskih valut
razen zu normalne trgovinske potrebo.
London, 28. sept. ž. Železniške družbo v i
Angliji so sklonite, du zvišajo cone vožnjam po železnicah.
Tudi lira v nevarnosti?
Ženeva, 23. sept. ž. V tukajšnjih mednarodnih j krogih se čuje, dn sc Grčija, Švedska in Italija ! pripravljajo, da ukinejo svoja plačila v zlati pariteti.	i
Dunaj, 23. sept. ž. Na italijanskih borzah je zavladala včeraj panika. Radi toga ni nobena borza v Italiji izda'a službenih lefuicv temveč le svoja poročila, v katerih pravijo, da ne morejo objaviti službenih tečajev, radi oscilacije nngleškega funta, katerega tečaj je bil včeraj v Parizu 78.50, v Newyorku pa 10.50. Borzi v Genovi in Berlinu nista izdali nobenih tečajev. Milanska borza jc objavila službeni tečaj z.a Pariz z 78.40, Nowyork 19.30, Zasrreb 84. Danes zjutraj pn so vsi tečaji zaželi rasti, posebno v Parizu in Novvvorku. Na Reki trgovci niso hoteli sprejemati lire, temveč so zahtevali dinar, ki so gn obračunavali po 2.40.
Milan, 23. srpt. tg. Italijanski zastopniki v inozemstvu so dobili nalog, da dajo zagotovila tujim vladam, da Italija jamči za to, da bo obdržala stabilizacijski kurz lire od 1. 1927. Trenutni tresljaji kurzn so brez pomena. Listi zatrjujejo, da Italija ni odtegnila svoMli zalog funta v Londonu In da se bodo v Italiji preprečile špekulacije z valutami.
Povišanje dishonta na Češkoslovaškem
Praga, 23. sept. ž. Včeraj je Nnrodna banka na svoji izredni seji sklenila, da poviša diskontno mero za menice in vrednostne papirje na 6%. Za lombardne vrednostne papirje na 7%, za vse ostalo papirje na 7%. Na izredni seji banke, ki se bo vršila jutri, bo prinesla odredbe o novih izrednih ukrepih.
Amsterdam, 23. sept. A A. Borzni bankirji so ustanovili sindikat za podpiranje tržišča.
Bombay, 23. sept. AA. Eskontna obrestna mora je bila zvišana na 8%
Varšava, 23. sept. AA. Današnja borza je bila odprta. Posebnih reperkusij zaradi krize angleške valute ni bilo.
Francija in Amerika - gospodarici
sveta
Pariz, 23. sept. Tukajšnji politični in finančni krogi ne presojajo več ukinitve zlatega standarda tako pesimistično kakor pred dnevi. Glavna pozornost ni toliko obrnjena na finančne probleme kakor na potovanje predsednika vlade Lavala v Berlin in Vlashiugton. Kar se tiče obiska v Berlinu, je popolnoma gotovo, da bo Nemčija izkoristila padec funta v to, da bo zahtevala, da se one milijarde, ki jih je nedavno v obliki kratkoročnega posojila dobila od mednarodne finance, spremenijo v dolgoročne kredite, ker Nemčija tega posojila absolutno ne bo mogla ob določenem roku vrniti. Ravno lako pa je sigurno, da bo Francija Nemčiji za to konccsijo stavila svoje politične pogoje.
Ze prve dni oktobra pa bo Laval odpotoval v \Vashington. Ta obisk zelo laska Francozom, ker pomeni priznanje da sta Francija in Združene države razsodnika sedanje gospodaric svetovne
in politične situacije. Treba pa je imeli pred očmi, da Hoover in Laval vsak drugače gledata na sedanji svetovni položaj. Hoover strcinl za širokim sodelovanjem, predpostavljajoč finančne interese političnim, dočim je Laval enako kakor francoski parlament mnenja, da je treba predvsem rešiti politične probleme, ako naj se razjasni gospodarsko obzorje Evrope.
Sploh vlada danes ne samo v VCasltingtomi, ampak tudi v Londonu iu po vsem svetu zopet optimizem. Ameriški finančniki pravijo, da bo ukinitev zlatega standarda funta sama po sebi izboljšala gospodarski položaj Velike Britanije in vsega sveta. Tudi bo ta korak imel za posledico čim tesnejšo gospodarsko in politično sodelovanje med Anglijo, Ameriko in Francijo, pri čemer bo imela vodstvo Francija. Tako namreč mislijo v Parizu in utegnejo imeti prav.
Podpore za nabavo pšeničnega semena
Belgrad, 23. aept. AA. Kmetijski minister Je s soglasjem predsednika ministrskega sveta odredil zato, da bodo naši poljedelci mogli pridelovati kvalileUio pšenico s Jim večjim odstotkom glutena in da bo ta pšenica čim bolj zmožna konkurence z inozemsko plenico na tujih trgih, da se na račun državne kmetijske zakladnice kmetijskega minlstr-nlva da podpora za nabavo semena pšenice, rži ln ječmena poljedelcem kot posojilo za lelo dni.
Podpore se razdele posameznim bansklm upravam v tejle višini:
1.	banski upravi vardarske banovine 100.000 Din
2.	banski upravi dunavske banovino 250.^00 Din
3.	banski upravi drlnske banovine 250.000 Din
4.	banski upravi Mvske banovine 850.000 Din
5.	banski upravi moravske banovine 200.000 Din 0. ban«ki upravi vrbaske banovine 150.000 Din 7. banski upravi zetske banovine 200 r00 Din R bnn«kl upravi drav»ke banovine 100 900 Din ti. banski upravi primorske banovine 100 009 Din
Skupno torej vsem bansklm upravam 2 milijona Din.
Kr. banske uprave Tiodo po pojacnllu, ki ga je izdalo kmetijsko mIn!*'rstvo, porabile šllri šestine denarja za nabavo semena plenice, ki najbolje Ustreza 1 - kalnim razmeram ln ki vsebuje zad ;slen o-lstotek glutena; eno Šestino za nabivo ozimne rži in eno šestino za nakup ozimnega ječ r.ena, ki se bo raz/Idil poljedelcem v goratih krajih.
Nabavljeno seme bodo razdelili kot proojilo za leto dni okrajni kmetijski referenti naprednim in sposobnim poljedelcem za letošnjo Jesensko se-Icv; obrezali pa ne bodn morali, da bo do is'o ko-litino semena vrnili prihodnje lelo po iehi iste irlrr. Tlantke uprave bodo lako dobljeno seme prihodnje lelo razdelile med poljedelce, ki letos nc dobe semena.
Nabava semena se mora izvrilti preko Privilegirane akcijske družbe za izvoz poljskih pri 'el-Vov v Beigradu v zmislu zakona o trgovini s pšenico. Nabavljeno seme mora biti trijerizirano in zaprašeno s tllantinom ali pomolom.
Kmetijsko minislrslvo opozarja v svojem pojasnilu kr. banske upravo, da pravočasno razlele semo med poljedelce za selev. O izvršenih nabavah bodo kr. banske uprave predložile kmetijskemu ministrstvu poročilo o izvršeni razdelitvi semena po okrajih fn občinah.
Prodata pienrce
Belerad, 23. septembra. AA. Po naredbi g. finančnega ministra glede izvrševanja zakona o prodaji pšenice v državi, so občinski odbori in oddelki finačne kontrole poslali davčnemu oddelku finančnega ministrska prepise seznamov o izvršenem popiau zalog pšenice in moke. Na podlagi dobljenih seznamov je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal oddelkom finančne kontrole in občinskim odborom potrebno čekovne nakaznice z nalogom, tia takoj izpolnijo čekovne nakaznico po seznamu o popisu pšenice in moke in jih liročc osebam, ki so obvnane plačati odškcdnlnn za količine pšenice in moke. ki so jih pri njih dobili o priliki popisovanja. Tako Izpolnjene čekovne nakaznice bodo lastniki odnrsno komisijonar.i pže-niče odnosno moke plačali na najbližnjl posti na račun žitnega fonda. (Davčni oddelek finančnega ministrstva).
Grižo gono Pre v P?ar*o
Belgrad. 23. sepl. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog zunanjega ministra s soglasjem predsednika ministrskega sveta imenoval za izrednega poslanika ln pooblišč nega ministra v L skupini kraljevskega posVnlštvn v Pragi dr. Prvislava Orizogona, ministra v pokoju.
Gandi scčitstvu'e
London, 23. sept. AA. Na današnji seji odbora za zvezni ustroj indske ustave je Gandi govoril o odloku glede zlatega standarda in stabilizacije indske runi je, ki jo je tipaovedal snoči sir Samuel lloare. Gandi jc dejal, da vsi pristaši kongresa sočustvujejo z angleškim narodom v krizi, cla pa mora izraziti svoje presenečenje, ker se je to sklenilo preko parlamenta. Sir Dadabhoy je menil, da jc indska vlada storila v sedanjih razmerah, kar je mogla storiti.
Odbor je zaključil debato o odnošajih med obema indskima zbornicama in pričel razpravljati o sestavi in številu zveznega parlamenta. Dalje je razpravljal o razmerju, v katerem naj bi bile indske države Bridke Indije zastopane. Poročajo, dn se udeleži indske konferencc niaharadža iz Kia-purthale kot delegat.
Poncet v Brr1<'mi
Berlin, 23. sept. A A. Novoimenovani francoski veleposlanik Poncet jc izročil predsedniku nemške republike Hindenlmrgu poverilnice. Pri tc i priliki jc Poncet govoril o potrebi francosko-nemikega sodelovanja.
Maščevanje makedonstvujuščih
Sofija, 23. sept. AA. Včeraj ob 11 sta bila v sofijskem centralnem zaporu ubita Trajko Libedi-nov in Ilija Kosturkov, morilca znanega mihajlovi-sla Jordana Djurkova. Umor je izvršil mihajlovist Danco Safirov, ki je zaprt v istem zaporu.
Sofija, 23. sept. AA. Danco Safirov, morilec Kantardjijeva in Maksima Slrezova, ki jo včeraj na dvorišču centralne sofijske jetnišnice s sedmimi streli ranil morilca znanih mihajlovistov Jordana In Djurkova, Je izjavil pred preiskovalnim sodnikom, da je našel revolver skrit med grozdjem, ki so mu ga poslali prijatelji. V revolve. ski cevi je bilo spravljeno povelja organizacije makedonstvu-juičili, da mora ubili Kosturkova in Miladinova. Safirov, ni holel izdati, kdo mu je grozdje prinesel, povelje pa je uničil. Toda preiskovalni sodnik ni njegovim besedam verjel in je uvedel obširno preiskavo. ali nima Safirov sokrivcev med osebjem ječe.
Sncci v poznih urah so arelirali enega izmed nadzornikov ječe. Vse celice, v katerih so zaprti aretirani makedonstvujušči, so pazljivo pregledali, da se prepreči krvavo obračunavanje med inihajlo-visti in protogerovisli. Dalje je uprava kaznihrce odredita, da se morajo kaznjenci posloj ločeno iz-puščali na izprehode.
Chaotfi f>r! Gand>'u
London. 25. sept. A A. Včeraj jc Chapbn poselil Oandija. Ko se je Chaplin vračal, ga je pozdravljala velika množica. Nekaj minut pozneje je prispel v velikem vozu Gandi. Množica in otroci so ga obsipali z rožami.
Pred o £ za raznrož iev
London. 23. sept. AA. V spodnji zbornici je minister Baldvvin odgovoril na Interpelacijo laburističnega posbnca Kemworlhyja. Inlerpe'i,nt je zahtevni pojnsnilo o slnliSču angleške vlade nn-prnm predlogu o razorožitvi. Baldvvin je odgovoril, da angleška vlnda proučuje italijanski predlog in da je v stilnem stiku s svojimi z-stopnlki v Ženevi.
Varšava. 23. sept. AA. PoPski minister za zunanje zadeve Zalcski je poslal Društvu narodov spomenico o sedanji oborožitvi Poljske.
Fnšlsfi iprnjo ro'n?e
Rim, 23 sept. AA. Poveljstvo mladih fašistov nrinravlja velik pohod hitrostnih formacij na Rim, ki bo 8. oktobra. Med drugim se tega pohoda udeleži 3000 motociklistov.
Drobie vesti
Zagreb, 23. sept. AA. Jutri 24. t. in. bo v Monakovem komorni večer jugoslovanske sinfo-nične glasbe. Dirigiral bo direktor berlinske državne opere Rcuter. Na programu so llristlč: Zaton, Stolcer: Balkanofonija. I.hotka: Jugoslovanski Ca-priccio iu Snfranek: Guslar.
Pariz. 23. sept. AA. Po poročilu iz Valencijc je bila v Bilbau proglašena splošna stavka. Delavci so poškodovali več telefonskih naprav.
Ncwyork. 23. sept. ž. Unitct Ped Corporation in Betlelicni Peci Corporation, dve največji železniški družbi, sla sklenili, da znižata delavcem dnev-, niče za 10 odstotkov.
Rim, 23. sept. A A. Z redom italijanske krone jc bil odlikovan svetovni kolesarski prvak Guerru, sli red jc bil podeljen bivšemu prvaku Bindi
London, 2:). sept. A A. Tukajšnje sodišče je obsodilo 23 letnega pisatelja Kvelvna Grahatna za-i radi defravilacij na 16 mesecev ječe. Obsojenec jc j bil že prej zaradi ravnili zločinov kaznovan na večletni za»or.
i;
Za caffi & _ ® otošNol
Cene kruha
Belgrad, 28. sept. AA. Na podlagi olajšav po Čl. 10 zukoiin o prodaji pšenice v državi jo minister za trgovino in industrijo predpisal dopolnitev uredbi o cenah kruhu v državi v kateri je mod drugimi rečeno:
1.	Cene iz čl. 1. omenjene uredbe bodo šo nadalje služile za temelj zu določevanje krušnim cenam.
2.	Bani se pooblaščajo, da smejo po potrebi
izpremeniti te temeljne cene po krajevnih razmerah, vendar tako, da cene kruhu v posameznih krajih nikakor ne smejo biti večje od vagonskih ceu moke, iz katero se kruh peče.
3.	Tako določene ceno kruhu bodo veljalo za kruh iz čiste pšeiiieno moke. Vsako mešanja posameznih vrst pšenlčne moke nižje cene in mešanje z drugo moko .slabše kakovosti (ajdove, krompirjeve, koruzne, ržene itd.) jo dovoljno samo, če se cene takemu kruhu primerno znižajo. Te. cene bodo nadzirali bani odnosno minister zu trgovino in industrijo.
K japonsho-kitajskemu faonS iktu
London, 28. sept. tg, V manifestu, izdanem na kitajski narod, izjavlja Čnngkajšek, da jc Kitajska pripravljena borili se do zadnjega moža, če bi so Japonska branila, umakniti .voje četo iz Mandžurije Po vsej Kitajski rasle ogorčenje proti Japonski. Kitajska vlada je odklonila japonsko pošiljatev 4000 ton živil iz Japonske za kitajske žrtve poplave.
London, 23. sept. tg. Japonski ministrski svet je na posebni seji odklonil predlog Zveze narodov, da se imenuje posebna komisija, ki naj bi proučila mandžurskl konflikt.
Ženeva, 23. sept. tg. Japonski delegat je na seji Sveta Zveze narodov obljubil, da bo brzojavno vprašal svojo vlado, pod kakšnimi pogoji je zadovoljna s tem, da se pošljejo vojaški in diplomatski opazovalci v Mandžurijo. Nova seja Svetu Zveze narodov šo ni določena, vendar se izjavlja, da se bo vsa lu stvar jutri na kakršenkoli način predložila plenarni seji Zveze narodov.
London, 23. sept. tg. Japonski kabinet je zu vojaško operacijo v Mandžuriji odobril kredit 3.2 milijonov mark.
K sveiovm
krizi
Budimpešta, 23. sept, ž. Duhovi so v Madjarski zelo vznemirjeni in najmanjši vpliv izzove paniko. Včeraj zvečer je zavladala po vsej Budimpešti velika panika, ker so se prenašale vesti, da je grof Karoly podal ostavko vlade, da je narodna banka ugotovila razliko med zlatim in papirnatim pengftjsm ter da je vojni minister Gom-bos pripravljal državni puč itd. Ljudstvo ie v .masah nosilo svoje prihranke v denarne zavode in v roku nekai ur je bilo .vloženih nad 100 milijonov pengftjev. Istotako so kupovali ljudje razne stvari po trgovinah, čeprav ni bilo za to potrebe. Trgovci že leta in leta niso imeli tako velikega prometa kakor včeraj. Snoči ie vlada izdala de-manti o napovedanem Gombosovem puču.
Bukarešt, 23. sept. 1. Ker so na bukareški borzi papirji utrpeli zelo velik padec, se je odločila uprava borze, da se od danes naprej dovolijo transakcije samo v efektivnih državnih pa, pirjih, da pa sc terminske kupčije prepovedo. Tako se bo preprečilo, da inozemstvo ne bo moglo zmetati romunske državne papirje na romunski trg.
Praga, 23. sept. tg. Na praški borzi je bilo danes veliko vznemirjenje radi nenadnega zvišanja diskonlne mere. Posojila so močno padla. Tako je 5% državno posojilo zaključilo z zgubo 8.2 točke.
Newyork, 23. seot. i. Te dni je bila zopet vkrcana ogromna količina zlata za Evropo, Prepeljalo se bo 109 milijonov dolarjev, ki jih bo požrlo zopet »zlato tele« Francije in Nizozemske.
Newyork, 23. sept. tg. Danes so veliki ameriški koncerni prekršili princip, ki se je ustvaril na iniciativo Hooverja po borznem polomu iz lela 1929, da se kljub krizi obdrži visoki mezdni nivo v Ameriki. Ti koncerni so novprečno znižali delavske mezde za 10—20%. Borzna uprava je sporočila, da snada oridobivanie tujezemskih nabavnih vrednosti pod določbe finančnega ministrstva in da ie torei prepovedano.
