Slev bi
TMM, v nefleUo tfns 9. loma 1^22.
MI.
Naročnina " . •■»
za državo SHS:
sa celo leto naprsj Din. 120-— »a pol leta M .. „ 60-— sa četrt leta „ • • „ 3u-_ sa en mesec „ .< „ 10*—
za inozemstvo:
celoletno.....D n. 2H-—
mesečno ., , « • >• 18*—
= Sobotna izdala: -ss
v Jngoslavi]l, - . Din. 15 — v inozemstvu ... „ 35"—
Posomna Slev. 75 gor.
s Cena lns»ratom:»i
Enoatohma petltna vrsta malt oglasi po K 4*— ln E 6 —* veliki oglati nad 45 mm vK line po K 8 —, poslana itdj po S 12 —.
Pri večjem naročilo popuBb-
Izhaja vsak dan lzvzemfil
ponedeljka in uneva po praz» nlkn ob 5, nd zjutraj.
Uesečna priloga; Vestnik SKS&'
afmp Uredništvo je v Kopitarjevi nlioi fitev. 8/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankivana pianu se ne sprejemajo. Uredn. ieleL štv. 50, opravn. štv, 328.
Follfičen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi nI. 0. — Račun poštne hran. Ijubljanr. t« št. 650 sa naročnino in št. 349 za oglase, sagrob. 9,011, s-srajer. 7503, pratee ln dnna]. 24.797
GorazcS II. in Oositej.
Lansko leto je srbska cerkev slavila navidezno zmagoslavje, ko je bil reformi-stični moravski duhovnik dr. Matija Pavlik od srbskega patriarha v Belgradn posvečen za moravskega škofa »češke narodne cerkve«. Srbska javnost je slavila ta dogodek kot zmago pravoslavja med Čehi in kot povratek Cehov k veri sv. Cirila in Metoda. Belgrajska občina je novemu škofu priredila sijajen banket in jugoslovanska vlada mu je podelila red sv. Save II. stopnje.
Matija Pavlik si je nadel ime Gorazd in se predstavljal kot pravi naslednik moravskega nadškofa sv. Metoda, ki je Go-razda določil za svojega naslednika. Srbski slavnostni govorniki in srbski cerkveni časopisi so govorili o zmagi Ciril-Mje&dove ideje, ki je po »tisočletnem su;~ Čehe zopet privedla k »slovanske; slavju«.
Kot posredovalec je nastopal srbski škof Dositej, ki je dolgo bival med Čehi ter sodeloval pri agitaciji in organizaciji j »češke narodne cerkve«. Srbski episkopat i je odobril Dositejevo delovanje in soglas- ; no izbral Pavlika za škofa. A vendar se zdi, da so bili predstavniki srbske cerkve preveč lahkoverni in površni. Reformistični moravski škof je sicer molil nicejsko-cari-grajsko veroizpoved in se odpovedal »katoliškim novotarijam«, a srbski episkopat bi bil moral stvar nekoliko bolj preiskati.
Češka narodna cerkev je na svojem cerkvenem zboru 8. januarja 1921. izjavila, da sicer priznava 7 vesoljnih cerkvenih zborov in nicejsko-carigrajsko veroizpoved, a da obenem naglaša načelo r a z v o -j a krščanstva in svobodo vesti. Ravno M. Pavlik je predlagal to »dogmatič-no« stališče. Vsakemu resnemu teologu je jasno, da se češka cerkev s tem bistveno razlikuje od pravoslavja; jasno je tudi, da se razvojno načelo in svoboda vesti ne sklada s prvim delom Pavlikovega dogma-tičnega stališča, posebno pa se to ne sklada s pravoslavjem. Srbskemu episkopu Dositeju je to moralo biti znano. A vendar tega ni poročal srbskemu ep is ko patu. Tudi Pavlik je to zamolčal, ko je pred srbskim epi-skopatom molil veroizpoved; odrekel se je »katoliškim novotarijam«, a ni se formalno odrekel svojim n o v o t a r i -j a m. Dositej bi moral Pavlika in srbski episkopat na to opozoriti. S tem je Dositej grešil proti osnovnim dogmatiSnim in pravnim načelom pravoslavne cerkve.
Češka narodna cerkev je izvolila dr. farskega za patriarha in je njegovo glasilo »Česky Zapas« priznala za uradno glasilo češke cerkve. A ta uradni list je vedno pisal, da more češka cerkev od srbske cerkve sprejeti škofovsko posvečenje samo pod pogojem, da ostane popolnoma neodvisna in da se s tem nič ne veže (3. aprila 1921). Isto je »patriarh« Farsky z drugimi besedami izjavil, ko je v Pragi slovesno pozdravil Pavlika (Gorazda) in Dositeja. Gorazd in Dositej sta dobro vedela, na kakšnem stališču stoji »patriarh« Farsky in velika večina češke cerkve, a na vse to sta molčala.
Naposled pa se je zadeva pričela jasni ti. Pavlik-Gorazd se je streznil in se zavedel svojega abnormalnega položaja. V svojem glasilu »Za Pravdou« izjavija, da se je v njem izvršil »razvoj od leve na desno« in da si je svest svoje obveznosti do srbske cerkve. Češka cerkev se je po dogovoru s srbsko cerkvijo zavezala; torej ni več popolnoma svobodna, ampak svobodna samo še v »okviru dogovora«, t. j. priznati mora dogme pravoslavne cerkve. >Ako bo šla češka cerkev dalje po poti radikalizma, potem se ji ne bom več vsiljeval, ker ne morem prevzeti odgovornosti za njen razvoj«, tako resignirano končuje Gorazd IL svojo izjavo.
Gorazd-Pavlik je izjavil, da je srbski episkopat za tako slavljeni čin sakramen-talne zveze s češko cerkvijo odgovoren pred svojo cerkvijo in pred drugimi pravoslavnimi cerkvami. Prav bi bilo, da bi srbski episkopat temeljito in vestno pre-iskal Dositejevo delovanje med Čehi in njegovo posredovanje med češko in srbsko cerkvijo. Ali je Dositej morebiti varal svojo cerkev, ali je bil pa sam prevaran?
Ali ni Dositej pravzaprav agitiral za odpad 1
od pravoslavja, ko je indirektno agitiral i za odpad od krščanskih tradicij? Ali ni ! bilo skrajno lahkomiselno in površno, ko jo odpad od katoliške cerkve smatral za »vrnitev k pravoslavju«? Negacija kato-ličanstva še ni istovetna s pravoslavjem. Ali je Dositejevo delovanje v soglasju z i
načeli pravoslavne cerkve? Dokler ni vse to točno preiskano, toliko časa bi moral Dositej opustiti svoje »misijonstvo« med Čehi in naša vlada, ki ga podpira kot pravoslavnega škofa, bi mu morala odreči denarno pomoč za tako sumljive svrhe. Ugled naše države zahteva, da se onemogoči tako pustolovstvo.
Beograd, 8. julija. (Izv.) Danes ob 10.20 dopoldne je bila otvorjena seja narodne skupščine. Ko so bile končane formalnosti, so prešli na kratka vprašanja. Minister Pucelj je odgovarjal poslancu Fi-lipoviču in Urošu Stejiču glede poljedelskega zakona. Povedal je, da je bilo doslej izdelanih 11 načrtov o tem zakonu, dočim se jih 5 še obdelava. Potrebno je, da prouči to vprašanje posebni ministrski od-lbor. Interpelanti so bili s tem odgovorom zadovoljn^—-^Minister za agrarno reformo Krsta MiletičVje^odgovarjal na interpelacijo poslanca Poppvica* glede^pašnikov. Interpelant se jc z odgovorom žzadovoljil. — Nato je narodna skupščina .prešla na sklepanje o predlogu zborničnega predsednika glede izključitve poslanca Vidakoviča za tri seje in izgubo dnevnic posl. Še-gviča radi včerajšnjega incidenta. Nato je povzel besedo posl. Vidakovič, ki je obžaloval to, kar se je zgodilo, kazen, ki mu je bila naložena jo mirno sprejel. Pri tej priliki je navajal, da je hotel posl. Šegvič na posestvu Koteka izgnati nekatere dobro-voljce, da bi tamkaj z neko subotiško banko ustanovil veliko podjetje. To je on (Vidakovič) slišal od radikalnega poslanca Mladenoviča. Radi tega ne ve, zakaj mu je Šegvič zaklical, da je iažnik. Šegvič je trdil, da ga je Vidakovič dvakrat žalil. Prvič ni res, da bi bil hotel izgnati dobro-voljce, o čemer more pričati minister za agrarno reformo. On sam ima 32 let državne službe, ki jo je vso prebil v najopas-nejših albanskih pokrajinah, sedaj pa je moral doživeti, da mu je nekdo, ki bi mogel biti njegov sin, dal zaušnico. Ne more se spominjati, da bi bil Vidakoviču zaklical. da je lažnik. Ve samo to, da je Vidakovič pobegnil iz dvorane, in sicer ne samo iz dvorane, temveč tudi s hodnika. On zahteva od parlamenta zadoščenje, ki naj mu da priložnost, da s poslancem Vidakovicem obračuni na svoj način. Minister za agrarno reformo Miletič je dejal, da je to že drugi slučaj, ko mora vzeti v varstvo posamezne poslance. Nihče ni zahteval, da se dobrovoljci vržejo s Kotekovega pose-
stva. Preden se kaj trdi, je treba imeti o tem natančne podatke. Nato je izjavil predsednik zbornice dr. Ribar, da je poslanca Šegviča radi neparlamcntarnega obnašanja pozval k redu. — Narodna skupščina je nato sprejela predlog predsednika glede izključitve posl. Vidakoviča. Predsednik dr. Ribar je pozval Vidakoviča, naj se odstrani iz zbornice, kar je ta tudi storil. — Nato je zbornica prešla da dnevni red. Kot.prvi je govoril zemljo-radnik Uroš Stajic, ki je napadal vlado, ker jo brez dovoljenja parlamenta porabila kredite. Dejal je, da ne more biti tu dobre volje v svrho obnove države, temveč da je opažati le poizkuse, ki jih pa ni smatrati za resne. Nato jo govoril o državnem proračunu, ki ga je izgotovil dr. Ninčič in ki je bil takrat predložen narodni skupščini, ki ga je baje ta odklonila. V dobi ministrovanja dr. Ninčiča so bili tiskani prvi bankovci in tedaj se je začelo izmetavanje državnih novcev. Kritiziral je davke in izjavil, da ni zadovoljen s tem, da v Srbiji sploh nimajo zemljiškega katastra. Glasoval bo proti predlogu. — Nato je govoril posl. Mihajlo Cvirkič, ki je zvračal vso krivdo današnjih težavnih razmer na posledice vojne. Izjavil je, da je nujna potreba graditi šole v selskih občinah in omenjal, naj bi država raje gradila šole nego vojašnice. — Seja je bila ob 13. prekinjena in se je nadaljevala popoldne ob šestnajstih.
Belgrad, 8. julija, (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupščine je najprej govoril posl. Ivo E v c k o v i č (Jugoslovanski klub), ki je kritiziral proračun iz raznih vzrokov in v daljšem govoru dokazal, da proračun absolutno ne odgovarja današnjim razmeram. Zaradi tega bo glasoval proti. — Zemljoradnik Mihajlo Stojič je kritiziral proračun s stališča programa njegove stranke, zlasti zaradi tega, ker vlada premalo upošteva razmere zemljo-radnikov. Zaradi tega bo glasoval proti proračunu. — Seja se je končala ob osmih zvečer. Prihodnja seja v ponedeljek dopoldne.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Finančni odbor je imel danes dopoldne sejo, ki jo je popoldne nadaljeval. Razpravljal je o ameriškem posojilu. Finančni minister dr. Kumanudi je imel pri tej priliki ekspoze in je sporočil poslancem glavne točke pogodbe ter v katere svrhe se uporabi prvi obrok posojila v znesku 15 milijonov dolarjev. Ta obrok se bo porabil tako-lc: Milijon dolarjev za nabavo železniškega materiala in pragov, 600.000 za popravo železniških delavnic, 3,000.000 za popravo voz in lokomotiv, 2,500.000 za nabavo in popravo železniških mostov, 600.000 za razširjenje kolodvorov, 200.000 za stanovanja železničarjem, 600.000 za zgradbo novih delavnic, 1,500.000 za zgradbo poslopja prometnega ministrstva, 1,300.0(X) za povračilo dolga družbi Standard Oil Company, 2,000.000 za povračilo dolga Narodni banki in 1,700.000 dolarjev za stabilizacijo tečaja dinarja. Finančni odbor je nato otvoril debato. Od opozicije sta govorila poslanca dr. D u 1 i b i č (Jugoslovanski klub) in Gjonovič (republikanec), ki sta ziasti opozarjala, da gre za dve skupini, namreč za skupino Blair & Co. in za družbo za zgradbo železnic in vodnih poti v Jugoslaviji. Nimamo jamstva, da bo nasprotna stranka pogodbo tudi res izvedla. — V imenu vladnih strank je govoril šc posl. Radojevič, v imenu opozicije pa socialist dr. Korun in zemljoradnik Uroš Ste-jič, ki sodita, da sedanji trenutek ni ugoden za tako veliko posojilo, ker vladajo pri
nas s-labe politične razmere in ker tudi zunanji položaj ni zadovoljiv. Zavzemala sta se v svojih govorih za manjše posojilo pod boljšimi pogoji. Protestirala sta proti temu, da javnost ni bila zadostno obveščena o uporabi posojila. — V imenu samostojne stranke je podal posl. Rajar izjavo, po kateri njegova skupina ne bo glasovala za posojilo in bo svojega zastopnika odpoklicala iz vlade, ako se ne vstavi v zakonski načrt o posojilu tudi natančen proračun za vsa dela, za katera sc bo porabilo to posojilo. Njegova skupina zahteva podaljšanje železnice od Kočevja do proge Zagreb—Bakar in iz Št. Janža do Sevnice. Seja se jc nato zaključila. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora je govoril poslanec dr. A n t e D u 1 i I i č , ki je osvetlil slabo formalno stran zakona za najetje zun. posojila. Povdarjal je, da ne gre v tem slučaju za pogodbo, ki bi obstojala iz dveh delov, temveč za dve samostojni pogodbi. Prva pogodba je sklenjena med vlado in družbo za zgradbo železnic v Jugoslaviji, druga pogo oba pa je sklenjena med vlado in Blerovo skupino in se tiče delnega posojila v višini 25 milijonov dolarjev. V drugi pogodbi so vloge razdeljene tako, da obstoje dejansko samo finančni agenti, s katerimi se imajo skleniti gotova določila. Vse to je praven nesmisel. S tem se posojilodajalci oproščajo medsebojne odgovornosti. Govornik je zahteval od uiinis.lra,
naj izjavi, od kdaj so prizadete družbe osnovane, kakšen kapital in rezerve imajo in kdo vodi te družbe. Dokazal je, da morejo posojilodajalci po svoji volji odreči vsak del posojila, ako jim ne bo prijalo. Končno je ' javil, da si pridržuje pravico meritorno	Ui o posojilu, ko bo finan-
čni mini	jjasnil vprašanje o poso-
jilodajalcih.
