IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
Dve mlinici cementa
Litostroj je prejšnji mesec dobavil ce-mentarni Salonit — Anhovo dve kompletni rnlinici cementa. Vsaka bo dajala blizu 70 ton visokokvalitetnega cementa PC 25 — 450, obe mlinici skupaj pa skoraj 240 ton običajnega cementa na uro.
Poudariti moramo, da je celotna mlinica — od zasnove, projekta do delavniške doku-mentacije in izdelave — delo Litostrojčanov.
Sicer so v Litostroju izdelali že nad 20 kompletnih mlinic, vendar j_e ta, za Anhovo, največja in so se z njo vključili v sam vrh proizvajalcev tovrstne opreme na svetu.
Največji stroj <v mlinioi cementa je cevni mlin. Svetli premer plašča mlina je 4,4 m_, dolžina 14,5 m. Teža samega plašča je okoli 120 ton in je to najtežji izdelek, ki ga je Lito-stroj doslej izdelal v enem kosu. Povečali so celo vhod v pločevinarno, da so ga lahko spravili ven. Plašč je dzdelan iz kotlovske pločevine, za kaitero so bili postavljeni zelo ostri prevzemni pogoji in jo je dobavila je-seniška železarna. Vsi zvari so bili ultra-zvočno in rentgensko pregledani, cel plašč pa pred mehansko obdelavo žarjen, da so opra-vili notranje napetosti.
Morda še zanimivost o pogonu tega mlina. Vsakemu mlinu sta za pogon namenjena po dva elektromotorja, vsak moči 2250 KW, torej zna-ša skupna moč za oba mlina 9000 KW.
Pri mletju v cevnem mlinu se sprosti pri-bližno 3 miljone kalorij toplote. Ker bi se pri tem temperatura cementa lahko dvignila prek dopustne meje, ga bodo hladili z vbrizgavanjem 2000 litrov vode na uro v cevni mlin.
Plašč mlina je le del enega od dvajsetih strojev, ki jih dobavljajo za vsako mlinico cementa. Piu mletju cementa delujejo vsi stroji kontinuirano, njih delovanje kontrolira preko 50 vgrajenih instrumentov. Upravlja-nje vseh strojev je izvedeno iz centralnega upravljalnega prostora, kjer je celoten pro-ces ponazorjen v svetlobni shemi.
Seveda pa v Jetu 1975 v pekorativni niso želi samo uspehov — spoprijemali so se tudi z nekaterimi težavami. Pestila jih je spre-memba deviznega režima, kar se je odrazilo pri nabavi barvil, kemikalij in neikateniih re-zervnih delov, kar je nabavo nekoliko podalj-šalo, vendar pa je bil y oktobru tudi ta pro-blem rešen, tako da je tovarna lahko nor-malno poslovala.
Tudi njihov plan za prihodnje leto je iz-redno napet. Obseg proizvodnje bodo skušali povečati za 5 % z istim številom zaposlenih, izvoz bodo povečaii za 15 o/o in to predvsem v Skandinavijo, Finsko in ZR Nemčijo. Zna-no je, da so to izredno zahtevna tržišča tako glede kvalitete, vzorcev in poslovnih odnosov, vendar pa je itreba povedati, da si je Deko-rativna itudi v teh deželah že pridobila ime solidnega pasilovnega partnerja.
Njihovo goapodarjenje y letu 1976 bo še bolj intenzivno, še ip^osebej pri investicijah, saj bodo ivsa tovesticijska sredstva slkušali čimbolj ekonomično potrošiti. Porabili jih bodo predvsem za naikup nekaterih strojev, s katerimi bodo odpravilli ozka grla v proiz-vodnji, izboljšali bodo kvaliteto izdelkav, še posebej pri dodelavi tkaniii. Čeprav sloni nji-hovo poslovanje predvsem na lastnih sred-stvih, pa v Dakorativni pravijo, da bi lahko še bolje poslova^li, če bi dobili nazaj 35 mili-jonov djnarjev obratnih sredstev, ki jih ima-jo sedaj posojene.
V Tovarni dekorativnih tkanin so z letoš-njim poslovaraijem zadovoljni, prepričani pa so, da bodo ob koncu leta 1976 še bolj. S taikim načinoim dela !kot ga imajo sedaj, se jim bo to vsekakor posrečilo.
Letos bodo predvidoma izdelali 350 ton tehničnih tkanin in 400 ton preje, za nasled-nje leto pa mačrturjejo izdelavo 410 ton teh-nionih tkanin in 900 ton preje. Za izpolnitev teh zadanih nailog jih čaika največ dela z ana-lizo tržišča in pridobitvijo no-vih ikupcev. Za-nimiivo je, da imajo težave z evozom surovin za tehnične tkanine, medtem ko je uvoz le-teh zelo velik, čeprav je cena tudi do deset-krat višja. Obenem želijo tudi sami prodreti na znnanja tržišča, kjer so prve uspehe že dosegli z izvozom v Zahodno Nemčijo, Bol-garijo in Madžarsko.