Pariz, 23. sept. tg. Pariška borza se |e otvo-rila danes v zelo čvrstem razpoloženju. Kupci so mnogo nakupovali in baisse špekulacija je kupovala krilia. Angleški funt je na borzi imel ceno 101 franke. IloUianska lira, ki je postavljena na zlato vrednost 134.34, je padala dalje.
Frankfurt, 23. sept. tg. Kakor piše »Frankfurter Zeituntf'1, namerava angleška vlada razglasiti moratorij za vse obresti, ki iih ie plačevati inozemstvu, za amor'izarijo in vračevanfe drdrfov, pla^evanie glavnic. Madiarske inozemske obveznosti. ki zanadelo tekom enerf a leta, znašajo okrnilo 1 mfOardo npnrffvev. Padec f'(ntn na za M"d!»--ko ni neugoden, ker ima velike dolgove v funtih.
Posredora'n;ca zn službe zavrta
Skopl|e, 23. sept. 1. Danes je mestna uprava v Skoplju zaprla vse posredovalnice za službe ter jih prcdMa javnim borzam, K temu koraku jo je prisililo dejitvo, da so so posredovalci često-krat posluževali vsemogočih sredstev, da so iz-moz^avali svoje stranke, kar mestna policija ni mogla nadzorovati. Izkazalo se je celo, da to bile posredovalnice celo trgovine z živim blagom. Unamo, da bo policija v najkrajšem času napravila koneo takih posredovalnic t''di v drugih krajih naše države, zlasti v Beigradu.
SanPago, 23. sept. ž. Čilska vl"da jo do na-daljnji ga prepovedala doscljcvanjp v državo r.ndl brezposelnosti.
Split. 28. sepl. ž. Banska uprava je dobila vesti o velikih vihan h in snežnih zanu tih v Livnu, Bogojni in Kuprcsu. Sneg je zapadel tnko \isoko, tla so morali ustavili nvtopromet na prognh | Llvno Kupres—-Bogojnn. V Splitu jo temperatura , padla ter jo začel vleči hladen veter po gorah.
Belgrad, 23. seni. AA. Privilegirnnn izvoz-' niska družba je prodala pretekli teden deloma v angleških iu francoskih deloma v hohdsUlh luknh 8500 vagonov, V Srednji Fvropi pn 2500 vagonov { pšenice.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 21. septembra.
2e tfolgo se nisem javil, da Vam sporočim uspehe našega verskega življenja. Bile so počitnice, vročina ild., vendar se je med tem časom dogodilo marsikaj, kar bo zanimalo ožjo domovino in rojake širom sveta.
Dne 23. avgusta smo zagrebški rojaki poromali na Kurn. Bilo nas je čez 150. Razpoloženje je bilo izvanredno, saj je bil z nami kompleten cerkveni pevski zbor in križarska godba.
Iskali smo stalnega duhovnika, deloma osebno, deloma pismeno. Povsod je bilo naše trkanje zaman, ali omahovali nismo. Zadnji čas nam je priskočil na pomoč s svojim svetom in bogato prakso gornjegrajski nadškof in po<Ial kratke in jasne misli za duhovno pastirstvo v velemestu. Človek dalekoviden, človek razumevanja za slovenstvo in slovanstvo sploh, kar je naš rod občutil neverjetno mnogokrat! Zagrebški rojaki smo mu Iz srca hvaležni!
Po teh nasvetih smo našli duhovnika, ki bo Imel skrb nad bogoslužjem pri Sv. Roku. S tem je cerkveni odbor rešen velikanskih težav in odgovornosti. Prvi ukrep našega visoko izobraženega duhovnika je bil ta, da je takoj pri nastopu svojo dragovoljne dolžnosti postavil v cerkev sv. Kokc tabernakelj, a cerkveni odbor je nabavil krasno, malo monštraneo in pušico. Včeraj, 20. septembra,
Mladi akrobati za Ljubljanico
Ljubljana, 23. sept.
Ko je lansko jesen prof. Strohschneider navdušil Ljubljančane s svojimi spretnostmi na žici, «mo gledali njegove produkcije z nekakim spoštovanjem. Ko so letos trije ježičani ponovili te točke in pridali še marsikaj svojega, smo bili ponosni, da tudi pri nas kaj takega zmoremo. Mlada in predrzna mladež pa je gledala na to stvar drugače. Stroschneider je bd tujec, celo profesor, in kar je tujega je brez dvoma vedno imenitno, skoro da nedosegljivo. Ce pa pridejo dejal bi skoro ljubljanske srajce in ponove isto, »i pa mlade bnhtne glavice to stvar razlagajo

povsem drugače. Predvsem pravilno sklepajo, če zmorejo kaj takega na Ježici, zakaj ne bi spravili skupaj tudi mi. In tako je nastala v Ljubljani in ljubljanskih predmestjih prava akrobatomanija.
Marsikje srečavamo že danes kratkohlačo mladež, ki se producira na močno napetih vrveh za perilo, debelih žicah itd. Skoro nobena ograja ni več varna pred akrobatskimi poiskusi naše mladine in če bo šlo tako naprej, bo Strohschneider poginil od lakote. Med mladino se je namreč razširilo prepričanje, da hoja po vrvi in vse druge take točke niso nikakršna posebna umetnost in da ni treba zato drugega, kakor malo poskusiti, parkrat pasti in s korajžo priti spet na vrv. Ce bi danes spravili skupaj vse kratkohlačnike, ki se bavijo s to spretnostjo, bi jih samo v Ljubljani dobili najmanj 50.
Ce so Ježičani rabili do svoje popolne spretnosti eno leto, naša mladež za prve začetke ne rabi t uro. Tako se je naprimer spravila pred 10 dnevi Iružba šestih šolarjev in dijakov starih od 11 do 16 let in so na Dvornem nasipu, tam kjer se konča Volfova ulica in se odpira za širino ceste razgled na Ljubljanico, začeli poskušati to spretnost. Ivo. Leon, Jušo, Branko, Marjan in Sandi so spravili r skupni blagajni skupaj enega kovača in z njim rupili staro obrabljeno zelezno vrv. Izposodili so ii dva kola, ki sta fežala tam ob nabrežju, ju malo cakonali ob regulirani obrežni zid in napeli vrv lad balkončkom, ki ga tvori tam obrežno zidovje. Sla vsakem koncu vrvi so napravili močno zanko, catero so povezali skrbno z motvozom. Ko sta bili :anki tako dosti trdni, so jih obesili čez drogova, i katerima so nato napeli žico, tako, da se je prav malo podajala.
Potem so poskusili najprej z neko štiri metre dolgo ukrivljeno železno palico. Ze prvi poskusi so se dobro obnesli in kmalu jih je vseh šest hodilo po vrvi, nekateri bosi, drugi pa kar v svojih čevljih. Ker se je pokazalo, da je ena nalica premalo, so si nabavili še eno, ki so jo zbili skupaj iz drobnih polomljenih lat. Na koncu so privezali še po pn kos železa tako, da je postala ta zadeva malo bolj priročna.
Ko jim je hoja šla že dobro, so se kar hitro vreli na druge spretnosti. Posksuili so na vrvi poklekniti, kar se jim je posrečilo, prav tako so se navadili obračati, hoditi nazaj in naprej. To je Slo tudi hitro izpod nog. Nato je prišla hoja v čepe, kar ie tudi šlo. Poskušali so sesti na žici in zopet vstati in šlo je. Sedaj so ostale samo še velike atrakcije. Pa so staknili nekje med staro šaro obroč starega kolesa in so poskusili ž njim. Pa je šlo kar ,epo. Tudi po obroču je mladi Strohschneider kar dobro hodil po žici. Iti v dvoje ali troje z eno palico čez žico, se jim ne zdi nobena umetnost več. Poskusili so s pručko in ludi to je šlo. Prav tako mirno je sedel na njej in obujal spomine, kako imenitno se mu je to zdelo, ko je gledal pri tej pro-dukciii akrobata iz Ježice.
Po desetih dneh se je tem mladim akrobatom že marsikaj posrečilo In trdno so prepričani, da ne rabiio drugega kakor težjih in večjih palic, pa bi se lahko imenitno izvežbali in šli brez strahu na najvišjo in najdaljšo žico in kazali prav take spretnosti, kot drugi slavni akrobati. Kljub temu, da ie prostor niihovih produkcij precej skrit, jim vendar ne mnnika številnih gledalcev, ki se smejejo dobrim domislekom in korajži mladine.
F TOHPTRflTE.................
svetovnih tvrdk Zeiss-lkon Rodenstock. Voiatlltnder VVeltu. Certo itd. ima vedno v zalogi Jugoslovan sk« knjlcarnn v Ljubljani. — Zahtevajte renik' -
»mo prvič dobili blagoslov z Najsvetejšim v novi monštranci. Naši rojaki so v tem občutili v svojih srcih veselje, srečo in hvaležnost do onih, ki goje toliko razumevanja za sveto stvar.
Včeraj je celebriral naš prvi duhovnik preč. g. svetnik Janez K a 1 a n. Že prošlo nedeljo je bilo oznanjeno darovanje za novo monštraneo. Cerkev je bila včeraj obadvakrat nabito polna, popoldne je mnogo ljudi moralo ostati pred cerkvenimi vratmi, ker je znotraj zmanjkalo prostora. Darovanje za monštraneo je neverjetno bogato izpadlo, jasen dokaz, da hranijo naši rojaki v svoji duši lučko verne slovenske matere In da jim te svetinje ne more nihče nikjer in nikdar izruvati. Cerkveni odbor se tem potem vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje!
Preč. g. Janez Kalan, ta neulrudljivi kulturno-prosvetni delavec, ki je na naše prošnje takoj priskočil na pomoč, ne nadejajoč sp fizičnih koristi, je bil včeraj presenečen, ko je videl, kakšpn blagoslov je rodila njegova služba božja na Belo nedeljo ...
Cerkveni ]>evski zbor nam je vsako nedeljo lepši in ugodneji. Hrvati prihajajo, poslušajo in se čudijo... Obeta se nam tudi cerkveni orkester, njernv prvi član je že parkrat nastopil na koru. Corkvica sv. Roka postaja premajhna ... Kulturni razmah zagrebških rojakov je na celi črti očividen. O novih kulturnih ustanovah zagrebških Slovencev bom še letos podrobneje poročal.
Kmetijska razstava v Kranju
S pomočjo prispevka ministrstva za kmetijstvo v znesku 15.000 Din se priredi to jesen kmetijska razstava v Kranju. Razstava bo trajala tri dni in to predvidoma 7., 8. in 9. novembra. Vršila se bo v prostorih Ljudskega in Narodnega doma ter v gimnazijski telovadnici in bo obstojala iz poljedelskega in povrtninskega ter sadjarskega oddelka. Priključi pa se Te mlekarski in planšarski ter Jolsld in propagandni oddelek. Razstavo organizira okr. kmetijski referent s pomočjo prireditvenega odbora. ki mu načeluje posestnik Joža Burgar iz Smlednika. Namen razstave je, da pokaže vse vrste kmetijskih proizvodov v surovem in predelanem stanju, a tudi stroje, orodja in priprave domačega izvora, v kolikor se vse to nanaša na kranjski okraj, s ciljem, da se kmetijska produkcija vsestransko izboljša in ojači propaganda za napredek. Prireditvi želimo obilo uspeha.
Ciganska roparja prijeta
Cigana osumljena roparskega napada s plenom Din 50.000
Litija, 22. septembra.
Zadnjič smo poročali, da so litijski orožniki pozaprli sedem mož broječo cigansko tolpo, ki je opustošila njive v vasi Ribče. Ko so odsedeli pri-sojeno kazen nekaj dni in povrnili odškodnino, so izpustili pet ciganov. Medtem pa je sodnik dr. Sfili-goj poslal dva cigana, Nikolič Andraža in Franceta, v zapore celjskega sodišča. Oba cigana je namreč sjioznala gostilničarka Razberger Jožefa iz Lok pri Trbovljah, da sta jo pred dobrim pol letom v družbi več drugih ciganov v Šestinah pri Zagrebu oropala za 50.000 Din.
Cigan Nikolič Andraž je bil radi suma tega ropa že mesec in pol v preiskovalnem zaporu, pa so ga takrat izpustili. Sedaj pa menda prejmeta oba cigana-razbojnika zasluženo kazen za svoje to-lovajstvo.
Sodnijski zaključek
smrtnega karambola
KpITog smrtnega karambola na Celovški eesti
Ljubljana, 23. septembra.
Mnogim je še v spominu karambol, ki re je zgodil skoraj pred letom na Celovški cesti v Šiški, ko ee je neke nedelje tik pred polnočjo zaletel motocikel v kolesarja. Tedaj je 28 letni Ivan Mandl radi hudega padca z motocikla umrl. Zaradi le nesreče se je pred ljubljanskim sodiščem vršilo že j več razprav, danes pa je bila zadnja.
Razpravo je vodil sodnik poedinec dr. Dolinar, državno pravdništvo pa je zastopal dr. Lučovnik. Priče so izpovedale o dogodku sledeče:
Tisto nedeljo se je vršila pri »Slepem Janezu« razdelitev daril motokluba Ilirije. Bila sla tam tudi pokojni Ivan Mandl, šofer pri podjetju Magister v št. Vidu, ler njegov prijatelj Gregorin iz Gamelj. Prej pa, preden sta prišla tja, sta že prevozila precej pota. Da nista bila vinjena, potrdijo vse priče. Pokojni Mandl je nagovarjal Gregorina, naj ga z motoeiklom zapelje do >Kmeta< v Zgornji Šiški. Oregorin se je sprva branil, ker mu motocikel ni popolnoma odgovarjal, deloval namreč ni en cilinder, naposled pa se je le dal pregovoriti od prijatelja Mandla ter ga je vzel na motocikel. Mandl je sedel zadaj, Gregorin pa je vodil mo'o-cikel. Po izpovedbah prič je Gregorin znan hiter vozač. Je pa pri vožnji previden. Tako so povedale priče.
Ob tisti priliki, bilo je ob pol 12 ponoči, sta Gregorin in Mandl vozila s hitrostjo 50 km na uro po državni cesli proti Šiški. Blizu Ileinriharjeve hiše v ŠIžkt se je pred motoeiklom nenadoma pojavil kolesar Meze, ki je vozil brez luči v isto smer, ! dočim je imel Gregorin na motociklu močno luč. | Kakor pove Gregorin, mu je Meze zavozil s kolesom tik pred motor, radi česar je bil nastal stra-| šen karambol. Meze je padel s kolesa, se nevarno ' potolkel ter se nekaj ča6a ni niti zavedel, dočim je Mandl, ki je sedel na motociklu zadaj za Gre-gorinom, radi silnega sunka padel v loku z, motocikla čez Gregorina na trdo cesto. Padec je bil tako silen, da je Mandl na dobljenih težkih poškodbah kmalu izdihnil.
Brž po nesreči je pritekel iz bližnje stražnice stražnik, ki je potem poklical tudi reševalni avto. Stražnik je ugotovil, da je Gregorin v zadnjem hipu motocikel močno zavrl, kar se je poznalo na cesti, jiovedal pa je tudi, da izmed mnogih stvari, ki jih je tamkaj takoj po nesreči našel in pobral, ni bilo nobene svetilke, ki naj bi jo bil imel kolesar Meze. Tudi druge priče pravijo, da je liil Meze brez luči.
Obtoženi Gregorin je bil spoznan za krivega, da je vozil z nedopustno brzino ter radi tega zakrivil nesrečo, ki se je končala s smrtno žrtvijo. Oregorin je bil obsojen na pet mesecev zapora; kazen je pogojna za dobo dveh let. ker je obtoženi Gregorin bil doslej vedno na dobrem glasu ter še nI bil nikoli kaznovan. Obsojen je bil dalje na povračilo stroškov kazenskega postopanja, dalje r.a odškodnino vdovi pokojnega Mandla za stroške pogreba v znesku 1010 Din. Mezetu pa ima pla.rl za razbito kolo in raztrgano obleko 500 Din. z-t hol»-čine pa 250 Din. Gletle ostalih zahtev so bili udeleženci zavrnjeni na civilno-pravno pot.
3. V kuhinji
Med tem pa Spelica je naša izborno kuhala kosilo. Z zavestjo mirno se ponaša, Ker ve. kak nere „AIbtis milo4
Imate čas za svoje delo, ako veste. da pere Vaša perica s pristnim Albus milom. Ni Vam treba vsak trenotek tekati o pralnico, ker veste, da Albus milo verno služi in dobro pere. V lastnem Vašem interesu je torej, da vedno uporabl/ate samo
Zahteve bednih viničarjev
Ljutomer.
Na občnem zboru »Strokovne zveze vini-čarjev« v Ljutomeru so se obravnavali in sprejeli važni predlogi. Občni zbor je pooblastil načelstvo zveze, naj povsod potrebno ukrene, da se zagotovi viničarjem stalnost v službi, da se organizacija pridruži stremljenju vinogradnikov po odpravi prevelike trošarine na vino. Radi namere znižanja plač viničarjem pa se je sprejela naslednja resolucija:
Zbrani viničarji delegatje na redni skupščini svoje stanovske organizacije »Strokovne zveze viničarjev« v Ljutomeru, odločno protestiramo, zoper namero, da bi se nam plače znižale. Naš denarni zaslužek je že sedaj najmanj 60% premajhen, da bi mogli z njim vzdrževati svoje družine, vsaj na najskromnejši človeku dostojni način. Denarni zaslužek viničarjev pri svoji hrani in pri najtežjem delu, tudi takrat, ko je bila dobra vinska trgovina, v zelo redkih primerih ni znašal več, kakor je obstojala takratna vrednost enega litra vina po dnevni ceni, prodanega iz vinogradnikove kleti. Naj-navadnejša plača viničarja je znašala dnevno le za pol litra, v nekaterih še za viničarje bolj slabših razmerah pa celo toliko, kakor je bila vrednost samo ene četrtinke litra vina. Takrat ni prišla iz I vinogradniških krogov prav nobena težnja, da bi se viničarjem plače zvišale, kar bi bilo to celo potrebno in pravično in kar bi edino danes moglo opravičevati znižanje. Ako so vinogradniki prišli sedaj v težko krizo, podčrtamo, da viničarji sploh od prevrata sem še nismo bili izven nje. S tem, da bi se viničarjem plače še znižale, ne bo nikomur, najmanj pa vinogradniški krizi prav nič pomaga-no. Kupna moč viničarskega ljudstva se bo še zmanjšala, kriza se bo še povečala in bo prizadela vsakega, za katerega pride viničar kot konzument v poštev. To bo prizadelo vinogradnike same.