VPRAŠANJE D EMISIJE MARKO VIČA IN NINČIČA.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Današnja Epo-ha javlja, da bi morala ministra dr. Ninčič in Markovič po brzojavkah, poslanih predsedniku vlade, priti že včeraj zjutraj v Belgrad. Medtem pa je došla z Bleda vest, da je Stejič definitivno pomiloščen, tako da je vlada doživela v tem slučaju fiasko. Pričakuje se, da bo minister za pravosodje dr. Markovič podal ostavko, ko se vrne v Belgrad. Istotako se pričakuje, da bo tudi zunanji minister dr. Ninčič podal ostavko, ako ne popusti ministrski predsednik Pašič v zadrskem vprašanju, ker je bil dr. Ninčič pri izdelavi konvencije ravnotoliko prizadet kakor dr. Krstelj.
ODGOVORI MINISTROV NA INTERPELACIJE ZARADI DALMACIJE.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Minister za kmetijstvo Pucelj je danes odgovoril na vprašanje poslanca dr. Š i m r a k a radi vinske katastrofe v Dalmaciji, ki grozi zaradi slabega prometa. Minister Pucelj je odgovoril, da je ministrstvo za kmetijstvo zahtevalo od prometnega ministrstva olajšave za izvoz in da je dobil poročilo, da je za prevoz vina iz Dalmacije odobrena druga tovorna tarifa namesto tarife 3 b in da je z ozirom na to znižana voznina za vagon 10.000 kg na 1000 do 1300 dinarjev. Razen tega je promet, minister odgovoril na vprašanje poslanca dr. Šimraka, da bo v najkrajšem času določil za Dalmacijo potrebna prevozna sredstva, da bi se omogočil izvoz vina iz Dalmacije.
STEJIČ POMILOŠČEN NA 20 LET JEČE.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Tukajšnji listi javljajo, da sta semkaj dospela z Bleda minister za zunanje posle dr. Ninčič in minister za Dravosodie dr. Markovič. Kakor poročajo listi, je kralj pomilostil atentatorja Stejiča na dvajset let ječe.
MEDJIMURJE NE ŽELT V MARIBORSKO OBLAST.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Danes je došla semkaj deputacija iz Medjimurja, ki zahteva, naj se Medjimurje ne priklopi mariborski blasti.
KRITIČNO STANJE REP AR ACIJSKEG A VPRAŠANJA.
Pariz, 8. julija. (Izv.) Kakor se govori v zavezniških krogih, namerava Nemčija zavlačevati vprašanje vojne odškodnine, vsled česar postaja obnova dvomljiva. Plačala bo pač obnovitvene vsoto za 1. 1922, zahtevala pa bo, da jo antanta oprosti od plačil za leto 1923 in 1024, ker more v teh dveh letih plačevati samo v naravi.
Berlin, 8. julija. (Izv.) Kakor se doz-nava s pristojne strani, so se vladne stranke odločile, da zaprosijo za moratorij v svrho, da se vojna odškodnina v gotovini razdeli na daljšo vrsto let, da more priti Nemčija do oddiha. Pogajanja so se že začela. V to svrho sta danes državna tajnika Fi-scher in Schroder odpotovala v Pariz, da stopita v stike z reparaeijsko komisijo. Kasneje jima sledi državni tajnik Bergman.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA NA IRSKEM.
Pariz, 8. julija. (Izvirno) Po nekaterih okrožjih mesta Dublina se nadaljuje četniška vojna. Srditi boji se vrše tudi v grofiji Tipperarj'-
Dublin, 8. julija. (Izvirno) Vojni pohod proti irskim upornikom se je v pokrajinah tplošno pričel. Iz šestih grofij poročajo o bojih. Oddelek upornikov, ki se je močno utrdil v neki hiši v Currag-townu, se je moral po dolgem obleganju vladnih čet udati. Vladno četo so ujele 30 mož. — Vladne čete so si osvojile policijsko postajo v Sligu, katero so imeli doslej zasedeno vstaši. Pri tem so ujele pot upornikov. — Uporniki so napadli vojašnico v LUforduj pa so bili odbiti.
PRETEČI KIASKO HAASKB KONFERENCB.
flaag, 8. julija. (Izvirno) Razpravljanja o vprašanju koncesij, ki se imajo dovoliti Rusiji, so jasno pokazala, da jo na vsak način pričakovati krize v tej konferenci. Na zahtevo holandskega delegata, naj bi se podali natančni podatki o pred-pravicah, dovoljenih prejšnjim imejite-Ijem, je odgovoril Litvinov, da pomenjajo predpravice že ugodnosti, katere so jim bile doslej dovoljene. Cattier (Belgija) je hotel nato vedeti, ali sovjetska vlada še vedno odreka priznavanje lastninske pravice, kakor je delala po preje- Litvinov je izjavil, da nikakor ne more odgovoriti na to vprašanje in pristavil, da sc o tem vprašanju v komisiji, ki se ima baviti z vprašanjem privatne lastnine, ni nikdar govorilo, in da se o tem tudi ne more razpravljati. Seja je bila končana ob razburjenem razpoloženju.
VLADNA -'tiZA NA POLJSKEM.
Varšava, 8. julija. (Izv.) Z ozirom na to, da je poljski parlament izrekel vladi nezaupnico, je poslal poljski ministrski predsednik Sliwinski državnemu predsedniku pismo, v katerem ga je naprosil za demisijo celokupnega kabineta. Z ozirom na ta dopis ministrskega predsednika je državni predsednik sprejel ostavko celokupnega kabineta in mu poveril nadaljnje izvrševanje državnih poslov, dokler se ne sestavi nova vlada.
ARETACIJE SOKRIVCEV NA UMORU RATHENAU-A.
Madrid, 8. .julija. (Izvirno) »ABC« poroča iz Viga: Oba nemška državljana, ki sta se včeraj izkrcala iz ladje »Alcinante«, sta osumljena sokrivde na umoru nemškega zunanjega ministra dr. Rathenau-a. Nahajata se še v zaporu. Kapitan ladje je poslal na odprtem morju mornarski oblasti v Vigu brezžično brzojavko, da so oba Nemca, ko je parnik zapustil Hamburg, našli v skladišču za premog. Prosil je, naj pridejo vojaki na ladjo, čim pristane parnik v Vigu. Ko je ladja prišla v pristanišče, so oboroženi mornarji vzeli oba are-tiranca v svojo sredo in ju odpeljali v zapor. Oba sta člana nemške organizacije C. S prvim parnikom, ki odpotuje iz Viga v Hamburg, ju bodo poslali v Nemčijo. Oblasti nočejo ničesar objaviti o tej aretaciji.
SMRTNE OBSODBE V RUSIJI SE NADALJUJEJO.
London, 8. julija. (Izv.) Iz Moskve poročajo: Enajst duhovnikov in laiških bratov, ki so se zoperstavili oddaji cerkvenega blaga, katerega ie odredila boljševiška vlada, je bilo obsojenih na smrt, 53 pa v ječo.
ANATOL FRANCE NA INDEKSU.
Rim, 8. julija. (Izv.) »Acta apostolicae Sediš« priobčuje sklep službene kongrega-cije, ki stavlja na indeks vsa dela francoskega pisatelja Anatola Francea.
Ruska črnomorska vojna mornarica.
Tadnje dni so v Nikolajevu spustili v morje nekaj novih vojnih ladij. Pri tej priliki sta načelnik mornarice Maksimov in komisar Jof izjavila, da se v smislu sklepov IX. kngresa izvršilnega odbora ruskih sovjetov začne smotreno vzpostavljenje ruske vojne mornarice. Več tisoč komunističnih mladeničev se izobrazuje v to svrho za častnike in inženere. — Glede baltiške flote trdijo da so prispeli mnogi inženirji iz Nemčije, da jo popravijo, event. začno z novimi gradbamL
Skrivnost Aleksandra I. razrešena?
Kdor je bral roman Merežkovskega o Aleksandru I., se spominja, da se je na podlagi izpovedbe nekega dvorskega služabnika takoj po smrti carja 1825. v Ta-ganrogu na poti v Krim med narodom raznesla govorica, da Aleksander ni umrl, temveč da so mesto njega položili v krsto truplo vojaka, ki je isti dan umrl in bil carju zelo podoben. Splošno jc narod veroval, da jc Aleksander romal v Sibirijo in tam kot starec Fjodor Kuzmič umrl v nekem samostanu v Tomsku. V Tomsku se v resnici še danes pokazuje grob Fjo-dora Kuzmiča in v Sibiriji jc šc nedavno krožila knjižica o jbogu ugodnem starcu menihu«, ki je delal strogo pokoro. Aleksander l. je bil res proti koncu svojega ca-rovanja, že som na sebi vdan misticizmu, bolj in bolj melanholičen, ker ga je grizla vest zaradi umora svojega očeta Pavla i., ki je bil z njegovo vednostjo nasilno odstranjen, dasi umora sin predhodno izrecno ni odobril. Tudi je Aleksandra, ki jc bil najplemenitejši in najmehkejši iz cele bolne rodbine Romanovih ,zelo bolelo, da se je njegovo izpočetka svobodomiselno vladanje kmalu izpremenilo v reakcijo, sistematično ubijanje in prognanstva. Zato ni neverjetno, da je sklenil na tak način iz sveta izginiti. Pred kratkim je petrograd-ski sovjet dal odpreti krste ruskih carjev v strašni Petro-Pavlovski katedrali, sredi ono trdnjave, kjer so mučili in ubili toliko ruske inteligence. Pri nesrečnem čudaku Pavlu I. so našli dragoceni red malteškega reda, kojega veliki mojster je bil car, pri Aleksandru I. pa — prazno krsto. To bi se reklo, da so v Taganrogu dali na pare mrtvega vojaka, pred prenosom v Petro-grad pa truplo odstranili, medtem ko je car kot Fjodor Kuzmič romal v Sibirijo, proseč na poti milostinjo.
Japonska izprazni Sibirijo?
Moskva, 8. julija. > Dal jn jo vzhodna telegrafska agontura« poroča iz Čite, dn je vrhovni poveljnik japonskih čet v Primorju. general Taci bana, dobit od vojnega ministra povelje, da rusko sibirsko Primorie izprazni nnjdelj do oktobra. (>T)ic Bot-schafl !:6r' ich wohl, doch fehlet mir der Glaube.<)
Vzhodnogališko ukrajinsko gibanje.
Newyork, 6. julija. Predsednik Hardiug jc sprejel delegacijo Ukrajincev iz Vzhodne Galicije, ki mu je slikala težki položaj tega naroda pod poljsko okupacijo. Državni tajnik za zunanje zadeve jih je opozoril na I o, da bi v slučaju ukinjenja poljske okupacije mogla Galicija pasti pod sovjetsko Rusijo. Delegacija je odgovorila, da sc Ukrajinci niti najmanj ne strinjajo z boljševiki, da bi pa bili rajši pod Rusijo nego pod Poljsko.
Nova cerkvena n prava v Rusiji.
Moskva, 6. julija. Na prvi oficijelni seji nove cerkvene uprave, na kateri so bili navzoči škof Antonin, škof Leonid. nova škofa Joanikij in Joan ter svečenika Krasnickij in Kalinovskij, je škof Antonin izjavil, da nova uprava priznava sovjetsko vlado. Ta orientacija da je bila potrebna zato, ker je ruska pravoslavna cerkev v emigraciji začela javno borbo za vzpostavitev monarhije. Duhovnik Krasnickij je izjavil, da mora nova uprava z moralno avtoriteto podpirati gesla socialnega preobrata.
Todi ukrajinska pravoslama cerkev irerolncioni-rana.
Kiev, 8. julija. (Izv.) Tu se je vršil cerkveni zbor ukrajinske pravoslavne cerkve, ki je postala popolnoma samostojna. Navzoči so bili skoro vsi ukrajinski škofi z metropolilom Lipkovskim na čelu. Zbor je odobril prevrat v pravoslavni ruski cerkvi v smislu demokracije. Ukrajinska cerkev bo podpirala smer nove ruske cerkvene uprave. Vendar pa zbor ni odobril predlogov skrajne levice, ki je predlagala, da se črtajo iz liturgije izrazi >rab božji< in podobni, da se 1. maj slavi kot cerkveni praznik in da se samostani odpravijo.
Preganjanje.
Moskva, Obsojena sta na več let ječe v Orlu Škota Seralin in Nikolaj. Aretiran jc mogilevski nadškof Konstantin. Sovjetska vlada preganja tudi katoliško poljsko duhovništvo, zlasti v Miusku. — Za pravoslavni cerkveni koncil avgusta meseca »o sovjetska vladn zelo prizadeva, da bi bili za delegate izbrani pri: taži razkola v cerkvi.