Važno je naglasiti pri tem dejstvo, da so prišli prvi glasovi o znižanju zaslužka viničarjem, ravno od strani velevinogradnikov, predvsem ino-zemcev, kateri so po večini itak tudi dosedaj svoje viničarje najslabše plačali, pridelano vino pa najboljše prodajali, krasen izkupiček, sad naše zemlje in trud našega človeka, pa nalagali in spravljali v blagajne izven naše države. Posledice skrajne obu-božanosti tisočev in tisočev viničarskih družin sedaj v povojni dobi se že usodno kažejo pri viničar-ski mladini (šolska deca, fantje naborniki) kot bodoči generaciji. Iz splošnih državnih kakor narodnostnih vidikov naša javnost, predvsem pa inero-tlajni činitelji, ne smejo dopustiti, da bi se viničarjem plače še znižale, da bi se to ljudstvo še bolj stiskalo in tiralo na rob obupa. Ce ne moremo morda priti tukaj v poštev mi, ki smo danes tukaj
r^r"
Šport in kava
en pojem, kajti kava je najboljša, lelo in duha osvežujoča pijača pri vseh športnih naporih.
Kava in Meinl — isto tako en jiojein, kajti Meinlove kavne mešanice uživajo svetoven sloves.
iULIO ME1NI uvoz kave
ust. 1862
dejansko viničarji, očetje številne družine, naj — vsaj vzame v zaščito naša mladina, naš bodoči rod, katera od prenapornega dela že v zgodnji mladosti, sestradana, vsled uboštva telesno kakor duševno degenerirana, nikoli ne bo mogla predstavljati krepkega in zdravega rodu, nikoli ne more postati tista mladina, od katere bi mogla naša splošnost pričakovati tistih koristi in tistega ponosa, ki je ravno tukaj ob vsej severni meji za naš narod tal<o nujno potreben.
Vsi viničarji odločno stojimo na stališču, da se nam plače ne smejo reducirati in pri tem pričakujemo opore od vse naše človečansko čuteče javnosti, predvsem pa od državnih oblasti. V naši pravični borbi hočemo tudi to, da se mora določiti, kolika sine biti najmanjša viničarska plača v vseh krajih in kar bi bilo že danes nujno potrebno izvajati jiosebno tam, kjer so še za viničarje tiste krivične razmere in navade, da mora viničar vinograd obdelovati skoraj zastonj, ali pa za tako nizki plačo, da o pravem zaslužku za delo sploh ne more biti nobene besede. —• Strokovna zveza viličarjev.
Zadeva dolenjskega St. Vida
St. Vid pri Stični.
Železen bat pri zvonu župne cerkve se je prelomil pri zvonenju na praznik Marijinega Vnebovzetja. Celih pet tednov je poteklo, preden je došel nov bat. Slišimo, da je Kranjska industrijska družr ba na Jesenicah računala za nov, GO kg težki bat skoraj 1100 Din. Po našem mnenju bi morala družba, ki je pred 10 leti nabavila zvonove, vfioštevati, da je bila njena krivda, ker je dala slabo blago, da se je bat prelomil.
Elektrarna Zagradec je impla celo poletje premalo vodne moči. Žaga, mlin, plelarnn, ki so urejeni na električen pogon, so mogli le redko kdaj obratovati. Tudi pri žarnicah se je fioznalo, da j« elektrarna preobremenjena. Sedanje deževje ho temu odpomoalo, toda kmetovalcem j>a deževje ne ugaja. Krompirja še niso izkopali, ajda ne bo dozorela.
Po toči prizadeti so prejeli državno podporo — 25 kg ječmena vsak, ki se je oglasil. Malo je, a tudi za malo moramo biti hvaležni.
Javno kopališče v Novem mestu
Novo mesto, 22. sept.
V Novem mestu je pred časom osnovala trgovska družba z o. z. javno kopališče z vsem komlortom, opremljeno s katlnimi kopelmi in kabinami za prho. Predvideno je tudi, da se kopališče, ako bo pokazala to potreba, instalira z raznimi zdravstvenimi kopelmi, parno itd. V kopališču bo tudi pedikura.
Dela se vrše z vso naglico, ter bo najbrže s 1. oktobrom začelo obratovati oziroma bo tega dne izročeno javnosti v uporabo. Kopališče se nahaja v zgradbi novega Prosvetnega doma na Flor-janskem trgu, torej na zelo prikladnem kraju v centru mesta. To kopališče bo prva tovrstna ustanova na vsem Dolenjskem in se ga bodo posluževali razen meščanov tudi vsi, ki po svojih poslih prihajajo v mesto iz bližnje in daljne okolice. Prav posebno pa bo kopališče služilo vsem, ki niso imeli kopalnic doma in so zato dosedaj bili pri-inorani posečati kopališča v Ljubljani, kar seveda ni nikomur bilo preveč na roke.
Urnik, iz. katerega bodo razvidne kopališke ure in obratovanje, bo še jiravočasno objavljen.
Mcsrslha Scbtnla
Nogo si je stri. G. trgovca Nemec Janeza je zadela v nedeljo zvečer jirccej huda nesreča, šel je proli domu. Naenkrat je nekoliko nerodno stopil. V nogi je počilo in on se je sesedel na tla. Domov so ga morali peljati. Stri si je desno nogo. Prsd leti je iniel zlomljeno levo nogo.
Prvenstvena tekma. V nedeljo {»poldne Je bila prvenstvena tekma med Raptdom iz Maribora in tukajšnjo Muro. Zmagal je Rapid v razmerju 0:1.
Judovski »dolgi dan«. V ponedeljek so Judje imeli >dolgi dan«. Trgovino so bile zaprle, oni pa sn imeli v templju pobožnosti ter so se do-cUli ve* dan.
Ljubljana
Izpuščeni iz volivnih imenikov
Ljubljana, 28. septembra.
Volivni imeniki so razpoloženi. Časa za reklamacije je malo. Zato opozarjamo vse Ljubljančane, naj pogledajo, če so res vpisani v volivni imenik. Kakor namreč čujemo, je izpuščenih iz volivnih imenikov na stotine volivcev, predvsem delavcev. Volivne imenike so delali na podlagi jjudskega štetja.
Na podlagi ugotovitev ljudskega štetja so bili vpisani v volilni imenik, kakor smo izvedeli, vsi ljubljanski prebivalci, ki so 1. stalno v Ljubljani prisotni in 2. vsi začasno iz Ljubljane odsotni. Izpuščeni pa so iz vol. imenika vsi, ki so bili pri ljudskem štetju vpisani v rubriko: »Začasno prisotni«. Med začasno prisotne so vpisani vsi, ki nimajo v Ljubljani stalnega družinskega stanovanja, to je predvsem delavci, pa tudi drugi.	>■
Z ozirom na to lahko rečemo, da je Izpadlo iz volivnih imenikov več tisoč volivcev, ki v resnici v Ljubljani stanujejo. Zato je potrebno vse take opozoriti, da se pravočasno vreklamirajo, sicer bodo ob volivno pravico ne le pri teh, ampak tudi pri bodočih volitvah. Sedanji imeniki so podlaga za bodoče volivne imenike.
Zaradi tega je tudi jasno, zakaj je število volivcev v Ljubljani tako malo naraslo.
Za zaščito mater m otrok
Ljubljana. 28. septembra.
Iz poročila, ki ga je te dni izdala mestna občina, posnemamo naslednje zanimive podatke c Zavodu za zdravstveno zaščito mater in otrok. Ta zavod vrši že od svoje ustanovitve ogromno delo ia se uspehi tega dela poznajo dobro na znatnem znižanju umrljivosti malih otrok in na tem, da se je znatno dvignila otroška higijena v našem mestu in v bližnji okolici, kjer zavod deluje.
Zavod ima tele oddelkfe: Dečji in materinski dom kraljice Marije, dispanzer za otroke s pododdelki: otroška poliklinika za revne otroke do 14. lela in posvetovalnica za matere dojenčkov in malih otrok do 6. leta, mlečno kuhinjo za dojenčke, kolonijo za dojenčke in male otroke, odsek za popularizacijo higijene otrok in higijene žene s potujočo učiteljico, šolo materinstva in strokovno šolo za zaščitne sestre.
Lani jc zavod pregledal 16.666 otrok, vseh kon-eullaeij pa je bilo 39.454, sestre so imele na domovih 1(599 obiskov. Mleka je bilo oddanega 12.426 obrokov, dalje 3650 gramov mazila, 53.454 gramov ribjega olja. V zavodu je bilo lani 732 zdravniških predavanj. Dalje 24 tečajev na deželi o negi in prehrani otrok in 24 razstav o negi in higijeni otrok. Specialnih tečajev je bilo šest.
V zavodu so trije zdravniki in šest sester.
Zavod je v svojem delovanju ugotovil precel-Sen odstotek ortopedskih defektov in napak v telesni drži otrok. Ta ugotovitev zelo jasno govori, kako nujno potrebna bi bila ustanovitev šolske ortopedske telovadnice, kakor jo imajo že vsa moderna večja mesta. Imamo v Ljubljani sicer društvo i/Ltenac, ki dela nekaj malega na tem polju, vendar pa večjega obsega ni. Na račun mestne občine ŠČ v Ateni stalno vežba 15 do 20 otrok iz mastnih šol. Pripominjamo, da ima OUZD že moderno opremljeno ortopedsko telovadnico za 6voje Člane, manjšo pa ima tudi splošna bolnišnica.
Drama brezposelnega fanta
V treh dejanjih
Ljubljana, 23. septembra.
I.
Zelo mlad fant je. Brezposeln je že dolgo, saj je skoraj že pozabil, kdaj je zadnjič dplal. Prosjači pri dobrih ljudeh, ker ne more živeti ne od lastnega kapitala in ne od obresti. Nemara je res kje kdaj kaj ukradel, nemara ni, policija ga ima pod nadzorstvom in stražniki ga poznajo. Ze nekaj tednov je, odkar se je funt zopet poda' na eno svojih vsakdanjih poti. namreč po stopnjiSfih imenitnih in manj imenitnih hiš, da si kje izprosi kos kruba ali dinar za priboljšek ali kakšne cape. Jesen je pred vratmi, fant pa je strgan. Na Miklošičevi cesti, preden se okorajži v veliko h!šo, se skrbno ozre, če ni kje blizu kakšen stražnik. Nikjer nobenega!
Na vrhu stopnjic res preprosi dobro gospo, ki se jI strgani fant zasmili, da mu da moder jopič. Malce je že obnošen, za fanta pa je krasen dar. Fant ves hvaležen odide navzdol.
II.
Fant ni opazil s'ražnika, preden je šel v hišo, pač pa je stražnik opazil fanta. Stražnik ga sedaj prime: 5>Ti, kje si pa dobil ta jopič?« — »Izprosil sem ga pri dobrih ljudeh!; Stražnik fantu ne za-tipa: »Bomo videli. Se bo izkazalo na policiji!« Ne pomaga nič, fant mora na policijo. Osumljen je tatvine.
III.
'fine 14 dni. Zopet pozvoni v lepi hiši na Miklošičevi cesti v gornjem nadstropju. Zopet odpre gospa. Pred njo zopet stoji isti fant. Uklenjen je In v jetniški obleki. Tudi ni sam. Z njim je še jct-Bi?ki paznik. Fant v jok: »Gospa, povejte, ali mi niste pred 14 dnevi podarili tale modri jopič? Spomnite 6e!r Gospa se takoj spomni in potrdi to. Se začudi se: Gospod paznik, dajte no fanta izpustiti, saj ni ukradel jopiča! Zakaj ga pa 14 dni držite v zaporu? Saj imate iz jetnišnice do mene le 20 korakov! Še isti dan bi se lahko prepričali 1« Tudi paznik je človek, vendar pa mora biti uraden: vGospa, fanta ne morem izpustiti jaz. To morejo le višji. Poročal pa bom, da je fant nedolžen.« Paznik in mladi jetnik odideta, gospa pa strme gleda za njima.
Nedvomno se bo sedaj izkazalo, da je tudi za tega fanta pravica na svetu in da po nedolžnem ne bo kaznovan, čeprav je 14 dni po nedolžnem sedel
' preiskavi, ko je bilo do resnice le 20 korakov.
*
0 Delavsko glasbeno društvo »Zarja* otvori tudi letos v začetku oktobra glasbeno šolo z mladinskim oddelkom. Starši, vpišite svoje otroke, ki imajo veselje do glasbe, do 28. septembra v prostorih »Zarje«, Delavska zbornica, I. nadstropje, L vhod, Miklošičeva cesla.
0 Dobava službene obleke. Ravnateljstvo mestnega dohodarstvenega urada razpisuje dobavo blaga in podloge za 75 z i ms k i h službenih oblek. Poleg tega razpisuje tudi izdelavo leh službenih oblek. Ponudbo z vzorci blaga je predložiti do vštetega 30. septembra t. 1. ravnateljstvu mestnega donodarslvenega urada, kjer bodo na razpolago vse potrebne informacije, tako dobavni pogoji kakor vzorci blaga.
Kof bo danes
Drama: »Pritličje in prvo nadstropje«, veseloigra. Premijera. Izven.
Nočno službo imajo lekarno: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bohinec ded., Rimska cesta
24; dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41.
*
O Okrožnica pekovskih mojstrov. Zadruga pekov za sodni okraj ljubljanski v Ljubljani je razposlala sledečo okrožnico. Na zad-užnem pestan-ku dne 22. septembra 1931 je bilo soglasno sklenjeno: 1. da se ukine vsako dajanje procentov pri dobavi kruha kakršnekoli vrste prodajalcem. Pri dobavi finega peciva in žemelj je dopusten popust do največ 10 odstotkov 2. Star kruh se pod nobenim pogojem ne zamenja ali pa vzame nazaj. 3. Nihče ne sme prevzeli odjemalcev svojih tovarišev. 4. Vsako ponujanje kruha in peciva od hiše do hiše, po stavbah, sejmiščih, šolah itd. je po zakonu prepovedano in bo vsakdo, ki bo pri tem zasačen, ovaden pristojni oblasti. 5. Pečenje kruha privatnim strankam se -ačuna od 2—3 Din od kosa po njegovi velikosti. 6. Ob nedeljah počiva v pekarnah vsako delo. 7. Pečenje za prodajo kruha čez ulico je po zakonu prepovedano vsakomur, ki nima -a to potrebnega oblastnega dovoljenja — obrtnega lista. Stranke se naprošajo, naj prineso papir za zavijanje kruha in peciva s seboj. Cenj. občinstvo se naproša, da uvažuje zgoraj navedeni sklep pekovskih mojstrov.
V Ljubljani, dne 22. septembra 1931.
Zadruga pekov za sodni okraj ljubljnski v Ljubljani.
© Včerajšnji živilski trg je bil dobro založen ter zelo živahen. Prinešenih je bilo nekaj košar lepih jurčkov, ki drže ceno 3 Din za merico. Neka žena je ponujala lepe jurčke kar po 5 Din merica. Lisiike so 6e prodajale po 1.50 Din liter. Za Jugoslovansko knjigarno je bilo največ grozdja, večinoma s Hrvaškega, ki ga prodajajo za belokranjsko. Malaga se je dobila po 6 Din, črnina in s-smar-nica« po 4 in 5 Din kilogram. Lepa jabolka so se prodajala po 3—4 Din kg, hruške po 4 Din, bosanske slive po 4—5 Din, breskve 5—6 Din kg. Prinesenega je bilo tudi nekaj smederevskega grozdja, ki se je prodajalo po 4 Din kg. Brusnice so bile po 8—9 Din liler. Zelene paprike ste dobili 4 za 1 Din. Orehi v lušinah po 2.50 liter. Trg je bil dobro založen tudi z zelenjavo vseh vrst. Paradižniki so po 2 do 3 Din kg, kolerabe po 0.50—1 Din ena, kislo zelje po 3, trnovsko po 4 Din, krompir po 1.25 Din, zeljnate glave 50 par do 1 Din ena, salata in druge povrtnine po zmernih cenah. Kakšna razlika je v cenah povrtnine in kako vpliva kakovost pridelka na prodajno ceno, najlepše dokazuje slučaj, ki je našemu poročevalcu padel v oči pri neki ženski iz okolice, ki je prodajala med drugimi sočivnimi rastlinami tudi karfijolo. Imela je. med množino manjših karfijol, ki jih je nudila po 1 Din eno, tudi dve lepi knrfijoli, za kateri je zahtevala po 15 Din za eno. Če jih je tudi prodala za to ceno, nismo ugotovili. — S perutnino je bil trg včeraj nekoliko slabše založen ter je bilo okrog potovk, ki so prodijala lepa piščeta in putke, pre.c«\:šnj» gnečn. Tudi jajc ni bilo mnogo, prodajala so se po 1—1.25 Din za kes. Ajdova moka je bila po 4 Din liter, pšeno tudi po 4 Din. Kumir ie še vedno dovolj, čeprav trdijo kmetice tem od škofje Loke, odkoder jih prinesejo, vsak tržni d-n sproti, da so zadnje. Kumare se prodajajo od 0.50—2 Din ena. Na Sv. Petra n."s;nu je bil dovoz kmečkih voz s krompirjem in zeljem zelo slab, kakor večinama vedno ob letošnjih tržnih dnevih. Zlesti krompirja je bilo milo; nudili so ga na debelo po 1 Din, zeljnate glave po 50 par.
(olje za kožo in masažo)
Tako morate jemati solnčne in zračne kopelii!
solnčenjem, toda ne z mokrim telesom, nadrgnite se temeljito s
NIVEACRENE NIVEA- ULJE
01'Oje vsebnjo ■ čisto svojo vrsto - cucorit sestavino r.a n^BO božo oboje zmanjkuje ncvurnosi eoi fai ioo nliojo noto njuje polt tudi ako jo nebo oblačno. N vea creme Vus oiiln u pri vročini, Nivea elle Vas varuje ib elabem vremenu pred lil idoni m s lo n tudi prod prehladen. Zato moreto tudi v 8«su neprijetnih ilni izposiaviti svojo tolosvetlobi,
..	zraku in vodi.
Nivea or-rae Din 5— do Din 22'-.	Niveu olje Din 25"-, DlnSS'—.
Proizvaja: Jugosl. P. BUIERSDORF & CO., d. s. o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica št. 24.
Mednarodni šahovski turnir na Bledu (XXIII. kolo)
OBLEKE iN SUK^IE
le iz pristnega angleškega blaga pri K. {PUČNIK, Ljub ana. Tavčarjeva ul. 3
Prvovrstno delo.
© Splošna obrtno-nadaljcvalna šola za peke, slaščičarje, mrdičarje, mesarje in vrtnarje v Ljubljani na Vrtači, Erjavčeva cesla št. 19 ima vpisovanje v nedeljo, 27. septembra t. 1. od 8. do 12. dopoldne v pritličju. Novinci prinesejo k vpisu zadnje šolsko izpričevalo, ostali pa izkaz o napredku minulega šolskega leta. Mesečna ukovina je Din 20.—. Vsa ostala pojasnila prejmejo učenci pri vpisovanju.
O Zakaj ni kromp'rja na trg. Pre eli smo: Z ozirom na notico v Vašem cenjenem listu dne 22. t. m. pod naslovom »Zskaj ni k-ompirja na ti g?« Vas vljudno prosimo, da priobčite v Vašem listu sledeče pojasnilo v vednost kmetovalcem: Po tarifni postavki št. 26 a v občinski uvoznini mesta Ljubljane se dača na mitnici za poljske pridelke 0.05 Din za kg. Uvoznik prejme potrdilo o vplačilu v obliki bolete mestnega dohodarstvenega urada. Ako kmetovalec ni prodal vsega blaga na trgu, dobi pri odhodu iz mesta na mitnici proti predložitvi bolete povrnje o razliko vplačila za tisto množino blaga, ki jo zopet pelje iz mesta domov. Na to je mestno tržno nadzorstvo ve likokrat opozorilo kmetovalce, zlasti na trgu, kjer prodajajo na debelo krompir, repo, zelje in čebulo. Velika večina kmetov je o tem dobro poučena. Prosimo, da tozadevno tudi druga županstva obvestijo svoje občane. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
© Na ženski strokovni nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti v Ljubljani. Sv. Jakoba trg št. 1 se bo vršilo vpisovanje v nedeljo, dne 27. septembra t. 1. od 9. do 12. dopoldne. Vajenke krojačice, modistke, pletilje itd naj prinoso s seboj zadnji izkaz, za novovstopivše pa odpustnico, oziroma zadnje izpričevalo In učne pogodbo, šolnino za oktober Din 20.— in Din 2,— za kontrolno knjižico je vplačali pri vpisovanju, kjer prejmejo učenke nadaljnja pojasnila glede pričetka rednega pouka.
O Na Frančiškanskem mostu so začeli odstranjevati staro železno ograjo še na drugi strani. Zaprli so zalo še levi hodnik ter je pešcem odprta zdaj samo ce6ta. Nu Frančiškanskem mostu je zaradi tega nastala nevarna ožina, ki pa ne bo dolgo trajala. Na desni sirani moslu so na mesto stare ograje že pričeli zidati novo. Včeraj so znova pritrdili ob Frančiškanskem mostu električno uro, ki so jo bili zaradi popravila začasno vzeli proč.
© Na Cojiovi cesti, z mostu pri Sv. Jakobu, se ozirajo zdaj številni radovedni gledalci v strugo Ljubljanice. Pričeli so tamkaj dvigati blato s kupov v strugi. Zadeva gre hitro naprej, kar opravijo največ z vlačilci, katere vleče iz struge na breg električni motor. Na delu so štiri vlačilne lopate, ki jih upravljata po dva delavca, na bregu pa stoji pri strojih po en strojnik. En vlačilec dola onstran mostu na Trnovskem nabrežju, eden na Bregu, eden pa na Gallusovem nabrežju.
O Telctina po 10, 12, 14 Din kg na stojnici Zaje Antona.
Flohr in Stoltz sta danes remizirala ža po 18 potezah. Flohr je odprl pred lamo, nakar mu je Stoltz odgovoril z Griinfeldovo obramba V partiji se ni zgodilo nič. posebnega, ker sta oba mojs) ra držala ravnovesje in je km tiu sledil remis,
Tudi partija Maroczy-Spielmami je bila hitro končana. Po otvoritvi je nastala kratka središnica, ki je bila polna izmenjav in sledila je za Spiei-nianna nekoliko boljša končnica, ki pa je kljub temu ostala remis, ker sta imela različne 'ekiče.
Sledil je dopoldne še tretji remis :i sicer v partiji Pirc-Tartakover. Tartakover je igel zopet Tarraschovo obrambo damskega gani ni ta, s kateri i je premagal Kashdana in ki vsebuje žrtev kmeta, j Pire se je branil proti tej varianti bolje krt Sasn-dan in je srečno prestal vse napade, 'er tešil svojo materijalno premoč v končnici s stolpi. Končnica je bila za Pirca mogoče dobljena, toda proti velikemu poznavalcu končnice Tartakovvurju se je moral naš mladi mojster zadovoljiti Ie z remijem
Colle je hotel imeti od Vidmarja le remis in je zato otvoril pred kraljem, toda to pot je na slabo naletel, ker je Vidmar zaigral zelo riskantno in podvzetno, lako, da je Colleja povsem spravi! popolnoma iz tira. Colle je poskusil z ua;k iHsinej-šimi, pa povsem nevarnimi potezami mavkiriti Vidmarjevo otvoritveno potezo za slabo. Ponudil je Vidmarju figuro, toda Vidmar je raje kmeta in si v centru pridobil tako premoč, Ja je bi! Collejev položaj kmalu brezupen. Colle se je moral kmalu vdati, ker je imel v nastali končnici s stolpi dva kmeta manj in ni imel nobenih izgledov na remis.
V partiji Kashdan-Aljehin se je vsa borba vršila šele v končnici. Otvorila sta igro j štirimi tekači, nakar sta po izmenjavi več figur hi'ro prišla v končnico. Aljehin je uvidel, da v partiji s
Odkupnina za kufuk
Belgrad, 23 septembra. A A. Ministrstvo zn gradnje je izdalo z aktom št. 30.309 z dne 20. avgusta 1931 pojasnilo za tolmačenje čl. 38 in 40 zakona o državnih cestah. To pojasnilo je izdalo na popraševanje nekaterih ustanov, kako naj se ravna pri odmeri in pobiranju odkupuine za osebno delo uradniških pripravnikov, ki po novem uradniškem zakonu nimajo temeljne plače, niti ne položa;n:h doklad ne osebnih draginjskih doklad, nego imajo samo plačo po draginjskem razredu in periodične draginjske doklade.
Gradbeno ministrstvo stoji na stališču, da je treba pravilno in pravično obremeniti njihove prejemke po novem uradniškem zakonu. Uradniški pripravniki v državni, banovinski in občinski službi- ki po novem uradniškem zakonu z dne L aprila t. I. nimajo temeljnih in položajnih plač in tudi ne polofajnih nc osebnih draginjskih doklad, nego samo plačo po dravinjskem razredu in rodbinske draginjske doklade, ne plačajo odkujinine za osebno delo pn zadnjem odstavku čl. 38 zakona n nedržavnih cestah kakor ostali s alni po skupinah razvrščeni uradniki. Njim se odmeri odkupnina na podlagi odmore davkov po tabeli čl. 40 zikona j o nedržavnih cestah, vendar lako, da se pri njih ne izvaja čl 41 omenjenega zakona.
Za vse ostale uradnike in nameščence vel jo pojasnilo, ki ga je izdalo gradbeno ministrstvo pod št. 42293-30.
Težak potoža} de"avcev državnih železnic
Maribor. 23. sept.
Poročali smo že, da je znižan delovni čas v delavnicah državne želcznice v Mariboru od 8 na 6 ur dnevno. S tem se je znižala mesečna mezda delavcem za ravno enotedenski zas užek. Kaj pomeni to znižanje za delavce, nam svedoči sleaeči praktični primer: Ključavničar-delavec v delavnici z 10 službenimi leti ter družino 5—6 članov je prejemal doslej za 8 urno de o 46 Din me?de ter 14 Din premije. Z znižanjem delovnega časa se je pa znižala sorazmerno tudi mezda in premiia, tako, da zasluži sedaj imenovani dnevno samo 45 Din. Ker pa plačuje delavnica svoje nameščence ne od ure ali dneva, temveč jim daje mesečno mezdo ter računa za isto le polni delavnik, do'^e
fio novem znižanju delavnika plačo le za 18 de-ovnih dni ali mesečno 810 Din. Od te vsote pa je treba odbiti še najemnino za stanovanje, ki znaša v slučaju, da stanuje v železniški koloniji, mesečno 75 Din drugače pa seveda 200—300 Din, dalje bolniško blagajno 38 Din, penzijski fond 140 Din ter še izdatki za organizacijo itd., tako, da ostane mesečno delavcu v najboljšem slučaju kvečjemu 500 Din. Pri tem zaslužijo toliko le kvalificirani delavci z dolgoletnim številom službenih let, dočim zaslužijo nekvalificirani delavci in začetniki dnevno le 26 Din. Znižanje prejemkov je prišlo ravno v času, ko je treba oskrbeti deco za šolo ter sc pripraviti za zimo Kje naj vzame ubogi delavec sedaj sredstva za obleko družini in sebi, za kurjavo v zimi in za prehrano družine? Živeti je treba, pa že s sedanjimi plačami se ni dalo izhajati; koliko neporavnanih kreditov je še pri trg.ov-I cih. In sedaj, na zimo, jih čaka še hujša beda, mnoge družine bodo naravnost gladovale. Ali ni tu nobene pomoči?
*
□ Za duhovščino se prijioroča velika izbira črnega in temaosivega blaga za obleke in površnike v novi stavbi trgovca Macuna. Maribor. Gosposka 10.
□ Nov most delajo. Na cesti pri Betnavskih lipah delajo nov betonski most. Radi tega je cesla do nadaljnjega za promet z avtomobili in težkim' vozili zaprta.
Kaslidanoni v prvem turnusu v središnjici ni mogel dobiti in je danes poskusil v končnici, v katero je vložil vso svojo energijo, da bi dosegel zmago. Končnica je bila zelo interesantna in napeta, ter se je Kashdan tudi tukaj Izkazal kot prvovrsten igralec. Aljehin partije ni mogel dobiti, kljub temu, da je spravil na dan vso svojo voljo in trud in je moral svojemu mlademu tekmecu dovolili, da je dobil od njega v vsem turnusu druge pol točke. Kashdan je do sedaj, poleg Astaloša e.Jini, ki je s svetovnim prvakom na blejskem turnirju dosegel obe partiji remi6.
Niemcoviču je danes dr. Astaloš dovolil, da je odigral partijo zopet v svojem privem stilu. Astaloš se je zadržal preveč pasivno in Niemcovič ga je lako blokiral, da je zašel v pozicijo, v kateri se je komaj mogel ganili. Slednjič je moral nirno in ne da bi mogel pomagati in gledati, kako Niemcovič pripravlja odločilen napad na kraliivo krilo. Niemcovičev napad je polagoma, toda sigurno napredoval in je popoldne slednjič tako dozorel, da je moral Aslaloš kapitulirati.
Partija Bogoljubov-Kostič je bila prekinjena. Bogoljubov je prišel v damskem gambitu v prednost in je dobil končno kmeta. Nastala je končnica s stolpi, ki je bila prekinjena in Ipo Bogoljubov najbrže zmagal.
Stanje po XXIII. kolu: Aljehin 18 in pol, Bogoljubov 12 in pol (1), Kashdan, Vidmar 12 in pol, Niemcovič, Spielmann 12, Flohr, Maroczy, Stoltz 11 in pol, Kostič 11 (1), Tarlakovver 10, Aslaloš 9, Colle 8, Pire 7 in pol.
Jutri se bo vršilo XXIV. kolo, v katerem igrajo: Spielmann-Colle, Vidmar-J "emeovič, \sta-loš-Pirc, Tartakovver-Flohr, Stoltz- ogoljubov, Ko-stič-Kashdan in Aljehin-Maroczy.
TVORNICA <IKORlj£
'»O'" 311
Okusna in zdrava je
KOLUSKA HAIA
TrbovVie
Vlom v barako. V torek okoli 2 ponoči so vdrli neznani vlomilci v barako nasproti šoli v Trbovljah, kjer prodaja kruh, sadje in razne slaščice branjevka Potrata Nežka S silo, najbrž s sekiro, so vlomili in razbili vrata. Ogorki papirja pričajo, da so si svetili z ovijalnim papirjem. Od-nešenega je precej sadja in čokolade. Natančno pa lastnica nili sama ne ve, koliko, ker se je zanesla in ni vodila tako natančnega pregleda svoje zaloge. Ker so take razmere, bo morala zopet v košu pre-
: našati vsak večer svojo zalogo v stanovanje, kakor dela sosednji barakar-trafikant, katerega so pred štirinajstimi dnevi tudi hoteli vlomilci olajšati zu tobak, pa jim ni uspelo. Vsakemu so smili' dobrodušna stara ženica, ki so preživlja s prodajo sadja, kruha in slaščic največ šolskim otrokom, jia so jo brezvestneži za njene razmere zelo občutno oškodovali.
i . .
i vsi praznujejo. V soboto in ponedeljek se je pri rudniku praznovalo, ker pa rokodelci iz osrednje delavnice lahko nekatere naprave popravljajo edino ob času, ko obrat počiva, so ta popravila izvršili v soboto, zato pa praznujejo mesto v soboto poleg ponedeljka še v torek.
Dobrodelnost. Občni zbor Vincencijeve konference v Trbovljah se je vršil zadnjo nedeljo v župnijski pisarni za tretje leto njenega poslovanja. Županstvo je zastopal g. Vodušek. Odbor je imel polno sej, priredil eno akademijo in organiziral podporno akcijo za rudarske otroke s pomočjo obeh prevzvišenih škofov. Preskrbel je 21 sirot in podpiral 29 družin, 19 vdov, 16 bolnikov iz podporne akcije pa je dobilo obleke ali obuvalo 304 otrok. Vsega se je izčrpalo 32.628.60 Din. Stavbni fond za otroško zavetišče na Vodah, kjer ima Vinc. konferenca že zemljišče, je narastel na 165.000 Din. Pri slučajnostih se je ugotovilo, da smatra odbor za glavno nalogo, da čimprej pride do otroškega zavetišča na Vodah, za katero skuša zainteresirati čitn širše kroge. Posvetoval se je o pomožni akciji za letošnjo ziino, kriza je hujša od lani, a je letos silno občutno zadela tudi kmečki stan, odkoder smo lan! prejeli veliko podpor. Potek občnega zbora jc pokazal na veliko delo in še več dobre volje pomagati potrebnim,
Dnevna kronika
Morilec v Gačniku v rokah pravice?
Pragersko, 23. sept.
Po dolgem iskanju se je posrečilo orožnikom aretirali moža, ki o njem domnevajo, da je inden-tičen s Štefanom Faležem, osumljenim, da je iz-vršil strašen zločin v Gačniku pri Mariboru, kjer je bila v noči od 27. na 28. avgusta na zverinski način umorjena posestnica Julijana lierič. V prvem razburjenju je bil aretiran radi tega umora kmet Bahmen, toda odtisi prstov, ki jih je našla policija v stanovanju umorjenke, so kmalu pokazali drugo sled. Sum se je jel zgoščevati okrog Štefana Fa-leža, kaierega so videli npkateri sosedje dan pred zločinom v bližini Heričeve domačije. Falez je pobegnil v Avstrijo, kjer ga je presenetila obmejna patrulja avstrijskih orožnikov v trenutku, ko se je v neki kmečki hiši ravno bril. V zadnjem trenutku se mu je posrečilo pobegniti napol obritemu in od tedaj je izginila vsaka sled za njim. Prihajale so že razne vesti da so ga videli z.lnj tu. zdaj tam in so tudi aretirali več domnevnih Faležev loda pravega niso dobili. Domnevali pa so, da je pobegnil iz Avstrije zopet čez mejo. V torek
Kofedut
Četrtek, 24. septembra: Marija Devica, rešiteljica ujetnikov. Gerard, škof mučenec. — Solnce stopi v znamenje tehtnice ob 1.24. Astronomski sačetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga.
Slovensko delavstvo
so pa orožniki s Pragerskega končno aretirali v Zavrču pri Ptuju nekega hlapca, ki je najbrž Identičen z iskanim Faležem. Omenjeni hlapec se jo zadnje čase klatil okrog Pragerskega, kjer je izvršil tudi več vlomov. Med drugim je vlomil tudi v pragerski grad, odkoder je odnesel neko knjižico ter štampiljko. Orožniki so vlomilcu prišli kmalu na sled, ter so ga nnšli pri nekem kmetu, kjer je služil za hlapca.
Pri aretaciji je vlom v grad priznal, ter so našli pri njem ludi ukradeno knjižico in štampiljko. Pri orožnikih se je takoj porodil sum, da je aretirani identičen z usumljenim Štefanom Faležem. Prepeljali so ga na Pragersko in oJ tam daljo v Št. Ilj v Slovenskih goricah, kjer so ga predstavili avstrijskim orožnikom, ki Faleža dobro poznajo. Povabljenih je bilo tudi več prič iz Gač-nika, ki so videli Faleža usodnega dne v bližini mesta umora, da se ločno ugotovi vlomilčeva identiteta. Ob času poročila še niso mogli doznali, v koliko odgovorja domneva, da jo aretirani hlapci identičen z morilcem Faležem.