Konkordat med Vatikanom in Latvije.
Berlin. Vatikan in haltska vlada sta sklenila in podpisala konkordat. Smejo se zidati katoliške šole, razširjati katoliški redovi itd. V Rigi bo papežev nuncij. Podoben konkordat so skleue v kratkem z Kstonijo.
(Govor dr. Brejca na orlovski slavnosti v Tržiču dne 2. julija 1922.)
fOallc.)
Vsa novejša zgodovina je takorekoč ena sama nepretrgana veriga velikih nesreč, ki imajo v glavnem vse svoj izvor v teh nesrečnih »lepilnih geslih, zakaj od Rousseau-a in Voltairja, duševnih očetov francosko revolucije, pa do danes je ljudstvo podvrženo raznim slepilnim geslom.
Poglejmo, kako!
Liberte, fraternite, e g a 1 i -t e (svoboda, bratstvo, enakost) je bil bojni klic francoske revolucije. V tem znamenju so podrli tron in oltar. Posvetno oblast so prevzeli pocestni hujskači, v oltar pa so postavili pocestno v 1 a č u g o. V imenu svobode in bratstva je pela krvnikova sekira svojo žalostno pesem in tekla v potokih nedolžna kri po pariških ulicah. V tem znamenju so voditelji izpodrivali drug drugega, in kdor je prišel na vrh, je zavihtel rdečo zastavo revolucije in s klicem: liberte, fraternite, egalitč tiral svoje prijatelje od včeraj na krvavo morišče. Vladala je beštija. Tn konec? Prišel je Napoleon in je vse skupaj znova zasužnjil. Prišla je dolga doba 50 let najtem-temnejše reakcije. Tako je bilo delo in to je bil sad tega gesla!
Ali vzemo drug vzgled z gospodarskega polja.
V drugi polovici prejšnjega stoletja se je pričela doba zlatega teleta. Tudi ta se je uverila z nekim navidezno nedolžnim gospodarskim geslom. Francozi so mu rekli: »laissez favie, laissez alerc, Nemci: rFreies Spiel der Kriifte«, pa naše bi se reklo: pustimo, da se gospodarstvo neovirano in svobodno samo razvija po zakonih svoje lastne moči; država naj se ne vtika v te reči: cene se bodo že same regulirale; treba je samo veliko producirati, pa bo vsega ne samo dosti, amoak vse to tudi ceno. Tudi v razmerju med delodajalcem in delavcem naj se država ne utika. Vse se bo samo uredilo po zakonu o ponudbi in zahtevi (postrežbi).
Pa kaj se je v resnici zgodilo? Zgodilo se je to, kar se vedno zgodi, če ni žandarja v bližini, kadar bi vročekrvni fantjenasemn ju radi svobodno in prosto merili svoje moči: vedno močnejši premaga in nabije slabejšega. Zgodilo se je, da so gospodarsko močnejši potlačili in požrli gospodarsko slabejše, približno tako, kakor poje ona znana narodna pesem, o koji zaporedoma požre miš pšenico, mačka miško, zajec mačko, lisica zajca, volk lisico, medved volka itd. tam pod goro zeleno!
Tak je bil potek razvoja neomejene gospodarske svobode, ki je končno morala roditi moderni kapitalizem in bankarstvo na eni, proletariat in pauperizem (nemani-či in uhoštvo) na drugi strani. Zavladal je brezmejni pohlep po denarju in bgastvu, ves svet se je v prahu pred bogom m a -m o n o m — končno so si iz konkurenčne
zavisti in objestnosti skoSili v lase, uboga osleparjena ljudstva pa so morala s svojo krvjo plačati njihove račune.
Krivo geslo neomejene gospodarske svobode je tedaj v svojih končnih posledicah vodilo do svetovne vojne in pahnilo človeštvo v vso nesrečo, v koji danes zdi-huje in bo šc dolgo, dolgo zdihovalo! —
Pa mislite, da smo mi sedaj kurirani? Kajše! Takoj nam je satan prezentiral druga, nova slepilna gesla, obetajoč nam zlate čase, če jim sledimo. In brez prevdarka se jim je svet vrgel v naročje in jim sledi do — novega razočaranja.
Na Ruskem se jc pojavil prorok boljševizma in komunizma Ljenin in čisto po vzorcu francoskih revolucionarjev ponudil z vsem starim, ne glede če je bilo dobro ali slabo; razbil ves dosedanji državni, družabni in «rosnodarski red, obetajoč, da bo iz strašnih razvalin vstal nov, komunističen raj. 2 milijona ljudi je postrelil in pobesil; vse ogromno, neizčrpno bogastvo te zemlje je uničil, vso kulturo razdejal; iz ljudi je napravil ne samo sužnje, ampak mulaste pse, brez pravic, samo z dolžnostjo slepe pokorščine! Ruska, od nekdaj žitnica Evrope, danes umira lakote! Ali si je mogoče kaj hujšega zamisliti, kaj še doživeti, kakor da vsled lakote ljudje zavživajo človeško meso, da ga sole iti pre-kajajo kakor pri nas prašičje, da matere iz sestradanih telesc svojih lakote umrlih otročičev kuhajo za svojo ostalo deco, da ji s to strašno hrano podaljšajo življenje za nekaj dni?!
Glejte sadove te strašne zablode!
In kljub temu straši komunistična pošast še po ostalem svetu. Kljub temu so še zaslepljene!, ki verujejo v to krivo vero ali pa se vsaj tako delajo, ki mislijo, da je komunistična človeška družba res mogoča, četudi nas ruska skušnja in lastna pamet uči, da. je komunizem te vrste naibrulal-nejša neumnost, največja zabloda, kar iih je svet dozdaj doživel.
Ljudje vidijo samo prve dni komunistično deljenje, dokler hi bile žilnice, skladišča, trgovine in vinski sodovi polni, bi bilo prijetno igrati sc komuniste. Kaj pa, kadar bi bilo vse to prazno? Kdo bi jih zopet napolnil? Kdo bi hotel od jutra do večera garati, da li zvečer pride sosed-ko' munist, ki ,je ves dan pod hruško ležal, pa se ti vsede za mizo in hoče do komunistično večerjati s teboj ali pa kratkomalo odnese sadove tvojega truda, češ, taka je komunistična pravica?
Kdo bi maral delati v takih razmerah? Nihče — kakor na Ruskem! In kakšen bi bil konec? Lakota — smrt —• kakor na Ruskem!
Komunizem bi bil mogoč samo, če bi bili vsi ljudje svetniki, samo tam, kjer bi ne bilo ne pohlepnost i, ne požrešnosti, ne zavisti, ne lenobe, kjer bi vladala neskaljena ljubezen do bližnjega in nebeška strpljivost, nesebičnost in požrtvovalnost! Tega pa na tem svetu žalibog ni in nikdar ne bo. Zato bomo hidi na komunistični raj čakali do — sodnega dne!
Zato pa: proč s to zmoto, da ne zapademo isti tragični usodi kakor naši nesrečni ruski bratje!
Politične novice.
+ Iz tabora demokratske stranke. : Slovenski Narod« poroča, da je dr. Karel Triller odložil svoj mandat v načelstvu in izvrševalnem odboru demokratske stranke. — To je vsekakor zanimiv preludij k današnjemu zboru zaupnikov JDS za ljubljansko oblast. Dr. Ravnihar je iz načel-stva stranke itak že odstopil, drugih sta-rinov pa na zbor najbrž itak ne bo, ker
Iz sovjetske Rusije.
(Spisal Vladimirov.)
(Konec.)
Zunaj sem prečital še enkrat in bil zadovoljen.
V sobi, kjer se je vršila komisija za te, ki jim je sovet dovolil vrnitev v domovino, so sedeli za dolgo mizo trije gospodje, zastopniki plenbeža, sovetov in punkta z dvema pisarjema ob strani. V sredi med njimi je prešerno sedel znani elegantno oblečeni gospod in je bahato kazal debelo zlato verižico, ki se mu je nategovala čez vzbočeni trebuh...
Dolga vrsta čakajočih se je počasi pomikala naprej...
Gospod z zlato verižico je vidno imel važno besedo v komisiji in je odločeval, komu zapisati »eno« in komu »dve«, Meni je na podlagi obeh papirjev iz soveta zapisal rimsko »eno<, kar je pomenilo odhod s prvim transportom iz Moskve. Kdor je dobil »dve«, je bil obsojen na neopredeljeno čakanje...
Po končani komisiji so se ljudje zbirali v gručah in presojali. Pokazal se je elegantni gospod z zlato verižico in vzboče-nim trebuhom ter oznanil, da se morajo vsi, ki dobili >eno«, dati fotografirati, ker bodo fotografije potrebne pri potnih listinah za transport iz Moskve do Rige. »Fe-
deracija sovetov« pa da bo jutri izgotavljala vsem tem prevozne dokumente ...
Obstopili so ga nekateri, ki so hoteli izvedeti, zakaj so propadli na komisiji. On je zmajeval z ramami in valil krivdo na sovete.
Neka nobel oblečena Judinja se jc hu-dovala iu mu očitala, da se je komisija prehitro končala, da njen mož, ki se je zamudil dolgo v sovetu, ni mogel priti več na vrsto. On jo je tolažil z drugo komisijo in z drugim transportom. Judinja pa je trdila svoje in je na vsak način hotela proč s prvim transportom, tako da se je gospod z vzbočenim trebuhom razhudil in rekel ostro: »Ne morem pomagati, če ste zamudili komisijo, pomagam pa lahko, da ostanete tukaj še en mesec, mesto enega tedna.«
Judinja se je ugrizla v ustnico in jezno obrnila proč, gospod pa je zginil skozi vrata. Ljudje so ga pričeli kritikovati in obsojati. Nekdo se je oglasil in jih posvaril, da je bolje več molčati nego govoriti, da je po zaslugi tega gospoda že marsikdo obtičal tukaj za nekaj mesecev, preden se ni odkupil za drago ceno.
»Tako je, tako!« se je oglasil v gruči drugi, ki se je povsod izdajal za srbskega krojača, ki je baje v Rusiji preživel nad dvajset let in je vsakemu, če ste hoteli, na dolgo in široko razkladal, da ga jugosl. sovet in federacija in punkt in vsi skupaj v
zvezi ne puste že šesti mesec domov zato, ker je odrekel temu gospodu napraviti dve obleki; da so ga imeli ne za krojača, a za špijona, ki je moral svoje krojaštvo šele dokazati s tem, da je preti sovetskimi krojaškimi strokovnjaki moral ukrojiti par elegantnih oblek, kar mu je pomagalo toliko, da šele zdaj sme upati na odhod. Elegantnega gospoda pa je imel še prav posebno na muhi in se ni izražal o njem nič priljubljenejše, kakor o jugoslovanskem sovetu, kjer po njegovem mnenju neprijetno diši po gnilobi vsak košček papirja, ki pride odtod in bi bilo že zdavnaj čas, da bi moskovski tribunal nakorobačil vseh, ki iz gole korupcije in vladohlepnosti zadržujejo bedne reveže v Moskvi, kjer izgubljajo svoje poslednje življenjske sile, ki jim jih je še pustila tužna Rusija.
Prihodnjega dne je bila v »federaciji« silna gneča pri spisovanju transportnih papirjev. Bilo je čez |>oldan, ko som jih prejel. Naročili so mi, da jih moram nesti v jugosl. sovet na končno potrdilo in podpis in zatem oddati v federaciji.
Zopet sem moral pred krivonosega Srba z judovskim tipom. Predložil sem mu papirje s prošnjo, naj jih podpiše in priloži pečat. On jih samo pogleda in mi jih vrne, rekoč: »Šc nekaj manjka.«
»Kaj pa prosim?«
Pričel mi je naštevati in napovedovati nove zahteve: »Napisati morate svoj življe-
njepis in ga predstaviti meni, da ga pregledam ; zatem morate najti dva člana ko munistične stranke, da ta življenjepis po trdita in pripišeta svoje priporočilo, ds niste boljševizmu opasen faktor; na to nesete vse to v jugoslovansko sekcijo pri centralnem biro rus. komun, stranke, k se nahaja na drugem koncu Moskve nekje da potrdi in vknjiži in na vse zadnje, ko b< vse to v redu, pridite sem in mi pokažiti in jaz tedaj na podlagi vsega tega podpi šem vaše potne listine in priložim pc čat...«
Delal sem se, kakor da nič nisem rs zumel in sem ga prosil, naj mi ponovi v» to proceduro, dočim sem v resnici hote ujeti samo nekaj hipov, da pomislim, ks mu odgovoriti. Res je začel ponavljati. Ni sem ga poslušal, ampak samo mislil, kak bi ga priščipnil in ujel v njegovem post« panju. Končal je.
»To vse izpolniti«, sein odgovoril, »n je nemogoče, tembolj ker v Moskvi ne p< znam ljudi, ki bi mi hoteli napraviti to ni potrebno uslugo. Danes je sobota in če n ne podpišete papirjev, mi je odhod nemi goč, čeprav ste mi zadnjič dali besedo, j podprli s podpisom svojim in »ovetskii pečatom kot zagotovilo, da nimate ovir, j mi jih danes delate v toliki meri, da mi ji — dobro veste sami — ni mogoče odstr niti ter s lem jemljete nazaj svojo bese«
jih, kakor se čuje, mladini sploh' niso povabili. To imenuje včerajšnje »Jutro« v svojem uvodniku »koncentracijo naprednih sik. Pri tej priliki je udarilo tudi po starinih, imenujoč jih »neaktivno, topo malomeščansko maso, ki prepušča drugim vse polje socialne delavnosti« — (to polje je javnosti itak že dobro znano). V tem članku je sploh imel škrat vmes svoje prste, kajti v stavku, v katerem »Jutro« poje slavospev demokratskim mladinom, ki se zberejo jutri v Ljubljani, beremo med drugimi vrlinami JDS, da »prepoveduje socialno pravičnost«. Jako dobro!