ZASTOPN KG za DALMACIJO iieeino proti dobri prov.zlji (nu željo tudi fiksna plača) za prodajo 8tofo>, plutiia in pruprojt nnobroiie. Samo nn lai tn zaucsl ii vi (tosp.iil'C naj po.I jejo svoje ponudbe ali se predstavi o osebno tvuiki , UUADFOBD", Ljubljana Selenbursova u.lcn 7.
Sedaj, ko se velik del slovenskega delavstva, lo so usnjarski in čevljarski delavci, bori proti neznosni konkurenci tuje industrije, zlasti proti konkurenci Bafe, sedaj se je zgodilo, da je takozvana Narodno strokovna zveza na usta g. Vladimirja Kravosa jasno in določno nastopila za gospoda Bato. G. Vladimir Kravos je namreč v današnjem »Slovenskem Narodih priznal, da ga je NSZ pooblastila, naj se na kongresu čevljarskih delavcev v Belgradu izjavi za ustanovitev Bafine tovarne v Jugoslaviji. To je ta gospod tudi res storil in je še ponosen "na to. Življenje tisočev in tisočev slovenskih delavcev, eksistenca njihovih rodbin, ki je že do sedaj bila bedna, to je postranska stvar! Glavno je, da ustanovi Bata svojo tovarno pri nas.
Ogromna večina čevljarskih in usnjarskih delavcev v Sloveniji je organizirana v Jugoslovanski strokovni zvezi in socialistični Strokovni komisiji. Vsa ta ogromna večina organiziranih in množica neorganiziranih čevljarskih delavcev se Bafe po pravici boji.	.
Vsak čevljarski delavec v Sloveniji ve, kaj bi aomenila ustanovitev Bafine tovarne v Jugoslaviji. Sla mah bi bila uničena vsa čevljarska in usnjarska industrija v Ljubljani, v Tržiču in drugod v Sloveniji. Samo otrok more misilti, da bo Bata zaposlil vse te tisoče naših delavskih moči. Prav gotovo je, da bo Bata ustanovil tovarno kje na jugu, kjer so delovne moči cenejše in še skromnejše. Skoraj gotovo je tudi, da na naše kvalificirano delavstvo ne bo prav nič reflektiral. Prva posledica bo, da bo v družinah našili čevljarskih delavcev zavladala črna beda in se bo število brezposelnih namah ogromno povečalo. Ne za tovarnarje, tudi ne za Pollaka, s katerim nima »Slovenec* prav nobenih stikov, kakor bi rad v Slovenskem Narodu« podtikal g. Kravos, temveč za usodo našega delavstva gre. Ce nc bomo imeli domače industrije, tudi domač človek ne bo imel kruha. In če ga bo pri Bafi hotel dobiti, bo moral zapustiti svoj dom in 6diti za Bafo na jug.
Drugo pa je, kako Bafa postopa s svojimi delavci. Kako se more kakšna delavska organizacija zavzemati za Bafo, ko je vendar znano, da Bafa ne pusti svojemu delavstvu prav nobene organizacije. V krajih, kjer se naseli, so delavci tako-rekoč ujeti od Bafinih podjetij. Garajo v tovarni kakor stroji, a še po delu nimajo svobode, ki je pravica vsakega človeka. Bafini delavci so na stopnji sužnjev. Tudi če bi slovensko delavstvo res našlo kruh pri Bafi, bi ga bilo treba le pomilo-vati. Zato smo odločno proti temu, da bi Bata na ta način, kakor v Zlinu, zasužnjeval delavstvo tudi na jugu naše države. Na eni strani se torej obljublja slovenskemu delavstvu v čevljarski in usnjarski stroki popolna brezposelnost, na drugi strani pa delavstvu na jugu stanje, podobno suženjstvu.
In za to se navdušuje Narodna strokovna zveza in v njenem imenu njen tajnik g. Vlad. Kravos.
ZASTOPNIKA za DRAVSKO BANOVINO iščemo proti tlobri proviziji (nn žel o iudt fiksna nlačo.) za orodn.lo 8l»fov, platna in proproc na obroke. Sami) aftlln 111 zanesljivi pospol e 11111 pnSIlejo svole pnnnilbe ali se -iredslavijo nsebno lvrd'ni ,,Btt ADFOltD". Ljubl iana, Selcnliurttova nltca 7.
Sreča v nesreči
Sv. Lovrenc na Pohorju, 23. sept
V	torek se je pri postaji Sv. Lovrenc na Pohorju pripetila nezgada, ki le slučajno ni postala usodna za človeško življenje. Izdelovalec sodavice Payer iz Marenberga je vozil s svojim tovornim avtomobilom sodavico v Sv. Lovrenc. V bližini postaje, kjer pelje cesta visoko nad Dravo, mu ;e počila na avtomobilu prednja os in je prednje kolo odletelo v loku v Dravo. K sreči je vozil av.o z zmerno Drzino, tako da ga je ograja zadržala Če bi avto udaril z malo večjo silo ob ograjo, bi se bila brez dvorna udala ter bi avtomobil s šoferjem vred strmoglavil po bregu v Dravo, ki je na tem mesti: silno deroča in nevarna.
Nesreče s« poškodbe
Ljubljana, 23. 6eptembra.
Bolnišnica je danes sprejela več ponesrečencev.
Franc Kogovšek, 02 letni zidarski mojster iz Plešiviee 57 pri Vrhniki, je včeraj tako nesrečno padel, da se je poškodoval na desni rami.
Na Borštnikovem trgu v Ljubljani se je davi ponesrečil 18 letni Luka Jurak. Padel je s tovornega avtomobila, ki je prevažal gradbeni materijah Poškodoval ei je desno nogo.
V	livarni v Gameljnah pod Šmarno goro se je dane« ponesrečil 37 letni delavec Božo Kandatič. Pri de je padel in ei zlomil desno roko.
Včeraj se je v Polhovem gradcu ponesrečil SO lelni Ludovik Endlihar, mesarski pomočnik iz Polhovega gradca 31. Padel je tako nerodno, da si je prškodoval desno nogo.
Že pred lednom dni se je v Prešernovi ulici ponesrečila 64 letna Marija Dovgan, žena orožni-Skega stražmojstra v pokoju. Pri padcu si je zlomila desno nogo. Zdravila se je najprej doma, danes na ie morala v bolnišnico
Osebne vesti
= Izpremembe v upravni službi. Premeščeni so po potrebi 6lužbe: Dr. Dioniz M a r a ž , okrajni načelnik v Prcvaljah, k banski upravi, dr. Lovro H a c i n , okrajni načelnik v Mariboru, levi breg, za okrajnega načelnika v Prevalje. Njegove posle prevzame podnačelnik Milan M a k a r. Dosedanji okrajni načelnik v Krškem, dr. Janko Šiška, je odpoklican v ministrstvo za notranje posle; na njegovo mesto pride dr. Tina Čuš, dosedaj podnačelnik v Kočevju. Okrajni podnačelnik dr. Janko Vidic v Radovljici je premeščen v Logatec, podnačelnik Ivan B a v d e k pa iz Logatca v Kočevje. — Okrajni načelnik v Ljubljani, dr. Rudolf An-drejka, je imenovan za banskega inšpektorja in poklican v službo k banski upravi, na njegovo mesto je postavljen dosedanji okrajni načelnik v Kranju, Josip Žnidarčič. Okrajni načelnik v Kamniku, dr. Fran O g r i n je v isti lastnosti premeščen v Kranj, njegovo mesto prevzame okrajni podnačelnik v Mariboru, Fran Voušek.
= Notarska vest. Skupščina notarske zbornice v Ljubljani je v svoji seji dne 20. t. m. izvolila za predsednika notarske zbornice dr. Kuharja Andreja, notarja v Ljubljani, za podpredsednika pa dr. K r e v 1 a Josipa, notarja v Ljubljani. Ostali odborniki so: Ašič Ivan, notar v Mariboru, Jereb Rado, notar v Konjicah, Marinček Matija, notar v Novem mestu, dr. šorli Ivo, notar v Mariboru, Ušlakar Ivan, notar v Sevnici. Namestniki: dr. Grašič Ivan, notar v Kranjski gori, j dr. Stojan Ivan, notar v Ljutomeru, Šink Števo, notar v škofji Loki.
= Odlikovanje učiteljstva. V torek dopoldan ob 11 je v magistratnem poslopju izročil g. župan dr. Dinko Puc v navzočnosti šol. nadzornika Rado G ruma, red sv. Save V. vrste šol. upraviteljem P o 1 a k u Janku, L e g a t u Stanku, R e p o v š u Miru, G r č a r j u Titu, učitelju K o b a 1 u Josipu in učiteljicama Detel i Mariji in Grošelj Mariji, vsi iz Ljubljane.
No vi grobovi
-J- V Količevem pri Domžalah je včeraj umrl g. Ivan A n t o 1 i n c, delovodja Bonačeve tovarne. Pogreb bo v petek dopoldne iz Količevega na pokopališče v Dobu. Naj počiva v miru!
Ostale vesti
—	Žrebanje loterije za zgradbo društvenega doma v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici 6e vrši v nedeljo 27. septembra ob 3 popoldne. Opozarjamo prodajalce srečk, da vrnejo neprodane srečke.
— Ahiturijentom. ki nameravajo študirati v Zagrebu. Redno vpisovanje na zagrebški univerzi začne 25. septembra in traja do vštetega 30. septembra. Potrebne informacije glede vpisovanja, stanovanj in hrane dobile v J. A. K. D. »Danica«, Frankopanska ul. 7, dvoriščna zgradba. Odbor.
—	Akademikom. Zveza slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani javlja vsem akademikom in novincem, da bo za časa vpisovanja vodila pisarno v avli in pred kvesturo v drugem nadstropju, kjer bo dajala informacije glede vpisa na univerzo in pobirala članarino za ZSAU. Opozarjamo, da mora vsak akademik po sklepu zadnje skupščine ZSAU plačati članarino v znesku 4 Din. Pripominjamo, da bodo le oni akademiki, ki so plačali članarino, uživali vse ugodnosti, ki jih nudi ZSAU v svojih odsekih. Vse te ugodnosti so razvidne iz razglasnih desk. -— Odbor ZSAU.
—	Pojasnilo uredništva Slov. bijogral. leksikona. Prejeli smo: Gospod minister n. r. Ivan Hribar se je v »Slovencu« dne 20. t. m. zahvalil za čestitke ob osemdesetletnici in jc ob tej priliki označil Slovenski biografski leksikon kot »ne dovolj zanesljiv«, menda radi tega, ker stoji na strani 353, da je Ivan Hribar »dovršil nižjo gimnazijo v Ljubljani (1864—67)«. Zadeva je sledečega pojae-nila potrebna. V avtobiografiji, ki jo je dal gosp. Hribar uredništvu SBL na razoolago in ki 6em |0 podpisani dopolnil in prioravil za tisk, je napisal gosp. Hribar v rubriko »Študije z letnicami« samo podatek »6 gimn. razredov« brez kraja in brez letnic. Dognal sem po programih, da je dovršil Ivan Hribar nižjo gimnazijo v Ljubljani 1864—67 in nisem našel njegovega imena v nobenem kranjskem programu leta 1868. Šele 1869 se pojavi njegovo ime edinokrat in sicer v V. razredu novomeške gimnazije kot »Reoetent I. semestra«. To netočnost je zakrivil torej g. Hribar sam z netočnimi podatki. Sicer jc pa to malenkost, ki nikakor ne dopušča sodbe, da je SBL nezanesljiv. Pomanjkljivosti in netočnosti, ki so tudi v SBL, kakor pri vsakem delu človeških rok, se zavedamo sotrud-
— O pasjem pasaiirju smo poročali pretekli teden iz Kranja. Pes, ki se je sam vozil v luksuznem avtomobilu, katerega jo šofiral doslej neznan šofer, jo na kranjskem mostu planil iz avta iu so zagual v mimovozečega kolesarja gospoda Alojzija F r a u t e r j a , slikarskega mojstra (ne pomočnika, kakor jo bilo zadnjič pomotoma porofano) v Stražišču pri Kranju. Poškodovani mojster g. Franter so je pri padcu tako poškodoval, da jo dva dni bruhal. Tudi desna roka je tako poškodovana, da jo še danes nesposoben za delo. Kako lahko bi se bil g. mojster smrtno nevarno poškodoval. In krivec bi ostal nekaznovan. Taki slučaji delajo slabo kri!
—	Obledele obleke barva v različnih lmrvah in plisira tovarna Jos. Reich.
—	Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zavžite zjutraj na tešče zelo lahno odvajanje brez vsakega napora. Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuje zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz-Josefc voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice. >Franz-Josef" grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Celje
13 Mestna elektrarna naznanja, da bo elektrarna Fala ukinila v nedeljo 27. t. m. zaradi raznih potrebnih popravil dobavo električnega toka za mesto Celje in okolico in sicer med 7. in 15. uro.
•©■ Najden samomorilec v Polulah. V sredo 23. t. 111. zjutraj okoli 7 so opazili ljudje, ki so šli na delo, v Polulah v bližini križa, nedaleč od gostilno Kranjc, viseti na ograji škarpo truplo. Truplo je bilo še toplo. Obveščena je bila orož-niška postaja, ki je odredila po dognani smrti provoz trupla na okoliško pokopališče. Pri mrtvecu niso našli ničesar drugega kot eno listino, iz katere je bilo razvidno, da se piše mrtvec Mance Ivan, rojen 1882. 1., pristojen v Delnice in da je rezervni kapetan II. razreda, in neki listič, da ima v Zagrebu ženo, s katero pa ne živi skupaj, \ in 3 otroke, nadalje da gre v smrt zaradi ne- 1 ozdravljive srčno in živčne bolezni in da je rim. kat. vere, da si pa ne želi cerkvenega pogreba.
•©• Izguba denarja. V torek 22. t. m. je bil j izgubljen v mestu en bankovec po 100 Din. Po-| šteni najditelj je naprošen, da odda denar pri i predstojništvu mestne policijo.
0 Občni zbor Korošcev. V nedeljo 11. oktobra ob 10. uri predpoldne se bo vršil v hotelu Evropa 3. redna letna skupščina Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Zadovoljstvo nad IO.OOO kupcev
v sami Jugoslaviji je najboljše izpričevalo zn
Zephir peci
Znalno znižane cene!
ZEPHIR D. D.
TOVARNA PEČI IN EMAJL). SUBOTICA Samoprodaja Ljubljana: Breznik & Fritsch Celje: D. Rakusch Maribor: Pinter & Lenard
Radio
HALO!
HALO! • ©
niki sami, zase pa odrekam g. Ivanu Hribarju, ministru n. r. vsako legitimacijo oddajati javno kakršnokoli sodbo o SBL. — V Ljubljani, dne
23. septembra 1931, — Dr. Avg. Pirjevec.
— Vpisovanje v ohrtno-nadnljcvalno šolo v
Zg. Šiški. Gg. mojstrom(icam), induslr. podjetjem v vednost, da je naknadno vpisovanje v obrtno-nadaljevalno šolo v nedeljo, dne 27. seplembra od 10. do 12. dopoldne. Ce se bo javilo zadostno število učencev, se bo letos otvoril Sc tretji (strokovni) razred z dvema oddelkoma, namreč za lesno obrt in za kovinarje. Strokovne učne moči so za-sigurane. Natančne podatke nudi šolska pisarna.
enzactfa
I	Prispeli so v Celje ljubljanski akrobati, za katere
I	je vladalo veliko zanimanje v Mariboru. Upamo
j	zadovoljiti ludi p. n. občinstvo v Celju s svojimi
I	artističnimi akrobacijami, ki jih bomo izvajali v
1	Celju v Prešernovi ulici od 24. do 27. sept. t. 1.
j	vsaki dan ob 8 zvečer in v nedeljo ob 11 dopoldne s pestrim sporedom.
Movo mesto
Biserna poroka. V ponedeljek se je vršila biserna poroka g. Leopolda Fischerja in njegove žene Marije. Ob 10 dopoldne je v sijajno razsvetljeni kapiteljski cerkvi izvršil poročni obred in podelil blagoslov preč. g. Ferjančič Franc z lepim primernim nagovorom. Poroki je prisostvovalo razen otrok, vnukov in ostalih sorodnikov tudi veliko občinstva.
Krojaški atelje je odprl v stavbi novega Prosv. doma g. Pelko Franc ml.
Iz St. Petra pri Novem inestn so prestavljene sledeče učiteljske moči: gdč. Vogrinc Mira v Stopiče, Beljan Josipina v Vavto vas, Šercelj Ana v Trebnje in Lapajne Anton v Dobrnič.
Obrtna nadaljevalna šola v Novem mestu. Vpisovanje vajoncev (-nk) v obrtno nadaljevalno šolo v Novem mestu za šolsko leto 1931-32 bo v nedeljo 27. septembra 1931 od 9—12 dopoldne v pisarni obrtno nadaljevalno šole na deški osnovni šoli. Začetniki naj prinesejo s seboj učno pogodbo! Vpisnina znaša letno 50 Din. Redni pouk se bo pričel za vse razrede v nedeljo 4. oktobra 1931 ob 8 zjutraj. Pouk na tej šoli morajo posečati vsi vajenci (-nke) iz Novega mesta, Kandijo, Žabje vasi, Šmihela, Broda, Irce vasi, Drske, Gotne vasi, Regerče vasi, Bršljina, Cegelnice in Ločno. Upravitelj,
DOGOVOR
pekovskih obrtnikov sreza Novo mesto, (Na znanje knpujočemu občinstvu.)