+ Vprašanje naših bolnišnic. Znana zvezda mladodemokratske stranke, dr. Kukovec, se je v nekem svojem govoru v Mariboru zelo nepovoljno izrazil o gospodarstvu v naših bolnišnicah, da opere vlado vse krivde na neznosnih razmerah v našem zdravstvu. V »Taboru« pa celo beremo, da imajo slovenske bolnišnice preveč strežnic; sploh dobi človek, ako bere mladodemokratske liste, vtis, kakor da se v naših bolnišnicah zapravlja in uganja luksus. Kako si mladodemokratje sploh predstavljajo naloge zdravstva, ta se da morebiti najlažje posneti iz odgovora načelnika v ministrstvu za narodno zdravje, gospoda dr. Štamparja, ki je na opetova-ne zahteve po kreditu, kakor beremo v »Straži«, izjavil, da se v Sloveniji bolnikom daje meso, dočim se v Srbiji hranijo samo s fižolom. Zdi se, da ti nazori presedajo tudi našim potrpežljivim slovenskim zdravnikom, ki so na občnem zboru slovenskega zdravniškega društva sklenili zavzeti stališče napram govoru dr. Kukovca in podobnim higieničnim nazorom dr. Žerjavovih pristašev. Ti pa bodo, kakor čujemo, na današnjem zboru JDS v Ljubljani poleg drugih važnih političnih, socialnih in gospodarskih resolucij sklenili tudi resolucijo, da se za bolnike v Sloveniji odslej obligatno uvede fižol.
'+' Demokratski kandidati za državni svet. Dr. Paleček, ki ga je demokratski klub kandidiral v državni svet, je kandidaturo odklonil. Na njegovo mesto pride dr. Makso Roš, odvetnik na Sušaku. Namesto demokratskega poslanca Lazarja Jankuloviča, ki ga kandidirajo v državni svet ,pride v narodno skupščino kot poslanec Abdula Ikmed (muslimanski vero-učitelj).
-j- Pomemben nastop goriškega deželnega odbora. Ker so italijanski nacionalistični krogi skušali dogodek na Krnu izkoriščati proti avtonomističnim težnjam vsega goriškega prebivalstva brez razlike narodnosti, je goriški deželni odbor sklical sejo, na kateri se je soglasno sprejel važen sklep. V tem sklepu ostro obsoja vanda-izem na Krnu in zahteva brezpogojno caznovanje krivcev, na drugi strani pa istotako brezpogojno obsoja divjaške čine ašistov proti sloveaskerrm prebivalstvu. Odločno zavrača vsak poizkus, ki bi hotel e dogodke izkoristiti proti krajevnim ob-astem in težnjam prebivalstva po samoupravi. Končno je deželni odbor nakazal 8000 lir za goriške vojne sirote in 8000 lir za žrtve fašistovskih represalij v občinah črnskega pogorja. Ta sklep goriškega deželnega odbora je fašistovske kroge zelo razburil. Posl. Giunta je v Gorici sklical shod, na katerem so sklenili resolucijo, ki zahteva, naj vlada deželni odbor takoj odstavi; v nasprotnem slučaju bodo fašisti nastopili na lastno pest in pri tem uporabili »vse sile bojnih oddelkov III. cone«, ^a to so vse goriške občine sklenile, da >odo v slučaju, ako fašisti izvedejo svojo jrožnjo, odstopili vsi župani in vsi občin-ki svetovalci. Besedo ima sedaj italijanska vlada. — Mora se z zadovoljstvom tudi abeležiti da so glasila italijanske ljudske stranke na strani Slovencev.
n jo hočete pojesti, kar nič ne pristoja pranemu Jugoslovanu...«
»Veste, kaj imate napraviti?« »Vem!«
»No, torej? Do svidenja jutri.« »Morebiti?«
Življenjepis svoj sem sicer res napi-al in ga tudi nesel v nedeljo v sovet, no fam je bilo zaprto...
V ponedeljek sem zopet šel v sovet — io krivonosega Srba tam ni bilo več — čez ledeljo so ga priščipnili in poklicali na odgovor. — Na njegovem mestu je sedel dru-i rojak, ki mi je brez vsakih ugovorov »odpisal potne papirje in priložil nanje »vetov pečat.
Odnesel sem jih nato v »federacijo«. Ui tam so mi rekli, da sem za prvi transport že prepozen, ker so spiski odhajajo-;ih s tem transportom že v soboto bili odposlani na odobrenje v »revolucivni sovet.«
Tako sem moral čakati naslednjega Tansporta, ki so ga napovedovali čez osem hi. In proti koncu meseca julija smo se es odpeljali z vindavskega koiodvora iz loskve. Cez dva dni so nas v Sebežu — a rusko-latiški meji — v carinskem ura-lu dodobra preiskali in ogledali, nato pa močili v oskrbo mednarodnemu rdečemu trižu.
Sovetska Rusija je ostala za nami. Pe-Ifili smo se po Latviji proti Rigi.
^ Italijansko socialistično delavstvo za sodelovanje. Končno glasovanje v narodnem svetu italijanske delavske konfederacije v Genovi dne 4. t. m. je izpadlo tako-le: Dnevni red, ki se izreka za to, da imej parlamentarni klub svobodne roke, da more podpirati vlado, katera bi dala jamstva za svobodno gibanje proletariata in izvršitev najnujnejših proletarskih zahtev, je dobil 537.351 glasov; nasprotni komunistični predlog je dobil 253.558 in podoben maksimalistični 247.433 glasov; skupina III. internationale je dobila 34 tisoč 784 glasov; glasovanju se je odtegnilo 13.003 glasov. Zmagali so ikolabora-cionisti, dasi s slabo večino.

—	Gosna Frania Maistrova, roj. Tomšič, mati generala Rudolfa Maistra, kraljevega adjutanta, je dne 7. t. m. zvečer na Uncu ori Rakeku umrla po dališem bole-hanju. Rodbini naše globoko sožalje!
—	Organizacija poročevalne službe male antante. Kakor poročajo iz Belgrada, se koncem tega meseca sestane v Karlovih Varih konferenca načelnikov tiskovnih uradov in ooročevalnic držav male antante in Poljske. Ta konferenca je posledica jugoslovanskega predloga, ki je bil stavljen na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. Na tej konferenci se bo izdelala konvencija o organizaciji izvestiteljske službe in o organizaciji novinstva sploh. Predvideno je več konferenc, od katerih bo v Karlovih Varili prva. Češkoslovaško bo zastopal načelnik češkoslovaškega tiskovnega urada Hajek, Presbiro v Belgradu bo zastopal načelnik dr. Bodi, Romunsko predsednik romunskega novinarskega sindikota Balalbasa in Poljsko načelnik tiskovnega urada dr. Targon. Razen načelnikov bo navzočih tudi nekaj časnikarskih strokovnjakov, ki bodo razpravljali o tehničnih vprašanjih.
—	Dobrotniki slovenskih novinarjev. Ljubljanski sekciji Jugoslovanskega novinarskega udruženja so darovali: Urad ljubljanskega velikega semnja 6000 K, Slovenska Eskomptna banka 2000 K, Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani 400 K. Iskrena hvala!
—	Težki izgredi v Genovi. 6. t. m. je došlo v Genovi do težkih izgredov med fašisti in ljudskimi arditi. Ko je nastopila straža, so se izgredniki vrgli tudi nanjo. Padle so tri petarde. Straža je streljala. Ubit ni bil nihče, ranjenih pa je bilo veliko število oseb.
—	Iz Dravelj nam sporočajo, da je oni junak, ki je na nedeljskem shodu nosil s seboj opeko za pobijanje »klerikalnega zmaja« Fr. Presetnik, po domače Gorišek z Jezice, ki je načelnik tamošnjega gasilnega društva. Vendar hitro mu je upadel pogum in osramočen jo je urnih krač popihal v varno zavetje.
—	Obrtnikom. Delegati, ki so določeni, da prisostvujejo kongresu obrtnikov v Sarajevu dne 14., 15. in 16. julija, morajo imeti od svojih društev legitimacije, da imajo pravico društvo zastopati. Vsak delegat naj na postaji odhoda kupi cel vozni listek, ki bo veljal tudi za nazaj, če mu bo predsedstvo kongresa izdalo potrdilo, da je prisostvoval kongresu. Popust velja tudi na. paro-brodih.
—	V premislek merodajnim faktorjem!
Iz Ježice pri Ljubljani smo prejeli in priobču-jemo: Merodajne faktorje opozarjamo na skrajno nehgijenično stanje, kateremu so podvržene hiše oziroma stanovanja ob tukajšnji državni cesti. Avtomobili vzdigujejo zlasti v zadnjih vročih dneh toliko zoprnega prahu in to ne samo po dnevi, ampak še ponoči ne da miru, da skoro ni mogoče dihati. Obcestni lastniki hiš zatorej prosimo in pozivamo županstvo. oziroma občinski odbor, da v tem oziru potrebno ukrene, kar je itak po § 28. točka 5. obč. reda dolžan storiti. Predvsem prosimo, naj se določi gotova kilome-terska brzina, preko katere ne bi smeli 'voziti avtomobilisti skozi vas; dalje naj se poskrbi za zadostno škroplenje ceste; čemu pa vzdržujemo vodovodne hidrante ob' cesti. Prav nič bi občini ne škodovalo, da si v ta namen nabavi 100 m cevi, kar bi za začetek zadoščalo in pa voz-navijak za nje. Da to stori, bo občina prej ali slej prisiljena, ker avtomobilov bo vsak dan več, ne pa manj. Glede tega, kdo naj bi škropil, naj stopi občina v stik z gradbeno direkcijo v Ljubljani, ki je tudi na tem interesirana, da dovoli, da opravljajo ta posel drž. cestarji. Če pa niti eno niti drugo nt izvedljivo po mnenju občinskih očetov, pa naj se vsaj dovoli obcestnim gospodarjem, da smejo brezplačno črpati vodo iz vodovodnih hidrantov za škropljenje ceste. Prepričani smo, da ne bo ostal naš apel in nasvet brezuspešen. Več občanov.
—	Obsojen radi tega, ker je razobesil hrvatsko zastavo. »Obzor« poroča, da je bil župnik Rajkovid iz Rogatine v Dalmaciji obsojen od političnega komisarja na mesec dni zapora, ker je ob priliki poslednjih svečanosti razobesil hrvatsko zastavo.
—	Mladi madžarski narodni junak. Pod tem naslovom prinaša novosadski list »Hlr-Isp« članek, v katerem proslavlja nadebudnega Rade Pašiča, sina ministrskega predsednika. Članek je poln hvale na Pašičevega sina in ga imenuje mladega narodnega madžarskega junaka.
—	>'ovo gistemiiir»na služba stalnega katehe-
ta v št. Vidu nad Ljubljano je razpisana do 24. julija t. 1. Prošnje je vlagati pri okrajnem šolskem svetu v Ljubljani.
—	Na II. iirednem občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani dne 6. juliia 1922 je bil izvoljen sledeči novi odbor: preds.: dr. Josip Tičar, podpredsednik: dr. Ante Cizclj, tajnik: dr. Ante Goričar, tajnikov namestnik: dr. Matija Mrgole, blagajnik: dr. Robert Blumauer, blagajnikov namestnik: dr. Matija Ambrožič, knjižničar: dr. Jauez Pintar in sledeči odborniki: dr. Živko Lapaiue, dr. Tomo Zarnik, dr. Stirba Franc, dr. Aleksander Ktthar, dr. Rado Sfiligoj in dr. Albert Trtnik.
—	Pojasnilo. Z ozirom ua notico >Ponočno razgrajanjo v planinskih kočah« z dne 6. t. m. smo prejeli sledeče poročilo: Na Vidov dan in na dan sv. Petra in Pavla je bilo v Kamniških planinah radi izredno lepega vremena mnogo turistov. Tudi VII. razred žensko rel. real. gimn. v Ljubljani je napravil tedaj pod vodstvom in nadzorstvom podpisanega in ene gospe profesorice li-ceja izlet na Kamniško sedlo. En del je oslal v Kamn. Bistrici, drugi del pa je dospel na sedlo okoli polnoči. V koči je bilo že nabito polno turistov in ko mi je oskrbnica rekla, da so vse postelje zasedene, nisem protestiral, ker to nima vendar nobenega pomena, zlasti ker sem videl, da so v koči še štiri druge družbe, ki so prišle pred nami, pa so tudi vsi morali biti brez postelj. Po poročilu vašega informatorja izgleda, kot da je prepevala in razgrajala v kuhinji samo moja družba, kar pa ni res. Deklice so bile po 7 urni hoji iz Kamnika tako utrujene, da se jim ni ljubilo ne peti, ne govoriti, kaj šele razgrajati. Popile so čaj in zadremale okoli mize. Res pa je, da je ena izmed ostalih družb prepevala, toda ni razgrajala. Res je tudi, da se je pojavil na vraUh bržkone vaš g. informator in nahrulil družbo na nepopisno grob način in prav zaraditega se mi zdi so oni mladi turisti zapeli »Kaj nam pa morejo?« Ko pa se je kmalu nato oglasil gospod, »ki je prepotoval švicarske gore« in se razgovarjal v dostojnem tonu z nekim gospodom od prepevajočih v češkem in pozneje v nemškem jeziku — sem jaz prosil mlade gospode, naj bodo obzirni in naj ne prepevajo dalje. In reči moram, da so me ubogali in da niso zapeli nobene več. Tudi zjutraj turisti niso odhajali ogorčeni — morda gospod poročevalec — ampak v prijateljskem sporazumu. Dva vročekrvneža sta se hotela malo prepirati, pa sem jih hitro umiril. Tudi poročilo, da je neka družba razgrajala na skupnem ležišču, ne odgovarja resnici. Tam je bilo vse tiho in mirno, Usta družba je bila baš v kuhinji — poleg nas in to je g. poročevalec zamenjal — gotovo pomotoma — z našo.