Pekovski obrtniki, včlanjeni v Zadrugi rokodelskih in sorodnih obrtov za srez Novo mesto, zbrani na sestanku, ki ga je sklicala zadruga dne 20. septembra 1931 ob pol 11 v Novem mestu, sklenejo s svojo večino sledeče, obvezno za vse pekovske obrtnike v erezu:
1.	Vsi pekovski obrtniki se zavežejo prodajati kruh v okviru vsakočasnih ministrskih uredb ali uredb upravnih oblasti po sledečih sporazumnih določbah:
2.	beli, polbeli in črni kruh se prodaja v kosih, ki ne smejo biti manjši od Din 2 komad, pa navzgor;
3.	luksuzno pecivo se mora prodajati v kosih, ki ne smejo bili večji kot po Din 0.50;
4.	za kruh pod točko 2., ki ne sme bili manjši kot po Din 2, se nikomur in nikdar ne sme dati do pednj običajnega in sploh nikakega namečka;
5.	samo za luksuzno pecivo po Din 0.50 se določi nameček, največ dva komada ua deset komadov ter se ta nameček ne sme v nobenem slučaju prekoračiti. Vsak nameček v denarju, katerekoli oblike, pa je nedovoljen.
6.	Star kruh se lahko proda svobodno po oceni pekovskega mojstra, vendar brez vsakega namečka.
7.	Samo masleno luksuzno pecivo *<e lahko prodaja v ko6ih, večjih kot po 50 par, vendar samo po naročilu.
Kdor bi prekoračil katerokoli točko tega dogovora, ga na prijavo kogarkoli zadruga kaznuje po predhodnem dokazilnem postopanju 6 kaznijo 1000 Din za vsaki slučaj. Izrečene kazni imajo ekse-kucijsko moč, gredo pa v prid revnemu obrtništvu po razdelitvi načelstva zadruge.
Ta dogovor stopi v veljavo 1. oktobra 1931.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov za srez Novo mesto.
Programi Hndio-Lfahfiana t
Četrtek, 24. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesli. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 18.30 Plošče. — 19.00 Drago Ulaga: Gimnastične vaje.
—	19.30 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.00 Internacionalni prenos iz Belgrada: Prenos St. Hrističeve opere >Suton<. — 21.40 Zbor I. bel-grajskega pevskega društva poje srbske cerkvene pesmi. — 22.00 Prenos baletno godbe iz Narodnega gledališča. — 22.30 Čas, dnevne vesti.
Petek, 25. septembra: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Salonski kvintet. — 19 Gdč. Vera Humek: Vegeteri-janska prehrana. — 19.30 Predavanje o Sokolstvu.
—	20 Poročilo o šahovskem turnirju na Bledu, poroča jugoslovanski prvak dr. Milan Vidmar, v slovenskem, nemškem in francoskem jeziku. — 20.30 Prenos iz Belgrada: Vijolinski koncert g. Soukoiy fstvan iz Budimpešte. — 21.30 Pevski koncert gospe Zlate Gjungjenac-Gavella, solistke ljubljanske opere (prenos v Zagreb in Belgrad), — 22.15 Orgle solo, izvaja prof, Tome. — 22.45 Vesti.
Drugi programi 1
Petek, 23. septembra,
Belgrad: 12.45 Radio-orkester. 17 Jugoslovanske pesmi. — 18 Prenos iz kavarne. — 20 Vokalni koncert. — 20,30 Violinski koncert. — 21.30 Ljubljana. — 22.50 Radio-orkester. — Zagreb: 17 Prenos iz kina. — 20.30 Bclgrad. — 21.30 Ljubljana. 22.40 Plesna glasba. — Budimpešta: 17.25 Popoldanski koncert. — 19.30 Ciganska glasba. — 20.30 Ciganska glasba. — Dunaj: 16 Popoldanski koncert.
—	19.30 Prenos iz državne opere. — 22.20 Večerni koncert. — Milan: 12 Pestra glafiba. — 19.20 Pestra glasba. — 21 Varietcjska glasba. — Oslo: 20 Simfonični koncert. — 22.15 Petje v zboru. — Praga: 21 Koncert donskih kozakov. — 22.15 Moravska Ostrava. — Langenberg: 20 Večerni koncert. — 20.30 »Od spevoigre do operete«. — 22.3C Plesna glasba. — Rim: 17.30 Instrumentalni koncert. — 21 Prenos iz opere. — Berlin: 20 Simfonič. ni koncert, — 21.10 »Življenje v verzih«, nato nočni koncert. — Katovice: 20.15 Simfonični konccrt,
—	22.30 Lahka plesna glasba.
Milij oni
in milijoni ljudi uporabljajo
le nad trideset tet
po spodaj navedenih navodilih
levf o - Mentol Droždfenho
fn blagoslavlja njen neprecenljiv codeZnl uClneh
Pri revmatizmu trganjn, Klasu: boleča mesta vdrgniti.
Pri »oboholu: dlesne vdrgniti in ustno duplino izpirati, grgrati.
Pri glavobolu, nervoznosti. pomanjkanju spanja: Čelo in cele telo vdrgniti, ter vzeti zvečei pred počitkom mlačno kopel j . dodatkom Levje Mentol-Drož djenue.
Pri utrujenosti: masirati celotno telo.
Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja.
Pri Upadanju las in prhaju: masaža glave.
Kot zobna voda itd.
Pri potenju podpazduho, noft rok a i celotnega telesa naj sc poteči deli zjutraj in zvečer iz-, inivaijo.
I2 društvenega iivlienitB
Sv. Andraž pri Velenju. Kat. prosv, društvo priredi v nedeljo. 27. septembra ob 15. v društvenem domu prclrc Ijivo žaloigro izza svetovne vojne Slllniondski župan;
Levja-Mentol-Droždfenka
je prava samo v tu odtisnjeni in plombirani ORIGINALNI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levjo Mentol DroždfenKo
ter odločno zavrnite vsako nadomestilo. LevšaMentol-Diroždienka
se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini p0 10 —, 26 — in 52 — bin. Pazite se pred po naredbami.
Centralni biro: LAVLJA MENTOL-OROŽDJKNKA Zagreb, Maruiičev Ur 5. — Telefon: 73-5S
Indijski mstjarderji ob okrogli mizi
Maharadie na londonski konferenci
Največji železniški most v Nemčiji (v dolini Goltzsch).
Truplo v kovčku
Tragedija Kitajca v Franciji
Poleg Gandija in drugih pravih voditeljev velikega indijskega naroda sede na konferenci ob okrogli mizi v Londonu indijski knezi, ki jih indijsko ljudstvo nič manj ne sovraži kakor Angleže. Zanimivo bi bilo, če bi človek mogel prešteti, koliko milijonov sedi za okroglo mizo. Koliko miljard?
Od 6000 domačih knezov, Iti jih angleška Indija šteie, jih je seveda le malo. ki so bo-
flontagu Norman, guverner Angleške banke, ki ie tedaj prvič v zgodovini ustavila izplačila v zlatu.
gati v ameriškem smislu besede. Kakih 12 jih je miljarderjev. To so naslednji knezi: nizam iz liaidarabada, maharadže iz Sindie, Džapurja, Travankorja, Kašmira, Džohpuja, Patiale, Udepurja in Bhartpurja, holkar iz Indorja, holkar iz Gajkvarja in kneginja (be-gum) iz Bhopala.
Pri večini naštetih je zelo težko in često popolnoma nemogoče računsko zapopasti njihovo celokupno premoženje, posebno, ker je v Indiji pojem lastnine zelo širok. Tako je v nekaterih državah knezova posest tako velika, da za ljudstvo prav ničesar ne preostane. Ljudje so prisiljeni, da zemljo, katero obdelujejo in od katere morajo živeti, vzamejo v najem od kneza, ki za to pobira najemnino, in sicer večinoma v pridelkih. Prave državne
Francoski poslanik Francois Poncet (levo) ob svojem prihodu v Berlin.
uprave v teh kneževinah ni, ampak je državna uprava istovetna s knezovo upravo.
Maharadžo iz Džaipurja cenijo, da ima okrog 30 miljard premoženja. Njegovo zakladnico v kleti straži cel polk vojakov, ki jih je v sporazumu z Anglijo nalašč za to najel in ki jih ne smejo porabiti za vojne namene. Maharadža je po svoji v resnici knežji rado-darnosti daleč na okrog znan.
Tudi maharadža iz Travankorja ni siromak. Znan je kot velik patrijot, ki je med vojno podpisal v našem denarju pol miljarde dinarjev vojnega posojila, medtem ko njegovi knežji tovariši niso bili tako radodarnih rok.
Ko ga je obiskal indijski podkralj, da mu je izročil visoko angleško odlikovanje, mu je maharadža podaril dozo za cigarete, ki je morebiti najdragocenejša na svetu. Poznavalci jo cenijo na dva milijona dinarjev.
Maharadža iz Udepurja poseduje 17 gradov in :i00 dvornih slonov, katere opravlja 200 ljudi. Konji v hlevu tega kneza so žal — slepi. Ker maharadži navadne konjske oči niso všeč, jih je dal iztakniti in nadomestiti z blestečimi kamni, ki se po njegovem nintv nju mnogo bolj bleste kakor oči.
Ce že naštevamo bogate Indijce, pa ne smemo pozabiti duhovnih knezov. Najbolj znamenit in znan je voditelj indijskih moha-medancev: Aga Khan. On je duhovni poglavar približno 60 milijonov muslimanov. Vendar so mu njegovo državo vzeli. Od tedaj živi v Parizu in pobira vsako leto glavarino, ki jo mu mora vsak indijski musliman odrajtati. Na ta način ima letnih dohodkov okrog 270 milijonov francoskih frankov. Pred pol letom se je poročil z neko pariško frizerko, sedaj pa se nahaja med indijskimi knezi ob okrogli mizi v l/indonu.
Philipp Snovvden, angleški finančni minister, v čigar rokah je sedaj oblast za dalekosežne finančno-politične ukrepe.
Ostanki poganskega pokopališča v Vatikana
Pred kratkim so v Vatikanu po odredbi komisije za javna dela začeli z izkopavanjem starin na trgu Renesanse. Med kopanjem so naleteli na grobove, ki so prav taki kakor oni, ki so jih svoječasno našli v okolici Angelskih vrat in še na več drugih krajih. S tem je še l>olj potrjena domneva, da je bilo nekoč v tem delu Rima pogansko pokopališče.
Migljaj s kotom.
Nekega dne je prejel Mark Twain, ki je takrat še izdajal časopis v Missouri, od svojega naročnika-trgovra pismo, v katerem mu je pisec sporočil, da je v časopisu našel pajka in, ker je praznoveren, bi rad zvedel, kaj pač to pomeni. Mark T\vain mu je poslal naslednji odgovor: Spoštovani stari naročnik! Da ste našli v svojem časopisu pajka, ne pomeni za vas niti srečo niti nesrečo. Pajk je v našem listu samo hotel pogledati, kateri irgovec nima notri nobenega inserata, da potem obišče njegovo trgovino in sprede pred vrati mrežo, v kateri bo mirno bival do konca svojega življenja.
Letalo, hi sžoH v zraku
V Orlyu na Francoskem so le dni napravili poskus z letalom »Oebmichen«, ki ga je pilotiral francoski letalec de Broutelle. Letalo je take vrste, da, če treba, ostane v j zraku nepremično. Poskus se je povsem posrečil. De Broutelle se je dvignil z letalom v zrak do višine 300 metrov. Tu pa je obstal dalj časa nepremično. Poskusu so prisostvovali tudi zastopniki francoskega Aerokliiba. To je prvič v zgodovini letalstva, da se je aparatu, ki je težji od zraka, posrečilo tako rekoč obviseti v zraku in to še precej časa.
Franc ska policija se je v zadnjem času bavila s skrivnostnim zločinom, ki se ga ji je naposled le posrečilo razrešiti. Nedavno so v bližini Marseille-a našli v velikem kovčegu truplo nekega KiLtjca. Šele po dolgem naporu je policija ugotovila njegovo ime. Umorjeni se je imenoval Šusiangčung in je imel v Marseille-u trgovino. Veljal je za zelo bogatega moža. Prvo, kar je mogla policija ugotoviti, je bilo to, da so nesrečneža skoraj gotovo umorili njegovi rojaki. Številne priče so izjavile, da so kritičnega dne v bližini, kjer so pozneje našli truplo, opazile rumen avto s tremi Kitajci. Čeprav je v Franciji precej Kitajcev, bodisi takih, ki so tam stalno naseljeni, ali pa da samo potujejo skozi, je avto s tremi Kitajci kljub temu vzbudil pozornost. S tem je bilo skoraj jasno dokazano, da so bili to morilci Šusiangčunga. Toda vse to policiji ni dosti pomagalo pri njenem delu. Po-
licija je bila prepričana, da se ji bo posrečilo prijeti zločince, če bodo ti na begu ostali skupaj. V tem je imela povsem prav, kajti pozneje se je izkazalo, da sta glavna krivca pobegnila skupno.
Sled je vodila naprej v neki marseillski hotel, kjer so trije Kitajci naje li sobo. V hotelu so stanovali precej dolgo. Dan prej, pre-l den so ljudje našli kovčeg s truplom, je te : tri eksotične goste obiskal četrti Kitajec. Hotelsko osebje se je spominjalo, da je bilo iz prostora, kjer so ložirali Kitajci, slišati hrup razburjene debate. Ali so vsi štirje skupno odšli, se hotelski vratar ni več spomnil. Gotovo je le, da se pozneje niso več prikazali. Izginili so brez sledu in tudi računa v hotelu niso poravnali. Policija je nato pregledala
imena sumljivih gostov v hotelski knjigi. Eden izmed Kitajcev se je vpisal pod imenom Sia-čangsang. Kmalu je policija ugotovila, da to ime ni bilo pravo. Kitajec, ki se je pisal Sia-čangsang, je že davno prej, preden so se omenjeni trije Kitajci naselili v hotelu, umrl v neki marseillski bolnišnici na posledicah očesnega vnetja. Očividno si je eden izmed morilcev prisvojil papirje umrlega. Iz tega je sklepala policija, da sta tudi ostali dve imeni potvorjeni. S tem je preiskava dospela na mrtvo točko. V Marseillu je policija sicer aretirala 12 Kitajcev in jih konfrontirala s ho-telsikim osebjem, vendar so hotelski nameščenci po konfrontaciji izjavili, da so vsi Kitajci drug drugemu podobni kakor jajce jajcu.
Najbrž bi umor ostal za vedno nepojasnjen, če ne bi anonimna ovadba, ki je prispela te dni, policije spravila na pravo sled. V ovadbi je stalo, da se nahajajo morilci na
i a
9M
krovu neke ladje z »rdečim kaminom«. Ta ladja da je odrinila iz Marseille-a proti Londonu. Policija se je seveda oprijela rešilne bilke in preiskala parnik »Glembeg«, ki je edini prišel v poštev. Med slepimi potniki je našla dva Kitajca, Cangli in Tonglang po imenu. Pričela ju je takoj strogo zasliševati in kmalu sta priznala svoj zločin. Iz njunih izjav je policija zvedela, da je bil umor skrb-, no pripravljen in zasnovan. Nesrečnega Šusi-j angčanga, o katerem je bilo splošno znano, j da je zelo bogat, so lopovi zvabili na partijo kart in ga med igranjem umorili. Tretji pajdaš, ki je skoraj gotovo poslal omenjeno ovadbo policiji, pa se je nazbrž za vedno odtegnil pravici.
Tako dela francoska policija, ki je v zadnjem času odkrila in razjasnila veliko število najrazličnejših težkih in zamotanih zločinov ter postavila zločince pred sodišče.
ZasSruptjevalec
SlovaSke varnostne oblasti imajo opravka z zastrupljevalsko afero. Pod sumom, da je zastrupil svojega 74 letnega očeta, so aretirali kmeta Ivana Repiskega. Repisky, ki je na ta način prišel v posest kmetije, je dobil strup od neke kmetice, Szenesi po imenu, ki je leta 1928. zastrupila tudi svojega moža. Ža 2000 čeških kron je kupila strup od kmetice Stanek in ga svojemu možu primešala med jed. Poizvedbe so dognale, da je pri neki zavarovalnici za 30.000 kron zavarovani soprog Stanekove nenadoma umrl in oblasti sodijo, da je bil zastrupljen. Stanckovi so po smrti moža izplačali zavarovalnino. Kmalu nato je nenadoma umrla tudi njena 18 letna hčerka. Hči jc bila pri berlinski zavarovalnici »Vik-toriac zavarovana za 38.000 kron. Tudi to zavarovalnino je dobila mati. Orožniki so aretirali tako kmeta Repiskega kakor tudi kmetici Szenesi in Stanek.
*
»Vi bi tedaj radi postali moj zet?«
»Ne, jaz bi samo rad poročil Vašo hčerko.« *
Velprna druiba. »Danes je pa res prijetno pri Vasic
>Oh, še bolj prijetno bi bilo, če ne bi ravno najbolj zabavni costje odpovedali!«
Anglija v središču svetovne gospodarske krize. Na lovi: Londonska borza, ki so jo zaprli, ker ce je katastrofalno poslabšal položaj angleških tinanc. Na desni: Poslonie Antfleške banke v Londonu, ki jo od svoje ustanovitve veljala kot najbolj varen finančni zavod 6vct*.
Prizor v ponedeljek dopoldne pred zaprto londonsko borzo.
Sadna razstava v Ptuju
Na m no (jo stranska vprašanja daje odbor I. banovinske sadne razstave, združene s sadnim sejmom v Ptuju, sledeče pojasnijo:
Razstava bo obsegala vse sorto sadja, ki so v sadnem izboru Dravske banovine. Sadje se bo v Ptuju pakovalo v ameriške zaboje in se bo vršil s tem tudi tečaj za pakovanje sadja od 5. do 1). oktobra 1081 v Društvenem domu. Prijave za tečaj je poslati na razstavni odbor. Tečaj je brezplačen ter bo skrbel odbor ludi za cenejšo prebrano in stanovanje tečajnikov.