Prof. RADO PAVLIC.
—	Vpokojitev. Minister javnih del je ugodil prošnji direktorja I. razreda gradbenega oddelka v Ljubljani inž. A. Klinarja za trajno vpoko-jenje.
—	Proces proti bivšemu avstrijskemu majorju. V Osieku se e vršila ta teden razprava proti bivšemu avstr. majorju Stenzlu, ki je ostal po prevratu v Jugoslaviji. Obtožen je bil, da je med vojno v Sremu zelo strogo nastopal proti tamošnjim Srbom in da jih je na vse mogoče načine mučil. Ta proces se je vlekel že več kot dve leti. Sedaj je konečno sodišče izreklo razsodbo in majorja oprostilo vsake krivde, češ, da je vse, česar ga obtožujejo, izvrševal kot častnik na višje povelje. Če on teh zapovedi svojih predpostavljenih ne bi izvrševal, bi izpostavil nevarnosti svoje lastno življenje, Razprava je obenem dognala, da je major dostikrat zelo omilil od višjih komand izdana povelja in obsodbe. Tako je zopet končala ena onih komedij, ki jih razni preveč napeti patrioti uprizarjajo iz gorečnosti in največkrat iz maščevalnosti.
—	Kovinarski štrajk v Lombardiji končan. Na ministrstvu za delo v Rimu se je 7. t. m. podpisal sporazum med delavci in delodajalci kovinske industrije v Lombardiji. Podrobnosti še niso znane. Delo se začne v ponedeljek ali torek.
—	Nov konzul v Belgradu. Vlada je podelila eksekvaturo konzulu argentinske republike g. de Variesu.
—	Potovanje po dalmatinski rivieri in Jugoslaviji napravi Osrednja zveza češkoslovaških študentov v dneh od 5. do 25. avgusta. Odpeljejo se is Prage preko Maribora do Ljubljane, odtod na Blejsko in Bohinjsko jezero potem pa nazaj preko Karlovca na Bakar, kjer se bodo vkrcali in odjadrali ob vsem obrežju čez šibenik, otok Vis, Split, Dubrovnik in Boko kotorsko. Odtu pojdejo po železnici v Mostar, Sarajevo, Bos. Brod v Belgrad. Iz Belgrada odidejo s parnikom v Novi Sad, odkoder se vrnejo po Donavi v Bratislavo.
—	Predrzen razbojnik. Že več kot eno leto izvršuje zloglasni razbojnik čaruga v okolici Našie najbolj predrzne napade in zločine s svojo dobro organizirano tolovajsko Četo. Nedavno je zbolel na neki gnusni bolezni in je imel toliko predrznosti, da se je pod krivim imenom prijavil v bolnico v Našicah. Ko je popolnoma ozdravel, je pričel z nova s svojimi napadi.
— Osebne vesti. H. Lindtner, računski ravnatelj, ie na lastno prošnjo upokojen. — Inž. I. Bartl, asistent pri kmetijsko-kemijskem institutu v Ljubljani ie izstopil iz državne službe. Upokojeni so: dr. C.Gregorič, načelnik I. razr. pri ministrstvu za socialno politiko; dr. B. Senekovič, ravnatelj pri bivšem oddelku ministrstva za trgovino in industrijo; dr. A. Brecelj, načelnik invalidskega odseka pri pokrajinski upravi za Slovenijo; F. Sirnik, višji pisarniški sodniiski oficial v Ljubljani, A. Stepec, višji pisarniški sodniiski oficial v Črnomlju; A. Sikovšek, pisarniški oficial v Brežicah: A. Verzel, poduradnik okrajnega sodišča v Ptuju in F. Šušnik. sluga pri sodišču v Novem mestu. — Praktikanta dr. B. Miha-lič in dr. J. Šenk sta imenovana za avskultan-ta. — I. Bele ie imenovan za kmetijskega svetnika. — F. Virant v Brežicah ie imenovan za vinarskega inštruktorja v X. čin. razredu. — Abs. živinozdravnik V. Riegler ic imenovan za državnega živinozdravnika v X.
čin. razredu v Murski Soboti. — Višii fivino-zdravnik 1. Fischer ie premeščen iz Cslja v r • ??■' ~ ™ri borzah dela so postavljeni v Ljubljani za pisarja II. razreda Š. Lehpamer, za pis. 11. razreda A. Ropič: v Mariboru za pis. III. razreda J. Stabei; v Celiu za pis. III. razreda. V. Komavli in v Murski Soboti za pis. III. razreda F. Kereč.
—	Sprejem v podčastniško šolo. Po naredbi ministrstva vojne in mornarice Pov. F. B. 1480 z
i7J>ebir™rja, l922 80 sP™™e meseca septembra 1922 100 mladenlčev v 1. artilerijsko podofi-cirsko solo v Kragujevcu. Pogoji za sprejem so: 1. Nase državljanstvo (domovnica). 2. Starost 17. f?.2}- !et (rojstni list). 8. Najmanj štiri razredo ljudske šole (šolsko spričevalo). 4. Samski stan (potrdilo zupnega urada), o. Uradno potrjena dovolitev staršev za vstop v šolo. 0. Pismena izjava staršev da v rodbini ni škrofuloze, jefike. božj-*-sti m duševne bolezni. 7. Neomadeževano vedenje (nravstveno spričevalo). Lastnoročno pisane prošnje je do 20. septembra 1922 vposlati komandantu 1. artilerijsko podoficirske šole v Kragujevcu V prošnjj mora biti izrečno navedeno, da se prosilec podvrže vsem zahtevam in pogojem ki so določeni za gojence šole. šola se prične'dne 'J8. septembra 1922. Sprejeti prosilci dobe izkaznico za prosto vožnjo po železnici pri komandi ljubljanskega vojnega okroga.
—	Poljska vlada proti komunistom. Pred par dnevi je poljska vlada razpustila komunistično mladinsko organizacijo, češ, da delajo njeni člani pro i državnim interesom. Obenem z' razpustom ms aretirala 60 oseb, češ, da so vohunili v prid sovjetske vlade.
—	Visoka pogrebiiina. »Prager Tagblatt« javlja da je ruska vlada določila stroške pogreba sledeče: za odrastlo osebo 2 milijona rubljev, za otroka pa 1 milijon rubljev.
tu Mn}° Kriminalne statistike. Na področju IV. orozniske brigade v Zagrebu se je zgodilo v mesecu maju letošnjega leta 850 zločinov; uspešnih je bilo 728, brezuspešnih 121 slučajev. Krivcev je bilo izsledenih skupaj 1117 in sicer 983 mo Skih in 134 ženskih, od katerih je bilo pridržanih v zaporu skupaj 307, izpuščenih pa 810. Prestopkov, o katerih sodijo kazenska .sodišča je bilo - c- sAcer usPešnih 1098, popolnoma brezuspešnih 8o. Od krivcev je bilo prijetih 1522 in sicer 1351 moških in 171 ženskih. V zaporu je bilo ori-drzamh 39, ostali so bili puščeitf na svobodo. Prestopkov, o katerih sodijo upravne oblasti, je bilo izvršenih 1964. Krivcev je bilo skupaj 3585 in sicer 3236 moških in 349 ženskih. V zaporu je bilo pridržanih 137, ostali so bili izpuščeni na svobodo.
—	Strela ubila 19 oseb. 29. junija je bila v okolici Valjeva v Srbiji velikanska nevihta, tekom katere je padala debela toča. Na mnogih krajih je udarila strela in povzročila veliko škodo. Med drugim je udarila ludi v hišo posestnika Mlade-noviča, jo zažgala in ubila vseh 19 članov rodbine, ki so se nahajali v njej. Vseh 19 je bilo takoj mrtvih.
—	Izgnan je iz Jugoslavije za dobo 2 let brezposelni trgovski sotrudnik Filip Lipovž iz Batuj pri Gorici.
—	Gornji Logatec. Prostovoljno gasilno društvo v Gornjem Logatcu priredi, dne 16. julija 1922 ob 3. uri popoldne veliko vrtno veseliro v graščinskem parku v Gornjem Logatcu, pri kateri sodeluje si. gasilska godba iz Žirov. Čisti dobiček je namenjen za popolnitev gasilnega doma ter nabavo raznih gasilnih i*>trebščin.
—	Vandalizem. Zidar Franc Letnar je na Vrtači v občini Klanec razbil dve šipi, odnesel pet svetih podob z okviri in iztrgal od zidu križ, izbil z njega razpelo in odtrgal roki ter vrgel razpelo na tla. Na vrtu Antonije Letnar v Podborštu je polomil tudi več sadnega drevja.
—	Šoferji pred sodiščem. Deželno sodišče v Ljubljani je razpravljalo o tatvinah, katere so izvedli šoferji Avtomobilne družbe v Žireh. šoferji Rafael Demšar, Jožef Poličk in Franc Šmid so ukradli družbi sod s 1541 bencina. Bencin so prodali Filipu Kopaču v Stari vasi za 1600 kron. Peljali so ga na sankah Antona Kopača iz Novo vasi in ga naložili na sanke pri gostilni Ivana Boria pri Žireh. Obsojeni so bili: Rafael Demšar in Josip Poličk, vsak na 3 mesece težke ječe. France Šmid in France Močnik, vsaki na 4 mesece težke ječe, Ivan Boria na 1500 Din in Filip Kopač na 1000 Din globe.
—	Vlom v Mali Kostrivniri. Gostilničarki Frančiški Dugorepec v Mali Kostrivnici je odnesel neki vlomilec 6840 kron.
—	Pretep. Matija Dovjak se je nekega večera pripeljal s kolesom v Razor domov, njegov sosed Matevž Smrtnik se je pa pripeljal z vozom. Ker je bil Smrtnik nekoliko vinjen, se je Dovjak norčeval, kar je Smrtnika tako zjezilo. da je Dov-jaka prepodil z motiko in ga nekoliko poškcdoval. Dovjak je pa nato vrgel Smrtnika na tla, ga tepel z gorjačo in ga poškodoval na rokah, nogah in na glavi.
—	Prepir z orožnikom. Mehanik Franc Šenk iz Ljubljane se je vozil v vlaku iz Ljubljane v Borovnico. V vozu je pograbil odprU kovčeg orožnika Kluna in ga hotel vreči v predal za prtljago. Ker je bil kovčeg odprt, so se nekatere stvari preobrnile, vsled česar je orožnik Jošovec opozoril šenka, naj se dostojno obnaša, šenka je to tako ujezilo, da je surovo zaklical: »Kaj te briga, šema!« in je zagrabil orožnika z rokama za vrat in prsi. Orožnik Klun je priskočil Jašovcu na pomoč. ,Ta-šovec je šenka aretiral, ta se je pa branil in klical, da se 10 orožnikov ne boji in da če bi imel samokres, bi vse postrelil. šenka so izročili sodišču.
—	Velika tatvina v Belgradu. Nepoznani zločinci so vlomiii v stanovanje belgrajskega bankirja Djordja Boskoviča in odnesli srebrninr in zlatnine v vrednosti 150.000 Din.
—	Roparski napad. Pri Kolovratu ic neki 30 let star mož pristopil k 21 letni Pavli Logoj iz Ravne, jo sunil s tako silo, da je padla na tla in jo, ker je vpila, stisnil za vrat, ji preiskal žepe in vzel 10 dinarski bankovec. Tujec jo je nato izpustil in dekle je zbežalo; ropar je zakričal /a
njo: »Dobro, da si imel h---- ta denar pri sebi,
drugače bi bila že videla, kaj bi bil napravil s teboj!«
—	Prepoden tat. Neznani zlikovec je vlomil v podstrešje Franca Dežmana v Stožice z nanv-nom. da bi kradol. Na srečo se jo pa pripeljal hlapec Anton Dovč domov, ki jo zagledal neznanca in zaklical: »Kdo je!« Tat, ki je že nesel nahrbtnik z ukradenimi stvarmi, je popuslll nahrbtnik in pobegnil.
— Ukradena detelja. Posestniku Janezu Strupiju na Rupi so neznani tatovi ukradni štiri stote suhe detelje, vredne 3000 kron.
—	Tatvine. Mlinarju Lupi Matjnnu v Spodnji Hrušici je bilo ukradeno bele svile v vrednosti 3000—4000 kron. — Orožniki iz Sv. Valbnrsre so izsledili dva moža, ki sta v lovišču barona i,-ižari ni j a izkopala štiri mlado lisice in dve ubila, dvo pa prodala v Ljubljano. — Posestniku Jakobu f!a-kovcu v Spodnjem Zabukovju je bila ukradena ura vredna 1000 kron. — Dne 29. juniju med
in 23. uro je bilo trgovcu iz Velike Nedelje Jakobu Kavčiču ukradeno kolo vredno 8000 kron.
— Originalno presenečenje na »Zagrebškem zboru«. Kakor čitamo v hrvatskih časopisih je izzvala svetovnoznana tvrdka Meinl — katero pri nas pozna že vsako dete — nepričakovano presenečenje. Pri tvrdki Meinl se je namreč vršilo poskusno kuhanje črne in bele kave ter čokolade. Preden so kupci zapustili paviljon, so se pozvali dopoldne na brezplačno kavo, popoldne pa na čokolado. To je izvrsten način, s katerim nas je tvrdka prepričala o svojih prvovrstnih izdelkih. Vsekako bodo kupci mnogoštevilno posetili ta lokal v četrtek, ko se bo zopet vršilo to poskusno kuhanje ter delile brezplačne južine. — Vsled teh vesti so se interesentje obrnili na tukajšnjo podružnico omenjene tvrdke na Aleksandrovi cesti št. 1 z vprašanjem ali se bo vršilo tudi pri tukajšnji podružnici to zelo poučno poskusno kuhanje. Izvedeli so, da se vrši tudi v Ljubljani pri tukajšnji podružnici na Aleksandrovi cesti 1 to poskusno kuhanje in sicer dne 18. t. m., nakar že danes opozarjamo naše cenjene čitatelje.	2743
štajerske novice.
T
š Slomškova spominska plošča na Ponikvi. Tukajšnjemu orožništvu se je v kratkem času posrečilo izslediti ponočnega ro-govileža, ki je v nedeljo, 2. t. m. zvečer razbil spominsko ploščo na Slomškovem orehu na Ponikvi. Bil je to znani pijanček, tajnik social-demokratov, železniški delavec Martin Vrbovšek, p. d. Tišlarček, posestnik v Boletini. Priznal je sam dejanje in se pismeno obvezal, napraviti na svoje stroške enako novo ploščo z napisom. Povedal je tudi, kam je razmetal kose razbite plošče. Od teb se je dosedaj našlo 22 kosov, tako, da manjka le mali spodnji del plošče. Vprašali bi sedaj g. Fidlerja, načelnika tukajšnje socialistične organizacije: Ali tako izobražujete svoje socije?
št Ukinjen avto-promet preko severne meje. Carinska uprava jc nepričakovano izdala odredbo, da se vsak promet z avtomobili v in iz Nemške Avstrije ukine. Baje jc bil za tako odredbo povod, ker sc ;e v zadnjem času polom preživahnega avto-prometa kljub strogi kontroli premnogo vtiho tapijev ~ Kakor -„• pri-". «<» < r*U redbe presenečeni celo nekateri organi vlade. Vsak avlo, ki se približa meji, mora v spremstvu obmejne straže nar.aj v Maribor, tu naložiti avto na železniški prevoz, lastnik avta pa se mora poslužiti železniške vožnje. Ta odredba ni bita objavljena baje zato, ker so upali, da pri nepričakovanem izvajanju zasačijo tihotapec. Še bolj ko slovenske bo ta odredba razburila hrvatske lastnike avto-voženj v Avstrijo, pa tudi Avstrijce, ki so znali kljub kontroli na meji in predpisom na razne načine vtihotapljati razno prepovedano blago v Jugoslavijo,____
Prp^prje.
Občinski tajniki Prekmurja so bili poslali meseca junija šefu pokrajinske uprave Ivanu Hribarju vlogo o svojem težkem gmotnem položaju, iz katere izvemo, da dobivajo 1000 K plače na mesec. Na postranske dohodke se ne morejo zanašati, v prvi vrsti zato ne, ker imajo itak dosti dela in primernega postranskega zaslužka sploh ni lahko dobiti, drugič pa riiso kom-petentni zahtevati eventualne pristojbine. Žalostno je, da se plačujejo po »Hunger-lohn svstemuc važni avtonomni organi, kakršni so naši občinski tajniki, od katerih je spričo pogostega menjavanja županov in navajenosti poslednjih na madjarski sistem odvisno redno občinsko gospodarstvo. Vse prošnje so bile dosedaj brez vsakega uspeha za'izboljšanje. — Občinski tajniki nadalje naglašajo, da od občin ne prejemajo ni-kakih pripomočkov v svrho kritja vitalnih potreb.Glasom razpisa pokrajinske uprave za Slovenijo je občinske tajnike namestilo okrajno giavarstvo v Murski Soboti, zato morajo biti od istega plačani. Ako se tajnikom mesečni prejemki iz državnih sredstev ne zvišajo, so prisiljeni odpovedati se ysi svoji službi. — Občinski tajniki so v pri-gibu tudi stavili konkretne predloge, kako naj vlada izboljša njihov res mizerni položaj. Kaj je vlada odgovorila, nam še ni znano.
Gospodarstvo.
If. Ljnbljanski veliki semenj od dne 2. do 11. septembra 1922.
Dovoz inozemskega razstavnega blaga. Opozarjamo vse tukajšnje trgovce in zastopnike inozemskih tvrdk, da se zamore že uvoziti inozemsko razstavno blago po polovičnem blagovnem tarifu na naših železnicah in carine prosto, če se v teku 6 mesecev zopet izvozi. Vsled sedanjih otežkočenih prometnih razmer priporočamo vsem interesentom, da se za velesemenj namenjeno razstavno blago že sedaj prične razpošiljati na naslov »Urad Ljubljanskega velesemnjac, ker se zna eventuelno primeriti kot na Zagrebškem velesemnju, da pride blago prepozno na sejmišče. Došlo blago prevzame sejmski oficiclni špediter tvrdka Ralkan d. d. v Ljubljani v svoja skladišča, kjer ostane do otvoritve semnja in so kot odškodnina zaračunajo minimalni stroški. Prepovedan je sioer Se uvoz luksuznega blaga, vendar pa se je že ponovno zaprosilo za izjemo sa velesemenj in upamo, da ne brez uspeha.
Zaščita industrijske svojine. Mi-nistarstvo trgovine in industrije v Beogradu je priznalo pod št. 1481 od 16. junija 1922 II. Ljub-jjansko velesejmsko prireditev od 2. septembra 8. ure zjutraj do 1. septembra 18. ure zvečer, razstavnega značaja in izdaio na podlagi F Br. 90 a u čl. 10. Privremenog zakona o državnoj trošarini taksama i pristojbinama i po predpisih QL 94. Narodbe c izvr&enju uredbe o zaščiti indu-
strijske svojine, da uživa razstavljale« izuma ali proizvoda jiogodnosli prioritete od dneva, ko je dotični prdmet iztožil, če najkasneje v treh mesecih po zaključku vel esej m a zaprosi za zaščito industrijske svojine Na to pogodnost opozarjamo vse izumitelje, kateri želijo razstaviti svoje izume ali proizvode na <Ljubljanskem velikem semnju«.
Reklamna deska. Prilikom prireditve I. Ljubljanskega velesemnja so se pogosto pojavili slučaji, da ljubljanski črkoslikarji vsled preobilice naročil niso zamogli vsakemu interesentu pravočasno izvršiti črkoslikarska dela na reklamnih. deskah, namenjenih na poslopja in ograjo sejmišča. Opo/nrjnmo vse interesente, da si pravočasno najamejo prostor za reklamno desko in jo puste že sedaj i/.gotovili, ker bi eventuelno pozneje ne prišli pravočasno na vrsto.
*
g Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.) Prenočevanje obiskovalcev razstavo. Razstavni odbor ima poseben stanovanjski odsek, ki bo skrbel 7.a prenočevanje obiskovalcev razstave, ki prihajajo od zunaj. Ta odsek je začel te dni poslovali. Vsi oni, ki razpolagajo s sobami ali posteljami, ki bi jih za čas razstave lahko odstopili stanovanjskemu oddelku za prenočevanje obiskovalcev, se naprošajo, da naznanijo naslov in število sob, oziroma postelj v pisarni razstavnega odbora Aleksandrova cesta 22. V pošlev prihajajo posebno dijaška stanovanja, ki bodo ob tem času prosta in bi se na ta način lahko najboljše izkoristila. V i n s k a razstava jc posebno sedaj, ko vsled valulaniih razmer nimamo več avstrijskega trga, za vse vinogradnike potrebna in važna, da si na la način dobimo novih odjemalcev. Pokrajinsko obrtno razstavo bodo jK>setilj obiskovalci iz vseh krajev naše države, kakor tudi iz inozemstva, zato je pričakovati, dn bo imela tudi vinska razstava. ki jo bo priredil pod okriljem te razstave vinarski in sadjarski odsek v Mariboru, kar največji uspeh. Poživljamo vse vinogradnike, da sc te razstave ]>olnoštevilno udeleže in se čimprej prijavijo omenjenemu odseku. V r t n a r a z -stava, ki se vrši obenem s Pokrajinsko obrtno razstavo, vzbuja po celi naši državi, pa tudi v zavistnem inozemstvu veliko pozornost. Bo to prva razstava te vrste v naši državi, ki bo pokazala, cla smo se tudi že na tem polju osamosvojili od inozemstva O tem bomo poročali še podrobneje. Gmotna sredstva, s katerim razpolaga razstavni odbor, so zelo pičla. — Odbor razpolaga samo z denarjem, ki ga plačajo razstavljale) kot prijavnino iz katere se krijejo vsi tekoči izdatki. Zato poživljamo vse obrtnike, da obenem s prijavnico pošljejo tudi prijavnino. Kdor je prija\ uico že vposlal, naj naknadno še nakaže prijavnino, če lega že ni .storil. Obrtniki! Sami si moramo pomagali. Zato je odvisno le od nas, kakšen uspeli bo imela ta razstava. Pokažimo, kaj zmoremo in kaj znamo! Le na ta način bomo dosegli in zavzeli ono mesto, ki nam pristo.ia. Zato vsi na razstavo! Prijavni rok je podaljšan do preklica. Zato je vsakemu obrtniku dana možnost, da se razstave s svojimi izdelki udeleži. Vsi dopisi, ki se tičejo Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, naj se naslovijo na Razstavni odbor Pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 22. Vsa pojasnila glede razstave se dobe v pisarni. Slovenskega obrtnega društva na Aleksandrovi cesti št. 22, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti.
g Carinjenje luksusncga blaga. Po zakonu o proračunskih dvanajstinah za mesec julij jc ukinjena prepoved uvoza luksuznega blnga z dne 1. marca t. 1. in je uvoz vsega luksuznega blaga zopet po-čenši od 4. julija t. 1. dovoljen in sicer se ima plačati razen carine za luksuzno blago še luksuzno takso, ki je določena v Uradnem listu št. 11 iz lela 1921 s 300 odstotkov pribitka. Predmete, ki jih potrebujejo industrijska in obrtniška podjetja za lastno porabo plačajo na podlagi predhodnega odobre-nja generalne direkcije carine le polovico luksuzne takse. Ta brzojavna naredba je dospela z dne 7. julija n a v s e carinarnice in se s tem momentom izvršuje. Razen tega je dovoljen carine prosti uvoz strešne in zidne opeke v svrho pospeševanja stavbene podjetnosti.
g Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 1450, ječmen 11.20, oves 1210, koruza 1200, pšenična moka 2150 K. Tendenca slaba.
g Dohodki državne trošarine. V mesecu maju je imela naša država za 29,817.376.22 Din dohodkov iz naslova trošariue. Od kolekovine smo imeli v maju za 35,700.666.46 Din dohodkov.
g Stanje papirnatega denarja na Češkoslovaškem, Od 23. do 30. junija se je povišalo stanje papirnatega denarja za 564.6 milijonov češkoslovaških kron.
g Not c industrijsko podjetje. Pod imenom C. de Gregorio & Comp., fotokemične tovarne Ljubljana, tovarne v Št. Vidu pri Ljubljani, se je ustanovilo veliko industrijsko podjetje, ki bo edino te vrste v Jugoslaviji. Tovarne bodo izdelovale naj prvo svetlokopirnj papir (Lichtpaus), črn, modri in sepia za kopiranje načrtov z najmodernejšimi stroji. Nadalje pričnejo tovarne takoj tudi z izdelovanjem takozv. carbon in Indigo-papirja za pisalne stroje in iokopise. Tovarna prične z obratom koncem tega meseca obratovati in sicer zaenkrat v tovarniških prostorih g. Mathiana v Št. Vidu pri Ljubljani. Transmisije in stroji se že montirajo. Tovarniški prostori so moderni in veliki. Vseeno se je nova družba že odločila, da prične v najkrajšem času z zidavo novega objekta, v katerem se bo posebej izdelovalo še naslednje tovarniške predmete: fotografične plošče, loto-gralične papirje vseh vrst, parafinirani papir, ne-premočljivo blago za mornarje, šoferje in rudarje, Billrothov batist, pozneje še drugi material, ki ga moramo doslej inportirati. Kar ne proizvaja Jugoslavija na potrebnih surovinah, se bo uvozilo iz Nemčije in bodo fabrikati prvovrstni in enaki nemškim. Kakor iz navedenega razvidno, sc tukaj ne gre za kako malo podjetje, temveč je fun-dament položen za novo industrijo, ki bo v najkrajšem času zavzela obširne dimensije. Podjetju žalimo kaj največ uspeha ter upamo, da se še drugi zaspani Slovenci zbudijo ter upeljejo pri nas še druge fabrikacije, ki nam jih manjka v Jugoslaviji. Slovensko industrija naj pokaže bratom Hrvatom in Srbom, da stojimo Slovenci na svojem mestu. Tem manje ko importiramo, tem boljšo valuto bodemo imeli. Kakor čujemo. razstavi novo podjetje svoje izdelke že na ljubljanskem velesejmu, ter opozarjamo obenem, da preide termin za prijavo za letošnji semenj, kakor smo že poročali ,menda s 15. julijem. Naj nikdo ne zatnudi prilike, ker se na poznejše prijave ne bode inoglo ozirati.
g Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Subskripcija emisije 75.000 delnic po K 400 nom._. s katero ie zvišala banka glavnico na K 80,000.000 je zakl jučena s 30. junijem s popolnim uspehom. Subskripcije se je udejfejžilo nad 90 odstotkov starih del-
ničarjev. Novi interesenti so pa razpoložljive neoptirane delnice znatno presubskri-birali.	2758
BORZA.
Zagreb, 8, julija. (Izv.) Borza danes ni poslovala. Izven borze so notirali; Dunaj 0.375, Berlin 17.25, Budimpešta 6.65, Trst 372.50 do 375, London 378.75—380, Praga 179.185.
Belgrad, 8. julija. (Izv.) Devize. Berlin 17, Budimpešta 6,75, Bukarešta 49, Italija 375, London 378, Pariz 672, Praga 174, Sofija 51, Curih 1580, Dunaj 0.375. Valute. Nemške marke 22, rumunski leji 48.25, italijanske lire 370, francoski franki 658.
Curih, 8. julija. (Izv.) Berlin 0.995, Ncwyork 523.50, London 23.29, Pariz 41.60, Milan 23.32, Praga 11, Budimpešta 0.40, Zagreb 1.575, Bukarešta 3.50, Varšva 0.1075, Dunaj 0.025, avstrijske krone 0.0275.