Kdor hoče sadje razstaviti, ga mora vsaj do 8. oktobra poslati na razstavni odbor Ptuj. — Sadje mora biti dobro zapakovano in v enem zaboju vsaj 8o kg enake debelosti iti ene vrste. Zahtevano je, da se od ene sorte sadja vpošlje 100 kg sadja, da se lahko iz teh napolnijo trije amorikanski zaboji. — Kdor nima ali ne more vposlati 100 kg. naj vpošlje vsaj 30 kg odbranega sadja. Po železnici jo znižana tarifa za pošiljalev sadja za razstavo. — Sadje se bo skušalo prodati ter bodo dobili razstavljala plačano sadje po tržni ceni, poleg lega pa najboljši sadjarji in razslavljalci večje nagrade.
Tisti, ld sadje razstavijo in oni, kateri ga ne
Poštna hranilnica ne bo več plačevala obresti za čekovne račune
Poštna hranilnica objavlja: Doslej je Poštna hranilnica plačevala za čekovne račune 2% obresti. Ker je pa denar na čekovnih računih bil popolnoma poslovili in je služil za vsakodnevna plačila, je bil izključno predhodnega značaja in nima za cilj obrestovanje. Obračun obresti na čokovnih računih je doslej povzročal Poštni hranilnici ogromno posla, t. j. velike osebne in materialno izdatke, ki so bili večji kol je bila korist ki jo lahko ima hranilnica pri prehodnih depojih ua čekovnih računih.
Zaradi teh razlogov je gradbeni minister, pod katerega spada sedaj Poštna hranilnica, da se s 1. oktobrom ne plačujejo nobeno obresti za denar, naložen ua čokovnih računih.
Zato opozarja lastnike čekovnih računov, da gotovine na čekovnih računih lahko prenesejo na hranilne vloge (hranilne knjižice). Tedaj bodo dobili višje obresti za svojo gotovino, le gotovine pa je mogoče vedno prenašali na svoj čekovni račun i navadnim nalogom Poštni hranilnici.
Istočasno obveščajo vse lastnike računov, da jo minister za gradbe nadalje odredil, du se začenši s 15. septembrom t. 1. plačuje provizija K- pro-nila za vse prenose na žiroračune pri Narodni 5anki in njenih podružnicah, kakor se plačuje za astala izplačila v gotovini.
Opozoritev sadnim trgovcem. Vkljub večkrat- j nim opozorilom, da si naj preekrbejo pravočasno | potrdilo (uverenje) za izvoz sadja, je število sad- ] nih trgovcev, ki si potrdila niso preskrbeli veliko , in sedaj imajo pri Izvozu sitnosti. Zato jih ponov- | no opozarjamo. Prošnjo ta potrdilo (uverenje) za izvoz svetega sadja je nasloviti na: Centralno ko- • misijo za izvoz sadja (voča) pri ministrstvu trgovi- i ne in industrije v belgradu. Prošnja mora bili kol- j kovana s o Din in priloien mora bili kolek za 30 i jjitt. Prošnji je priložiti: 1. izkaz (prepis) o prolo- j kolaciji (trgovci, sadja lahko priloie občinsko potr- . dim o prolokolaviji, potrjeno s strani prvostopne upravne oblasti; 2. našteli je treba vrslo sadja, ki se ga hoče izvoziti (n. pr. namizna jabolka, polroš- < na jabolka, jabolka za predelavo). V začetku prilo- : ge je navesti točno ime in naslov tvrdke ali osebe, ! W ieli izvažali sadje. Kakor smo informirani, dobe ■ interesenti na pravilno sestavljene prošnja odgo- ' vor in potrebno potrdilo (uverenje) že v par dneh. J
Zopet nove pašniške in gozdne zadruge. Ustanovitveno gibanjo našega zadružništva je lotos kaj živahno in je bilo zlasti ustanovljenih mnogo paš-niških ln gozdnih zadrug v zvezi z izvodbo agrarne i reforme v naših krajih. Doslej je bilo uslanovlje- : nih ca. 100 pašniških in gozdnih zadrug. Sedaj so 1 bile zopet vpisane v zadružni register tri nove paš- | nišike in gozdne zadruge in 6icer v Lancovem, v Preddvoru ln Pijavi gorici. Nadalje je bila v zadružni register vpisana: Kmetijska eksportna zadruga, r. ž. z o. z. v Mariboru.
Privilegirana d. d. za izvoz dež, pridelkov ima občni zbor '24. oktobra ob 15 v prostorih belgraj-ske borze. Na dnevnem redu jc bilanca za 1930-1931 in delna volitev uprave; gve ludi za izpre-membo pravil.
Športna vest
V nedeljo 4. oktrobra 1931 ob 1 popoldne se vrši IV. redni občni zbor »Smuškega kluba Bohinj« v občinski dvorani v Boh. Bistrici. V slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor glasom pravil pol ure pozneje, ob vsakem številu članstva. — Odbor.
razstavijo, pa imajo večjo množino sadja doma,
namenjeno za prodajo, naj lo javijo razstavnemu odboru v Ptuju, da bo ta posredoval pri prodaji sadja. Poleg razstavo se vrši obenem tudi od 11. do 13. oktobra sadni sejem, zato je potrebno, da razstavni odbor zna, kje, koliko in pri kom se dobi sadje, katere sorte iu vrste in v kakšni množini.
Sudje, namenjeno za razstavo, se bo sprejemalo v Društvenem domu, kjer bo ludi razstava, in sicer se sprejema o<l 5. do 8. oktobra vsak dan od 8 do 17. Prepozno d o poslano sadje ne pride na razi-elavo in so ne bo moglo ocenili.
Na razstavi bodo razstavljeni vsi sadjarski pripomočki. Tvrdke, ki hočejo tozadevno kaj razstavili, bodo istotako morale napraviti prijavo, da se jim prostor zasigura, in vposlati svoje razstavno predmete razstavnemu odboru do fl. oktobra t. 1. v Ptuj.
Ministrstvo železnic jo dovolilo polovično vožnjo. Poselnik razstave si kupi pri odhodni postaji celi vozni listek do Ptuja z mokrim žigom. Tega listka no odda pri izstopu, ampak ga porabi za brezplačno vožnjo nazaj in sicer s potrdilom razstavnega odbora, da je razstavo poselil.
Borza
Dne 23. septembra 1931.
Denar
V	današnjem deviznem prometu so tečaji večinoma nazadovali, edino Ne\vyork, Amsterdam in Pariz so bili čvrslejši. London ne notira. V primeri s Včerajšnjimi 250 Din v prostem prometu se je danes slišal tečaj 240 tn še cel omanj. Prav znatno je popustila Italija, ki je na naših borzah notirala okoli 282 v primeri s 295 včeraj. To je pripisovati dejstvu, da je lira zvezaua s funtom. V Ljubljani je bil promet srednji in je vso zaključene devize dala Narodna banka.
V	Curih u so tečaji deloma ostali neizpreme-njeni, popustili pa so tečaji Londona, Milana, Madrida in Berlina. Učvrstili pa so se tečaji Dclgrada, Pariza, Newyorka in Amsterdama.
V Zagrebu je bil devizni promet izredno iioahen.
Naš devizni promet, ki je bil doslej razmeroma zelo prost, bo zopet po najnovejših odredbah omejen, kar je popolnoma pravilno in razumljivo.
Sedaj bodo morali uvozniki zopet opravičiti svoje devizne potrebe, da Narodni banki ne bo treba dajali deviz za izvoz iz države brez vsega, kur je pomenilo beg kapitala.
Ljubljana. Amsterdam 2283.72—2290.50, Bruselj 783.29—785.05, Curih 1103.25—1106.56, Dunaj 794.32—796.72, Newyork 5665.21—5682.21, Pariz 223.41-22-1.07, Praga 167.25—167.75, Trsi 281.29 -282.19.
Zagreb. Amsterdam 2283.72—2290.56, Dunaj 704.32—796.72, Bruselj 788.20—785.65, MIlan 281.29 —282.19, Ne\vvork kabel 5676.21—5698.21. ček 5(165.21—5082.21, Pariz 228.41—224.0,7 Praga 107.25 —107.75, Curih 1108.25—1106.55.
.Skupni promel brez kompenzacij 12 milij. Din.
Curili. liri grad 9.04, Pariz 20.27, London 21.25, Ne\vyork 514.50, llruselj 71.25, Milan 25.50, Madrid 45. Amsterdam 207.50, Berlin 120. Dunaj 72.15, Stockholm 136.90, Oslo 186.75, Kopenhagen 130.75, Sofija 3.71, Praga 15.20, Varšava 57.30, Budimpešta 90.025, Atene (1.63. Carigrad 2.425, lUikaresta 8.05, Hetsingfors 12.87.
belgrad. Amsterdam 2283.72—2290.58, Bruselj 788.20—785.6«, Curih 1105.25-1108.55, Dunaj 794.32 —790.72, Ne\vyork 5665.40- 5682.21, Pariz 223.40— 22407, Praga 167.25—167.75, Trst 282.19—281.29.
Dunaj. Dinar notira deviza 12.555, valuta 12.5125,
Vrednostni papirji
Tendenca Je bila danes na zagrebškem trgu
neenolna in so danes ponovno popustili dolarski papirji. 8% Bler je bil zaključen po GO (včeraj 62 ln 61) ta sicer 5000 dol., nadalje je bil zaključen 7% Bler po 50 in sicer 2000 dol. V 7% invest. posojilu je bila samo ponudba brez povpraševanja. Begluške obveznice so bile čvrstejše in jih Je bilo v Zagrebu zaključenih 50.000 Din nom. Zaradi izjave finančnega ministra, da bo kupon v redu ho-noriran, kar je že sigurno in zaradi intervencije Narodne banke, ki se je pričela že včeraj, je vojna škoda danes narasla tu jo bilo v Zagrebu prometa 700 kom. Razpoloženje je na borzi pomirljivejše, vendar se še ni pojavila kupna volja.
Na belgrajski borzi je kupovala vojno škodo Narodna banka in je bil promel razmeroma znaten, saj je znašal 2900 kom. V ostalem je bil promet srednji. V škodi za december sploh ni bilo notacij.
Bančni papirji so bili na zagrebški borzi v glavnem neizpremenjeni. Nekoliko slabejša je biln Poljobanka, nadalje je oslabela Zemaljska banka od 114 na 111. Industrijski papirji beležijo zaključek v delnicah Slaveksa po 25. OsjeSka šečerana
št. 21.400/1
Razgrnitev volilnega imenika
v smislu zakona z dne 6. IX. 1931. SI. 1. St. 347/54.
Volilni imenik mestne občine ljubljanske, po katerem se bodo vršile volitve za narodno skupščino, je razgrnjen na vpogled prebivalstvu v sobi št. 38 mestnega načelstva ob delavnikih od 9. do 12. ure in pri tukajšnjem okrajnem sodišču ob običajnih uradnih urah.
Vsakdo ima pravico volilni imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti ter bodisi zase, bodisi za drugega zahtevati njegov popravek.
Pri volitvah smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v volilni imenik.
Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mostnega nače stva ali od okrajnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo pred ožiti dokazi.
Za dokaze morejo služiti samo polnoveljavne javne listine.
Za zahtevo popravka volilnega imenika se ne pobira nobena taksa niti za opravilo, niti za akt, niti za listine, kakor: za izpiske iz cerkvenih knjig, za izpričevala, potrdila itd., ki so potrebna zn dokaz leh žalitev; nego na njih se označuje, v kakšen namen sc Izdajajo in da sc za druge posle ne smoio upor i biti kot dokazi brez takse. Pristojna oblastva morajo dati zahtevniku v 24 urah vse listine, ki se zahtevajo zaradi popravka volilnih imenikov.
Ko se razglasi ukaz o volitvah narodnih poslancev, se smejo popravki zahlevati samo še tri dni po razglasitvi ukaza.
Nobena poznejša zahteva popravka ne vpljiva na sestavo volilnega imenika, po katerem se bodo vršile že razpisane volitve.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 22. septen bra 1931.
1
jo iKjpustila na 180 «1 včeraj&njih 200 ,oz. 193 na koncu. Trboveljska je slaba in je bila danes v Zagrebu zaključena po 170.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 65 bi., 7% Bler. pos. 55 b). Celjska 150 den., Lj. krod. 120 den.. Praštediona 950 den.. Kred. zavod 195 den., Vevče 110 d., Stavbna 40 den., Ruše 125 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. po* 66 bi., agrarji 40 bi., vojnn škoda ar. 280—285 (260, 295). kasa 280—285 (280), 12. 285-805 (800), 8% Bler. pos. 58—01 (60), Vo Bler. pos. 49.50-50.50 (50), 7",i pos. Drž. hip. banke 62 bi., 6% bogi. obv. 43—46 (44, 45). Bančne delnice: Pcljo 51—52 (52, 52.50). Kreditna 121-126, Union 147—150 (147), Jug« 67—68 (67), Lj. kred. 120 den., Medjunarodna 68 den., Obrtna 36 den., Praštediona 957.50—965, Srlv-ska 188-189 (188), Zemaljska 111-114 (111). Industrijske delnice: Guttmann 105—110, Slaveka 20 —25 (25). Slavonija 200 den., Našice 680 bi., Drava 192.50—200, šečerana Osjek 175-180 (18), Brod. vag. 50 den., Vevče 110—118, Isis 35 bl„ Ragusea 300 bi., Ocean ia 190 bi., Jadr. plov. 460—180, 'IYbo-veljska 170—195 (170).
belgrad. Narodna banka 4000—4500, 7% inv. pos. 66 den., agrarji 40 bi., vojna škoda 276—278 (2900 kom.). <i'u botri. obv. 48 —43.50 (40.000), 7'* Bler. pos. 57 (1000 dol.), pos. Drž. hip. banke 60 (1000 dol.).
Živahnejša trgovina s pšenico
Danes je bil trg za pšenico živahnejši, ker je pravzaprav zadnji dan za prijave nakupa pšenice za september. V oktobru je namreč cena za 10 Diu višja. Za koruzo so bile danes sledeče cene: okrogla 110—112.50, stara 103, umetno sušena za oktober 85—87.50 |>o postajali. (Kes notira 155 švedski.
Novi Sad. Pšenica gbč. 1% 80 kg 235 zaklj., sr. 78 leg 27° 215 zaklj. koruza sr. okol. Indjija ln4 —105. Tendenca nespremenjena. Promel: skupno 63 vagonov.
Budimpešta. Tendenca komaj »talna. Promet srednji. Pšenica dec. 10.42—10.80, zaklj. 10.50— 10.52, marec 11.75—12, zaklj. 11.69—11.70. rž manv ll.62-ll.9o, zaklj. 11.60—11.62, koruza maj 18.48 —13.60, zaklj. 13.60—13.62.
Hmelj
Niirnberg, 23. sept. tg. Danes je bilo pripeljanih na trg 80 bal, prodanih pa je bilo 60 bal. Trg je bil precej miren. Za hallerlauski hmelj se je plačevala cena 50 do 60 mark, posamezne partije izbranega hallertuskega hmelja so doseglo ceno (>!» mark. Gorski lunelj jo dosegel cono 37. 1. telnuu-ški hmelj
pa cono 70 mark. Za inozemski hmelj ni bilo kupčijo. Razpoloženje jc 5e nadaljo neizpremenjeno mirno.
Konjice
i v*.
o..—s t #» • o> n . " t^
. 4 H
o« r.,- tN V
^ - 11 t V- 0
. . * y > \ 'i
*» I t. t> k. » . 1 ."i ■> .V .
* v s » .'<
V. -t	-i
t.	I> ' 1 r: _
*».	r k.	».•* + v v-» k
>	a i	^ "*\ ♦« A j i . )
. u,< i	z k '». \ ■ v «j
^ -i	.	b ' , -I 'IL «»•.
, V . I . .A a. , 4 t. k ' » f, .A i lo 1 Ik U
Tri avtotaksije imamo sedaj v Konjicah. Najcenejši jo g. Ficke, ki računa od kilometra 3.50 Din, prolco 50 km pa po 3 Din km. Poleg toga ima pa šo zelo udoben avlo.
Srečanje oh potočku ... »Sara, kaj al pa tako cnabiksana»? Kant pn to nejevolja nese v tvojem slavnostnem kroju?. — -»Eli, določena sem, da ugotovim, koliko slame Ima lahko človek — v glavi.<
—	»Kjo pu bo ta kom i sija? t — >1. kje drugje kot
—	v Konjicah.« In potoček je zagodel slamnato pesem o slamnatih glavah in valovil skozi trg v l)ra-vinjo. Oh, srečen potoček, ki lahko poje, kar se mu ljubi.
Bata so nastani v Konjicah. Zopcl nova konkurenca ...
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, 24. septembra. PRITLIČJE IN PRVO NADSTROPJE, veseloigra, Prcmijera. Izven. Petek, 25. septembra. Zaprto. Sobota, 26. septembra. KRALJ NA BETAJNOVI. Premljera. Izven.
OPERA
Nedelja, 27. septembra ob 16. PRODANA NEVE., STA. Gostovanje v Kranju,
Druga premijera letošnje dramske sezone bo Nestroyeva veseloigra rPrllličJo in prvo nadstropje«, ki jc polna šaljivih prizorov, živahnost ji pa povečajo številni kuplell. Premijera bo v četrtek 24. t. m. Izven abonma. Režija: prof. šest.
V soboto se vprizori v popolnoma novi zasedbi in režiji g. Cirila Debevca Cankarjeva drama »Kralj na Belajnovi .
iš :
MB _ _
c ^ c
a.