Berlin, 8. juliia (Izv.) Dunaj 2.205, Budimpe-šta 40.54, Milan 2302.10, Praga 1132.35, Pariz 4114.85, London 2227.05. Newyork 522.31, Curih 9912.55.
lj Poljski akademiki v Ljubljani. Včeraj ob S. uri popoldne je prišlo večje število poljskih trgovskih akademikov iz Varšave preko Maribora v Ljubljano. Danes se odpeljejo na Bled, kamor jih spremljata dva člana slovenskega društva trgovskih akademikov. Zvečer se vrnejo v Ljubljano ter si bodo jutri v ponedeljek ogledali ljubljanska industrijska podjetja. Zvečer se odpeljejo v Zagreb, odkoder potujejo v Split, Dubrovnik ter nazaj v Belgrad. Prepričani smo, da bodo poljski akademiki povsod dobrodošli in da bodo od povsod odnesli najboljše vtise.
lj Voiivni imeniki. Mestni magistrat ljubljanski nam pošilja danes razglas, da se morajo vsi oni volivni upravičenci, ki so se priselili v Ljubljano od 1. junija 1921. pa do danes, zglasiti v mestnem popisovalnem uradu v svrho sestave stalnih volivnih imenikov. Pdor je bival že pred 1. junijem 1921 v Ljubljani, temu se ni treba prijaviti. Volivno pravico imajo vsi 21 let stari državljani naše države, ki vsaj že eno leto, oziroma 6 mesecev bivajo v občini. Za volitve v občinski zastop se torej zahteva samo enoletno redno bivanje. Pravico voliti pa imajo tudi Slovani, ki sicer niso naši državljani, ki pa so se pred 20. junijem 1922 stalno naselili. Poživlja sc vsakdo, da sc točno odzove pozivu in da se upravičenci zglasc na za vse začetne črke natančno določene dneve od 8. do 12. dop. v mestnem popisovalnem uradu v Ljubljani, Sicer pa opozarjamo na razglas v našem inserat-nem delu,
lj Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v nedeljo 16. t. m. izlet na Homec pri Kamniku. Odhod ob osmih zjutraj z glavnega kolodvora. Ob desetih bo na Homcu sv. maša s pridigo. Popoldne si pojdemo ogledat novo misjjonišče v Grobljah, zvečer odhod iz Domžal ob osmih. Vse člane in prijatelje društva uljudno vabimo, da se izleta polnoštevilno udeleže. Ker je blizu, stroški ne bodo preveliki. Udeleženci naj sc priglase vsaj do torka zvečer v Šentjakobskem župnišču, II. nadstropje. Vsak. naj prijavi, če se udeleži skupnega kosila na Homcu. Ob zelo neugodnem vremenu se izlet odloži.
lj Tzlct srbskih sirot v Ljubljano. V soboto, dne 15. julija popoldne. ob j>ol 3. uri pride v Ljubljano 60 srbskih sirot, dečkov in deklic, ki so izgubili v svetovni vojni svoje roditelje. Kakor v Celju in Mariboru, tako tudi v Ljubljani pripravi šolska mladina malim gostom sprejem. Slarši se naprošajo, da pošljejo v ta namen v soboto 15. julija eno uro pred prihodom vlaka, t. j. ob pol 2. uri otroke v isto šolo, katero so otroci doslej obiskovali. Še istega dne popoldne ob 6. uri priredi srbska deca koncert na vrtu Narodnega doma. Vse tiste učenke Št. Jakobske dekliške šole, ki so pele pri koncertu v Unionu, naj pridejo v četrtek, dne 13. julija popoldne ob pol 3. uri v šolo k pevski vaji, lcer bodo nastopile v eni točki pri koncertu, ki ga prirede srbski otroci.
jj Občni zbor podpornega društva organi-stor in pevovodij s sedežem v Ljubljani se bo vršil v četrtek 27. julija ob pol 11. uri v orglarski šoli v Ljubljani. Na sporedu so poročila odbora, volitve novega odbora in slučajnosti.
lj Izgubila se je včeraj dopoldne na trgu ročna torbica z več ključi. Pošten najditelj se prosi, naj vrne isto na našo upravo.
ii Policijska kronika. Natakarici Minki Cvenkel je bilo ukradeno obleke v vrednosti 1500 kron. — Marija R. je povzročila 7. t. m. v Zeleni jami pred svojo hišo velik direndaj. Kričala je nad svojo sosado B. in ji grozila, da jo bo s sekiro ubila. Vse polno ljudi je z velikim zanimanjem sledilo špektaklju. Višji stražnik Cotič je posvaril hudo Marijo, ki se je sicer pomirila, toda komaj je naastražnik odšel, je zopet kričala nad sosedo, nakar je napravil višji stražnik Čigon mir. Ker huda Marička vedno razgraja, ji bo policijska direkcija prisodila primerno ostro kazen za oblajenje njenih preveč razburljivih živcev, kar bo cela Zelena iama najradostneje pozdravila. — Ko ja šla Marija M. zvečer z dela na Selo domov, sta jo prehitela Ivan R. in njegova žena Ivana, katera je pričela nad Marijo M. kričati in jo zmerjati s požigalko. Marijo M. je to tako razjezilo, da je Ivano udarila s steklenico po glavi; nato je pa pričel Ivanin mož Marijo klofutati, jo vrgel na tla in jo poškodoval po obrazu. — Med delom je zdrobil tram nos delavcu Antonu Galetu v parketni tvornici v Šiški. Galeta je obvezal dr. Minaf. — Ponoči od 6. na 7. t. m. je bilo ukradeno posestniku Francu Šarcu s travnika ob Poti na Rakovo ielšo 250 kg sena.
Socialni vestnik.
Stanovanjska beda. Glede tega vprašanja posnemamo iz govora poslanca Zob o ta v seji narodne skupščine dne 22. junija t. L nekatere podatke. Prvič se izdajajo polovičarske stanovanjske na redbe. Pa šo te naredbe se pristransko izvršujejo. To se vidi iz postopanja raznih stanovanjskih komisij. Povojni bogataši, ra^oi verižjuki io
prijatelji posameznih strankarjev dobivajo najlep. ša stanovanja. Tako n. pr. je dobil v Maribora nek bivši minister stanovanje s 5 sobami, četudi štoje njegova družina samo 3 člane in ima poleg tega še slanovmje v Celju. Delavec ali uradnik ali obrtnik ali trgovec pa zaman prosi mesece in meseco za stanovanje. V naši državi imamo posebno vrsto ljudi, ki jih imenujemo »vagonarjec. V Mariboru, v Celju, Zagrebu in tudi v Belgradn imamo cele kolonije ubogih železničarjev, ki morajo stanovati v hudi zimi, v vročem poletju v v*, gonili, kjer se uboga deca pripravlja na jetiko. Toda ministrstvo za socialno politiko še ni nič ukrenilo, da bi t"iu ubogim ljudem zmanjšalo stanovanjsko bedo. Poznam slučaj iz Maribora, ko je uboga vdova, z dvoma otrokoma bila pred tremi tedni vržena na cesto samo radi tega, da jo dobil v njeneni stanovanju oficir svoje mesto. V prečanskih krajih tudi vlada zavira zgradbo novih stanovanj. Ko se je letošnjo pomlad sklenilo, da morajo v Mariboru graditi vse banke nova poslopja in stanovanja za uradnike in sluge, je ministrstvo za socialno politiko ugodilo rekurzom bank in šo daues vidimo, da to banke niso bile prisiljene, da bi zgradile stanovanja. Isti proces je glede veleindustrijalcev. Tudi teh nihče ne sili, da bi gradili stanovanja. Najlepše je pa, kar se v tem pogledu dogaja pri južni železnici. Ta je sama hotela v Zagrebu povečati južni kolodvor v toliko, da bi imeli uradniki in poduradniki, ki so, uslužbeni v Zagrebu, v lastni zgradbi stanovanja. A kaj se je zgodilo? Naša vlada in poleg tega seveda tudi vlade sosednjih držav so prepovedale južni železnici zgraditi stanovanjsko zgradbo, v kateri bi imeli nastavljenci južne železnice svoja stanovanja! Isto je v Mariboru. Mestna občina je zahtevala od južne železnice, naj zgradi dovolj stanovanj za železničarje, da bi potem drugi stanovalci: uradniki, obrtniki itd. lahko dobili stanovanja. A južni železnici je šlo ministrstvo za socialno politiko in sploh vlada na roko, da je niso mogli prisiliti, da bi zidala dovolj stanovanj. — Pri uvedbi oblasU v Mariboru hoče vlada vreči 20- 30 družin iz dosedanjih stanovanj na ta način, I da bo rekvirirala polrebna poslopja za nepotreb-no oblast. Da bi pa država sama gradila, vladinov-ce.ni niti na misel ne pride. — V Belgradu se na vsakem oglu gradi nova hiša. Baje je v Belgradn vloženih na tisoče takih prošenj za dovolitev novih zgradb. Pri nas v Sloveniji pa ne more graditi nove zgradbe noben trgovec, noben liišni po vestnik, noben privatnik, ker nas centralistični Belgrad eksploatira. Naš denar gre po žilan san*) v Belgrad, a nazaj ne pride več. Radi tega je pri nas nemogoče graditi nove hiše. — Poslanec Žebot je končno zahteval, da imajo stanovanjske naredbe izdelovati strokovnjaki-sociologi, nc pa birokrati brez pojma o socialnem zakonodavstvu.
s Propadanje strokovnih organizacij v češkoslovaški. K boju o strokovni organizaciji piše »Češke Slovo«:, da propadajo delavske organizacije zaradi indiferentizma med delavstvom. Na Kladnu n. pr. je padlo število delavstva, ki je bilo svoj čas organizirano v socialno demokratični stranki, za 41%. Zveza poljskih delavcev šteje danes samo 50.000, pa jih je bilo v njej že 180.000. Glasila čeških socialistov pričakuje v bodočnosti poostrene borbe med desničarji iu levičarji.
Prosveta.
pr Bogoslovje sv. Cirila in .Metoda. Sv. Ciril in Metod sta živela v dobi, ko se je na bogoslovskem polju že kazala velika razlika v mišljenju zapadnih in vzhodnih kristjanov. V tedanjem vzhodnem bogoslovju se razodeva neki poseben način mišljenja in izražanja, neka posebna menlalnost, ki je že tako daleč vplivala, da se celo pri najboljših grških bogoslovskih pisateljih trdovratno ponavljajo nazori, ki po svojih posledicah nasprotujejo cerkvenemu edin-stvu. Dva profesorja ljubljanske bogoslovne fakultete sta preiskala bogoslovno mišljenje sv. Cirila in Metoda. Odkrila sta nepričakovane rezultate, ki kažejo slovanska apostola v novi luči in zanimivo osvetljujejo tedanjo grško teologijo. Prof. dr. F. Grive c je v razpravi »Pravovernost sv. Cirila in Metoda« (Ljubljana 1921) in v knjigi »Cerkveno prvenstvo in edinstvo po bizantinskem pojmovanju« (Ljubljana 1921) dokazal, da sta slovanska apostola bila pristaša grškega meniškega bogoslovja, ki se je po vsebini in v izražanju znatno razlikovalo od tedanjega uradnega carigrajske-ga bogoslovja, posebno v priznavanju apostolskega prvenstva. Poleg tega so se v Ciril-Metodovem bogoslovju ohranile nekatere posebnosti, ki imajo svoj izvor zunaj earigrajskega patriarhata v starih antiohij-skih in aleksandrijskih tradicijah. Ali sta sv. Ciril in Metod zavedno iskala stikov t izvencarigrajskimi vzhodnimi tradicijami in z negrškimi vzhodnimi narodi, da bi se osvobodila grškega nacionalizma in separatizma? Gotovo je, da je teologija slovanskih apostolov izredno izvirna in v lepem soglasju s samostojnim Ciril-Metodoviffl slovanskim misijonskim načrtom. — Dr. A. Snoj je preiskal Ciril-Metodov starosto-venski prevod evangelijev. Objavil je tri razprave: 1. Staroslovenski prevod evangelijev (Bog. Vestnik 1922, št. 2), 2. Ve-teroslavica versio evangeliorum (v mednarodnem znanstvenem časopisu sBiblica«, 1922, št. 2) in 3. Staroslovenski Mateje« evangelij (Razprave >Bog. Akademije« zv. 2). Doslej so teologi in slavisti splošno mislili, da sta sv. Ciril in Metod prevajala po navadnem carigrajskem teksta. Teologi so mislili, da je Ciril-Metodov prevod bre*
Stev. 15S.
cfe« juflfo fffia.
flliu
pa je dokazal, da sta sv. Ciril in Metod rabila a 1 e k s a n d r i j s k i svetopisemski tekst. V staroslovonskem svetopisemskem
prevodu se razodeva velika samostojnost slovanskih apostolov. Ti rezultati so zbudili veliko pozornost med znanstveniki v domovini in v inozemstvu. Staroslovenska književnost so kaže v novi lfiM. Teologija in slavistika so bo šo obširno bavila s temi novimi rezultati. — Zanimivo je, da so ravno znanstvene raziskave o sv. Cirilu in Metodu obrnile pozornost inozemske znanosti na delovanje mlade ljubljanske bogoslovne fakultete. Znanstveno delovanje v tej smeri ni samo velike aktualne važnosti za domovino, temveč more jugoslovanski znanosti priboriti tudi ugled v mednarodnem znanstvenem svetu.	N.
pr »Vrtec« in »Angelček«. Izšla jo 7. in 8. Številka, ki je bo mladina prav tako vesela kot dosedanjih. Dobe se še vso letošnje številke. »Vrtec* s prilogo stane za vso leto 9 Din, >An-gelček« sam 6 Din. Uprava v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 80.