S®
i^-3 N O 1
1D.C » —
~ T -C
— S -
-I
o s .g
^ -C
° £ OJ O N
S s
5
,c
N i -Z M ?l
i
ie =
> u
-T =
J l J
» r/5
1
ilN
S?-
5 S
x So
j. -
.s* £
= O ' g
=
1> M -f
S •* i
£ ~ >
I
Č 1
■N N 36
* t ► Jr
H . 1
f S t 5 >
« — -
r s
; s =
o >
a*.$
1
— «r
'5 r. ~ n s
• T
i* N
a4l
a1"
° I
as I
Josip Lavtižar:
28
in Brihsen
Zgodovinska povest iz 17 stoletja/
Tudi Agata je šla pomagat, ker je videla potrebo. Krištof pa je od daleč gledal na travnik, kjer se je gibalo toliko rok. Eni so grabili seno in ga metali na kupe, drugi so ga skladali na vozove, tlačili in povezovali. Gospodar je dobro razločil Reziko od vseh drugih. Videl je, kako spretno suče grabi je ter odriva seno proti vozovom. Bil pa je že skrajni čas, da ga ni zmočil dež. Oblaki so prav nizko viseli nad zemljo in od bohinjske strani je prihajalo močno grmenje. Slivnik, mežnar jezerske cerkve, je zvonil zdaj s tem zdaj z drugim zvonom, da bi bila z molitvijo odgnana nevihta, saj so imeli skoraj vsi takratni zvonovi običajni napis: :>A fulgere et tempestate libera nos Domine.« (Treska in hudega vremena reši nas, Gospod.) Tudi iz grajske kapele se je slišalo zvonjenje. Kdo neki tum poteguje vrvi? Saj so vsi grajski prebivalci pri spravljanju mrve. Zvonova sta pela tako otožno, kakor bi bila sama čutila nevarnost, ki žuga pokončati trud pridnih poljedelcev. In prav ob najopasneišem času, v začetku meseca julija, ko zorijo pridelki ter čakajo žotvel Kdo se je spomnil zvonov v stolpiču grajske kapele? Herman Fink je bil ta zvonar, štern-kukar. Njemu niso bile znane samo krasote nebeškega oboka, temveč tudi sovražne sile, grozeče na prav tistem oboku s strelami in z ledenim zrnjem. Tudi Herman Fink je priznal v svoji nčenjaški slavi, da imamo nad sabo Gospoda, ki drži v rokah žezlo vsemogočnosti
Nevihta je ponehavala. Veter je začel pihati v drugo smer in odgnal pogubonosne oblake tja proti Triglavskemu pogorju, ki je bilo pobeljeno s točo kakor pozimi s snegom. Na ravnino pa jc priletelo samo nekaj kapelj dežja, nič drugega.
Proti večeru je dobila Agata v grajski kuhinji pismo za gospoda Krištofa Waidmanna, oskrbnika grajskih posestev na Bledu. Takoj ga je nesla v go-sp6dovo sobo. Na Krištofovo vprašanje, kdo jc pismo prinesel, je odgovorila, da nič ne ve o tem. Pismo je ležalo v kuhinji na mizi. Nekdo ga je položil Ija bržkone takrat, ko so spravljali seno na travniku. >Vse sem zaklenila,« je rekla, »lo kuhinjo sem v naglici pustila odprto.«
Krištof je ogledoval naslov, da bi iz jioiez spoznal pisca, toda pisava mu je bila popolnoma neznana. Toliko pa jc sklepal iz črk, da so od trde počasne roke. Pogledal je šc pečat, pa tudi iz pečata ni nič izvedel, ker ni bilo vtisnjenega nobenega znamenja, ('ital jc sledeče:
^Spoštovani gospodi
To pismo pošltja nekdo, ki Vam želi le dobro. Ribičevo Reziko bi rad vzel v zakon Resmanov Janez, posestnik lepega in nezadolženega doma v Ribnem. Iiezika bi bila tukaj kot kmetska gospodinja na pravem mestu, za grajsko gospo pa nima potrebnih lastnosti. Zdaj Vas moti njena vnanjost, pozneje bi se gotovo kesali svojega koraka. Saj Vi lahko izbirate v nevestah. Ne preiskujte, kdo Vam je to pismo poslal, rajši naredite po dobrem nasvetu, ki ga daje Vaš prijatelj."
Toliko jo bilo pisanega in nič več. Krištof je še enkrat počasi prečital kratke vrstice, potem pa začel razmišljati o njih pomena
»Pisma,« tako je govoril sam s seboj, jv katerih ne upa dotičnik z imenom na dan, so navadno raz-žaljiva. Tukaj pa ne najdem ničesar takega. Pisec me torej ni hotel žaliti, temveč je želel z dostojnimi besedami izraziti svoje mnenje. Kaj pa, če ne govori iz pisma nevoščljivost? Ako jc lo, izvira od ženske strani. Lahko pa je tudi od moške, in v tem slučaju pisec ni moj, ampak Resmanovega Janeza prijatelj. V vsakem oziru bom skušal ohraniti mirno kri. Ce me Rezika ljubi, ostanem pri svojem sklepu, da jo jjoročim. Ako bi pa bolj cenila Resmanovega, ki je nekoliko mlajši od mene, se ne bom preveč razburjal, čeprav bi to izgubo težko pozabil. Vem pa dobro, da je Rezikina ljubezen tako čista, kakor solnčni žarek v steklu. Kolikor sem slišal, ni bila šc nikdar v slabi tovarišiji. Doraščala je pod slamnato streho lesene Ribičeve koče v varstvu skrbnih staršev in dobre tete Mine. Da pa ne bom živel v mučni negotovosti, hočem govoriti kar danes z njenim očetom Miklavžem in s teto Mino.«
Ko se jo napravljal za odhod, je prišla zopet Agata v sobo. Povedala je, da so spravili vso mrvo suho v senik in vprašala, katero delo jc jutri najbol j nujno. To oboje pa ni bilo važnega pomena, temveč le povod, da jo spravila v pogovor neko drugo stvar. Agata je bila namreč ponosna, da ji Krištof vse zaupa. To zaupanje je pa tudi zaslužila. Zato je imela po svojem mnenju neko pravico, govoriti o osebnih zadevah svojega gospodarja.
>Vidim vas tako zamišljene,« jc začela, »in nio več tako dobre volje, kakor ste bili poprej.«
Krištof jo je pustil govoriti.
Ali vam smem povedati, kar mi je na srcu?«
..Le povej,« je rekel Waidmann kratko,
ssss
t
Dne 24. t. m. prične poslovati v prostorih palače „Dunav" Aleksandrova cesta 6

PODRUŽNICA LJUBLJANA (SOCIETE GENERALE D6 BANQUE VOUGOSLAVE S. A)
(SUCCURSALE DE LJUBLjANA)
Lastna sredstva Din 127,500.000 —	Lastna sredstva Din 127,500.000 —
PATRONACNI ZAVODI:
BANQUE BELGE PO SIR L'ETRANGER, BRUXELLES
WIener Bank-Verein, Wien Basler Handeisbank »osel Češka Union Banka, Praha
MAEI OGLASI
;V»aka drobna vršilca 150 Dlr» ali vsaka beseda SO par. Hajmanjši oglas . 5 Din. Oglasi nad devot »rutic se računajo više Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo
Sluz
Slaščičar
Zagrebčan, prvovrstna noč išče nameščenje. Širno Ratkovič, Rimska 23.
Zakonca
mlada, brez otrok, iščeta v Mariboru službo hišnika. Cenjene ponudbe na podružnico »Slovenca« v Mariboru.
Perfektna kuharica
se išče k družini 5 oseb poleg sobarice. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Perfektna kuharica« št. 11.221.
Služkinja
z dežele, čedne zunanjosti, se iSče za vsa hišna in vrtna dela. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.000.
Kuharico
samostojno, ki govori nemSki, sprejme boljša obitelj brez otrok. Nastop takoj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11218.
Šoferska šola
oblastveno koncesiionira-na. 1. GaberSčik. bivši komisar za Šoferske iz- j pite. Liubliana. Dunaiska -cesta 31. Prihodnji redni tečaj se prične 1. okt. '
Učenkam pletiljam
brezplačen pouk. če si j nabavijo pri naj pletilni | s'., oj. »Tehna- družba Ljubliana. Mestni trg 25 1
I"

NJ tveA^o. ^obra, v \ote*' ' o^obra-
v fceVtt**'
35U
Dobra kuharica
t dolgoletnimi spričevali »e sprejme v večjo hišo r Splitu. Pismene ponud->e s fotografijo in zahtevo plače poslati na gospo Illich, Split, Wilsonova obala 27.
Samostojna kuharica verna, vešča vsega gospodinjskega dela se takoj sprejme tri četrt ure od Kranja. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Verna« št. 11182.
Kovinski delavec
po možnosti pasar (Lu-ster-Giirtler) se spreime. Pism. ponudbe z označbo plače na »Helios«, Zagreb, Nikoličeva ulica 10.
Hotelskega slugo
izvežbanega, z dobrimi spričevali, sprejme začasno Hotel Stfukelj.
2 čevljar, pomočnika
za Šivana dela sprejme lakoj Bohinc Franc, čevljarstvo, Novo predmestje št. 16, Skofja Loka.
Dva soboslikarja
ki sta obenem tudi pleskarja, sprejmem. - Alojz Frantar — Stražišče pri Kranju.
Pletilja
dobi delo na dom proti primernemu jamstvu. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 11.232.
Lahek zaslužek
se Vam nudi, če imate i mnogo poznanstva. Z obi-j skovanjem VaSih mnogo-i številnih znancev in prijateljev zaslužite lep denar. Mesečno tudi več j kot 1200 Din. - Ponudbe i pod »Ačilen« na upravo »Slovenca«.
Zastopnike
spretne, provizijske, za obisk sadjarjev, iSčem v vsakem kraju. Vsak sad-! jar je kupec. Visok za-■ služek. — Ponudbe na J. Videmšek, Maribor — Koroščeva 36.
Išče se potnik
za prodajo moške konfekcije. Refleklira se na dobro vpeljano moč. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Konfekcija« 11.228.
Duhovnik
penzioniran. rekonvale-scent ali invalid, kateri želi biti pri župniku na Hrvaškem, naj piSe na Ivan Vukina, Vinagora, p. Dcsinič, Hrv. Zagorje.
Pozor !
Vljudno naznanjam ceni. občinstvu, da se bo prodajalo goveje meso prednie kg po 8 Din, zadnje kg po 10 Din
drobovina ......kg a	6 „
teletina........ „ a 12—16 .
svinjina........a 14—18 „
Matevž Krušlč mesar Zelena jam t, Prešernova 8 in Ljubljana Vil. Knezova 37
Prodaja se v četrtek 24 septembra 1931 in naprej
mam

Ča mernikov« šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 fJugo-avtoj. Prva oblast
koncesijonirana Proso.-, M 16 zastom PiSite poml
Gosli poučuje
bivSi učitelt konservato-rija. Studentovska ul 9-1
Razpisujem
nabavo 30 kom. jamskih vozičkov. Pogoji in podatki za neposredno pogodbo na dan 15. okt. 1931 se dobijo pri Dir. drž. rudnika Zabukovca, poŠta Griže, pod Stev.
4207 31.
Razpis del!
Stanovanjska in kreditna zadruga v Ljubljani, prične z gradbo stanovanjskih hiS svojim članom. Radi tega razpisuje oddajo gradbenih del prve stavbe: 1. TežaSka in zidarska dela; 2. Tesarska dela; 3. Krovska dela; 4. Kleparska dela; 5. Mizarska dela; 6. Pečarska dela; 7. Steklarska dela; 8. Pleskarska dela; 9. Slikarska dela: 10. Instalacijo vodovoda; 11. Inštalacijo elektrike. Pismene ponudbe je poslati na označeni naslov do nedelje 27. novembra dop. Načrti in proračuni so interesentom na vpogled v petek 25 sept. od 9 do 17 v Zgornji SiSki 148 (Kosovo poliel, pri Logarju.
Citajte in širite
!QSS
Stanovanje
sobo in kuhinjo se iS£e s pntiklinami. po možnosti tudi kabinet. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Stanovanje«.
Stroje
popolnoma uporabne ter brezhibne, radi preureditve obrata prodam po najnižji ceni. in sicer: 8 40 po 650 Din 8 50 po 1300 Din. 8 60 po 1500 Din. Izvolite si osebno ogledati, gotovo boste na-Sli stroj, ki bo za VaSo uporabo, tako za izdelovanje nogavic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. — PiSite na naslov; Kati Vajt, Celje.
BaBHnHRIHB
Brzo slika
Samo kdor v m ru izbira — dobro kuDil
Enonadstropna hiša
skoraj nova, v centru
manjSega mesta Dravske	za potne liste, lepo, ta-
banovine, ki donaSa me-	koj in ceno le Fotomeyer,
sečno 2000 Din, se radi	Maribor, Gosposka 39.
! preselitve ugodno proda.	—————
Ponudbe pod .Rentabilno'	Jvrd^a A. VOLK
na podružnico .Slovenca
I t Inhllftna. RmIMiti 94.
Maribor.
Posestvo
naprodaj tik ob državni
Enosobno stanovanje
solnčno, s predsobo, pri- I cesli. 20 oralov zemlje, tiklinami in teraso, v Be- Poslopja zidana, primer-žigradu, oddam dvema na za trgovino ali gostil-boljSima osebama za ok- no. — Antonija Bračko, | lesna industrija v Logatco
uaili a«lr, uen tu ,m» im>kf> id .trate mlrflkr ilrirlk«
Zahtevajte ceniki »Javor«
tober. Franja Snoj, Prešernova ulica 30.
Opremljeno sobo
iSče gospod s 1. oktobr., najraje v trnov, okraju. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 11.235.
Poslovni lokali
na Dunaiski cesti St 29 I se takoi oddajo. Poizve se itotam
|>SI
ovenrn«!
mim um
za kuhinje, kopalnice, veže, trgovske lokale, hotele, urade, industrije, ni mrzel, se z lahkoto čisti, je trajen in ne drag — polaga
MATERIAL
LJUBLJANA
IRG. DR. Z O. Z
Dunaishn cesto 36/11.
Telcton 21-10 »r/o|ovl Mfllcrlol
Dva trgovska lokala
v novi hiSi takoj poceni oddam. Lokala z elektriko in vodovodom, ugodno. Zraven na razpolago prostor za auto in konja. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.219.
Lokal
za Specerijo in kratko blago, vpeljano, se odda 15. oktobra. Dunajska 37.
Stavbne nasvete
daje tehnični biro »Tehna« Liubliana. Mestni trg 25/1
Kmetija
obstoječa iz 20 oralov njiv in travnikov, vinograd, sadonosnik, gozd, primerno stanovanjsko in gospodarsko poslopje z gostilniško koncesijo, ležeče v neposrednji bližini železniške postaje in glavne ceste v lepem in promet, kraju, se proda. Vprašanja pod »Nur Bar-zahler« št. 11070 na upr.
»Slovenca«.
Selnica ob Muri, St. IIj v Slov. goricah.

I
Bukova drva
več vagonov lepih, zdra-
ima ivoi lokal za pohištvo tudi v Llubliani. v oovi palači VzaiemD« zavarovalnice.
Ako mora'e iz trgovine v trgovino, da si ogledate blaeo. so boste v stiski in naglici odločili morda za nekai, radi re-»ar ne bosle pozneje ke-sali;
ZATO IZBIRAJTE BLAGO DOMA I
Tu imale čas, da pregledate m precenite vzorce kos za ko-om. nikdo Vav ne bo prigo-var al za nekai, kar ne odgovarja Vašemu okusu. ZAHTEVAJTB NA-60 KOLEKCIJO
BLAOO ZA MOSKB SRAJCE In dobili jo iioste v pni dneh, seveda brezplačna in brezobver.no.
Potem »edite in izberite ono kar najbol) odgovarja Va-emu okusu.
Ker nabavljamo blag* direktno iz tovarne ia ga prodajamo naravnost Vam odpadeio razne provizije; Vi kupile torej boliše blago za manj de-narja.
2e pol stoletja streže, mo zadovoljnim odjemalcem.
Važno za jesen
MoSka ali damska garderoba bo kot nova. ako jo poSljete v Wal1et Expres, Stari trg 19, da kemično
vih kupim. Ponudbe pod sčisti, zlika, poSije, mo-»Plačam takoj« št. 11201 dernizira, na željo obrne.
na upravo »Slovenca«.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Liubliana • Šelenburgova ulica 6 II nadstr
Vsakovrstno
zlati*
Kapn'?
po naiviJiib cenah ČERNE luvelir Liubliana Wollova ulica tt. 3.
Likanje 18 Din, obračanje 300 Din — Na deželo z obratno poŠto Izvršba v 24 urah.
Mreže za postelje
izdeluie najceneje in nai-holje samo tvrdka Šimen Sablatnik, Jesenice-Fuži-ne. Sprejema tudi popravila.
Največja trg. in odpremna tvrdka
%L>faer/dJj/er
" 2a gre b. S
Ako še nimate natega glavnega kataloga zahtevajte
(a. Cez neKaj dni ga boste ,meli v rokah brezplačno.
Tudi v naši podružrvci
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za •Slovenra«. •Domoljuba« in iBogoliuba«. naročate inserate m dobite razne intormacne — Poslovne ure od pol 8 zju-trai do pol I popoiJne in od 2 do b popoldne. Telefonska tlev 3030.
IU
Fige
prvovrstne, suhe, dalma-iinske in tigino marmelado nudi franko na dom proti povzetju:
zalmiffk lig po 5 kg ... . Din 50 -„ marmplailp po f>kg ., 7.V-
PETAR VRSALOVIC. p. Selca, otok Brač.
Prodam
vinske sode od 50 do 800 litrov in dobro ohranjen osebni avtomobil. Maribor, Tattenbachova 21.
Žimo
za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf Marijin trg St. 2.
TVRDKA J. BONAC SIN, LJUBLJANA.
Naznanjam tužno vest, da je moj pridni in vestni dolgoletni delovodja, gospod
Ivim Antotinc
po dolgi in mučni bolezni včeraj umrl.
Pogreb blagopokojnika se bo vršil v petek dopoldne izpred hiše žalosti v Količevcm pri Domžalah na pokopališče v Dobu.
Ohranimo blagopokojniku trajen spomini Ljubljana-Domžale, dne 24. septembra 1931.
FRAN BONAC, industrijalec.
Za Jugoslovansko tiskamo » Ljubljani; Karel Cei.
Izdajatelj: Ivnn Itako vec.
Urednik: Franc Kremžar.