Cerkveni vestnik.
e Umrla je v Rimu dne 6. julija ustanoviteljica tn glavna voditeljica Družbe sv. Petra Kla-
ženita pnucfe
Penzijonist rokodelec,
srednje starosti, išče v svrho ženilve samostojno penzijonistko. Ponudbo s sliko je poslati na upravo pod St. 2680.
Starejšo
(vzgojiteljico) po rnožnosli učiteljico, sprejmem za dobo šolskih počitnic k štirim oirokom. Honorar mesečno K 1000.- ter hrana. Naslov pove upravništvo lista pod št. 2707.
ženitna ponudba.
Samec, star 30 let, sc želi poročiti tudi s starejšo gospodično ali vdovo, ki bi imela kako obrt, event. posestvo. Resne ponudbe na upravo lista pod Pošten.
verja, grofica Mar. Ter. Led<5cho\vska. Priporoča se posebno vsem misijonskim prijateljem v pobožno molitev. R. i. p. I
Učiteljski vestnik.
Podružnic« Slomškove zveze za ljubljansko okolico, ki je poslala iz zborovanja v 1-t-gojni Nj. Vel. kralju in kraljici udanostno izjavo, je prejela od kabinetne pisarne iz Bleda nastopno brzojavko: Njihova Veličanstva se zahvaljujejo za izjavo udanosti, — Jankovič.
Dijaški vestnik. *
d škofjeloška podružnica SDZ ima svoj rodni občni zbor po duhovnih vajah 19. t. m. ob 9. uri v škofjeloškem društvenem domu. Pridite sigurno vsi! — Odbor.
Pevski vsstolk.
Občni zbor Pevskega zbora Glasbene
Mntice se ie vršil v petek, dne 30. junija v pevski dvorani Glasbene Matice. V pretekli koncertni seziji je priredil pevski zbor žalni koncert v spomin blagopokojnega kralja Petra I., kateri se je kot mladinski koncert dvakrat ponovil. Dne t. decembra jc nastopil zbor na koncertu v proslavo narodnima uje-dinjenja, prirejenega po Zvezi slovenskih
HB ——— ——
zdravo, starejše
pev-
skih zborov. Jubilejno leto Glasbene Matice
je proslavil zbor s tem, da ie izvršil veliko koncertno turnejo po večjih mestih Jugoslavije in priredil po tej poti devet velikih koncertov ia več koncertnih nastopov za mladino. Moralni uspeh turneje ja bil predvsem ta, da so se poglobile kulturne vezi jugoslovanskih plemen in da se je utrdilo stališče Glasbene Matice in njenega ugleda pri naših bratih, osobito v prestolici kraljevine, v Belgradu. Slovenska pesem jc slavila tudi topot svojo popolno zmago. Konccrtno življenje minule sezije je bilo zelo živahno in se je priredilo pod okriljem Glasbene Malice petnajst koncertov, med njimi pet jubilejnih, katerih namen je bil pokazati zgodovinski razvoj naše glasbene literature. Pevski zbor je štel 141 članov in članic in je bil številno najjačji mešani zbor v Jugoslaviji. Pri volitvi novega odbora je bil izvoljen zopet dosidanji predsednik g. Josip P r u n k , izmed ostalih funkcionarjev za podpredsednika g. Josip Skalar, za tajnika g. Ivo P e r u z z i, za blagajnika g. Karol I.asbaher. za arhivarja g. Josip C c r a r. Načelnica ženskega zbora je ga._ Klementina Hrovatinova. V bodoči seziji namerava pevski zbor prirediti več koncertnih nastopov po ožji domovini, predvsem na Bledu in Rogaški Slatini. — Odbor.
(ilasbona Matica r Ljnbljani. Odbor Glas-
bone Matice v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se vrši letošnji redni občni zbor Glasbene Matice v Ljubljani v ponedeljek, dno 10. julija v dvorani Filharinonične družbe točno ob 8. uri
»večer. Odbor proei vse člane, da se občnega sbo-ra v obilnem itevilu udeleže, ter pripominja, da je društveni računski zaključek na vpogled vsem članom v društveni pisarni, Gospodska ulica 8/L
Orlovski vestnik!!
Belgijski kardinal Hereier na orlovski stat
▼ Brno. Kakor poroča »Našinec«, je dobilo orlovsko načelstvo v Brnu obvestilo, da se bo orlovskega zlatu v Bruu udeležil belgijski kardinal Mercier, ki je znan izza svetovne vojne kakor xar-govornik pravic zatiranih narodov.
Iščem
dekle k otroku
Plača po dogovoru. Fanka Čeme, Dalmatinova ulica 15, Ljubljana.
14 letni deček, triS
slariDev čeli učnega mesta v kaki večji trgovini, ludi na deželi. Naslov pove uprava lista pod številko 2695.
staro 15 do 16 let, sprejmem k dobri krščanski družini k otrokom. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 2756.
z daljšo prakso in primerno naobrazbo se
sprejme za JSP" J*F-pri: A. SUŠNIK, železnina, Zaloška cesta, Ljubljana.
Ufr
Na Uncu pri Rakeku jc umrla v petek, dne 7, julija ob 9. uri zvečer, previdena s tolažili svete vere, gospa
ija Mais ter roj. Tomšič
Pokopali bomo drago rajnico v nedeljo ob 4. uri popoldne na Uncu.
Bila je zlata mali, ki je posvetila vse svoje življenje edino le ljubezni in skrbi za svoje drage.
Kdor jo je poznal, naj jo ohrani v gorkem spominu!
UNEC, dne 8. julija 1922.
General Rudolf Maister, počasni adj. Nj. Vel. kralja, sin. Marija Maister, roj. Stergar, sinalia. — Hrvoj in Bornt Maister, vnuka. — Matilda Sebenikar, roj. Tomšič, posestnica na Uncu, sestra. — Rodbine: Tomšič v Ljubljani, Trebnjem, Zagrebu in Gnštin v Metliki in Mariboru.
JELA LOZARJEVA naznanja, da ji jc umrla danes, previdena s sv. zakramenti, predraga teta, gospodična
Ema (Teman
vadniška učiteljica v pokoja.
Pogreb drage pokojnice bo dne 10. t. m. ob pol 6. url popoldne iz hiše žalosti, Knaflova ulica štev. 5, na pokopališče k Sv. Križu.
V I.jobljaH, dne 8. julija 1922.
Zahvala.
Ob priliki težke izgube, ki nas jc zadela s smrtjo našega ljubega, skrbnega soproga in očeta
Mihaeia Seno
izrekamo svojo najprisrčnejšo zahvalo za tako obilne dokaze globokega sočutja in Številno udeležbo pri pogrebu. Zlasti sc zahvaljujemo čostiU duhovščini za častno spremstvo, posebno pa č. g. župniku za tako v srce segajoč govor ob grobu. Vsem, ki so ga spremili, Bog povrnil
Dolsko, dne 5. julija 1922.
Globoko žalujoča rodbina.
je otvoril odvetniško pisarn v Ljubljani,
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠT. 13.
DR, ŠLEGHTA do preklica ne ordinira.
Poziv!
Ivana Traven, rojena iViavsar je predlagana kot priča. Ker je njeno bivališče neznano, prosi sc, da ▼ njenem lr.stnem interesu takoi sporoči podpisanemu svoj sedanji naslov. — Dr. Fran POCEK, odvetnik v Ljubljani, sv. Petra cesta št, 11.
Božjepotmkom na Brezje
se priporoča za vožnjo na vse strani, posebno na Bled, z napol pokrito kočijo it. 2, za večje družino tudi brek št. 7 po znižanih cenah. Franc Škoilc, izvošček, poleg pokopališča.	2705
za člane, članico in naraščaj, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka LJUBLJANA Mestni trg 10.
Turistika in šport.
Odločilna tekma ca prremtro Slovenije t nogometu »a I. 1021/22 se vrši v nedeljo 9. t m. V finale sta dospela SK. Ilirija kot prvak ljub-ljanskoga okrožja in SSK. Maribor, ki je zmagal kot prvak mariborskega okrožja nad AtbleHk-sportklubom, prvakom Celja, v semifinalu i. t' m. z 2 : 0. Tekma bo sigurno zainteresirala najširšo športne kroge; kateri obeli tekmecev si bo priboril lotos naziv prvaka, ie povsem negotovo. Ilirija, ki je do letos nadkriljevala vse slovenske klube, jo v poslednjih tednih toliko popustila, da jo ni mogočo vnaprej smatrati za zmagovalca, Maribor kaže nasprotno konstantno napredovanje, lepe rezultate in je 18. t m. z Ilirijo v prijateljski tekmi neodločno 8:3,— Tekma se vrši na igrišču Ilirije, začetek ob 18. uri. — Ob pol 17. uri predigra Ilirija roz.: Svoboda, Ljubljana (nrv. tekma).
APNO
prvovrstno 30—35 ton ima na pro-'VAN KI C, Sevnica, hotel t K1GLAV.	2728
A. & E. SkaM
Sodarskc
- cUlat>ce -
išče takoj ANGLO JUGOSL. PETROLEJ. . SKO D. D. ZAGREB, Strossmayerova ulica 6-IIL
Gozdarski uradnik
išče skromno mesečno sobo event. s hrano. Ponudbe na Slovenca pod »GOZDARSKI URADNIK«. 2734
V trgovski, posebno lesni in opekarski stroki izvežban mož, zmožen vodstva pisarne in obratovanja, želi vstopiti kot
DRUŽABNIK
k solidnemu podjetju z	udeležbo kapitala začetkoma 400.000 K. Resne ponudbe na upravništvo	Slovenca pod DRUŽABNIK.	2731
Stanovanje zamenja.
Velika soba in kuhinja v I. nadstropju, čista, električna luč, 4 minute od re-mize, se zamenja za stanovanje v me stu v kakem prometnem kraju, za 1—2 sobi in kuhinjo. Stroške plačam ali $e več. Prijave na upravo lista do 15. ful. pod šifro »Stanovanje«.
Naprodaj je:
par angleških oprem
belo poniklanih t jako dobrem stanu in godbeni automat z dvema valjema, igra 16 komadov, malo rabljen, vse skupaj ali posamezno, po nizki ceni. Naslov pove upravništvo Slovenca pod »Komati 2688«.
Prevzamem
Istotam
travnik za košnjo
zamenjam gnoj za slamo ali rpjanann emil auguštin,
iC£dllIMJ. Spodnja Šiška itev,
23L
Urejeno posestvo
» živim in mrtvim inventarjem, lo-
C'm gozdom in travniki, kupim. :ga kjerkoli v Sloveniji Cenj. ponudbe s podrobnimi podatki na upr. lista pod Arondirano posestvo 2742.
Naprodal:
PISALNI STROJ ta. »Adler«, Ara KONJA, KOČIJA, DIRA • kaso-nom, BREK, centrii. SESALKA in drago. Ponudbe pod: »Priložnost« 2759 upravi SLOVENCA.
in učenca
sprejme L Razboršek, trgovina t. mešanim blagom, Šmartno pri Litiji.	2746
Več tesarjev
takoj sprejmemo za pri-prosto delo na akord. Prosto stanovanje. Ponudbe na Podjetje inž. Dukič & dr. Ljubljana, Bohoričeva ulica 20.-- 2716
SLUŽKINJO
Iščem službo
zn vse hišne posle sprejmem takoj. Začetnice imajo prednost. — Naslov pri upravi SLOVENCA pod št. 2687.
h kakemu gospodu. Sem srednjih let z dolgoletnim spričevalom. Naslov pove uprava pod Gospodinja 2752.
brez hrane in stanovanja išče za takojšnji vstop mizarska delavnica Štrukelj & Magister, Sp. Šiška, Planinska ce- . sta 168.	2708
Iščem SOBO
s souporabo kuhinje ali brez nje za svojega delovodjo in njegovo ženo, oba poštena in jako solidna, brez otrok. Čez dan oba usluž-bena. Cenjene ponudbe na Kar-tonažno tovarno I. Bonač, Ljubljana, Čopova ulica 16. 270t
Zakonska iščeta
IXllXllAl!Al<AJMC«lAtLAjraiX]!X!
ajence
sprejmejo Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana.	2717 ^MMiatMDOTflKaEHcaoaoaBa
Zahvala.
Za mnogohrojno spremstvo vsem, ki so tako počastili našo ljubljeno sestro, ozir. svakinjo in teto,.
Ano Koporc
k njeni zadnji poti. Posebno s« zahvaljujemo Marijinem« drn-štm za častno udeležbo; znankam in prijateljicam pa za poklonjeno ji lepo cvrtje.
Ljubljana, doe 8. julij« 1922.
Žalujoči ostali.
hrano
j na abonement. Naslov pri upravi ' lista pod štev. 2711.
Pritlična hiša
na deželi naprodaj. Obstoji iz dveh sob, kuhinje, kleti, t hiši električna razsvetljava, poleg tudi svinjak in lopa. Oddaljena samo 20 minut od postaje. Naslov pore uprava lista pod štev. 2754.
Spalna soba
smrekova, dobro ohranjena, *e proda za K 9000.— t Rebri 15.
Iščem proti dobri nagradi
sobo ali mali lokal
najraje kje na Poljanski ali Tržaški cesti ali v Šiški ozir. na Viču ob glavni cesti. Plačam najemnino za pet let naprej. Naslov v upravi Slovenca pod Jt.
Kupujem: rezan in tesan
LES,
bukova drva in oglje.
Ponudbe z naredbo cene na upravništvo pod šifro »LES«.
Naprodaj
Kupim njivo, travnik, zemljišče ali posestvo
med Ljubljano in VižmarjL —
Ponudbe na upravništvo »SLOVENCA« z navedbo cene pod »POSESTVO«.
Naprodaj posestvo
y velikosti 30 oral, večina gozd, r bližini rudnika Zagorja ob Savi, pet četrt ure od kolodvora oddaljeno. Natančnejša pojasnila da interesentom Ignac Dernovtek, Rove it. 7, Kotredei, poita Zagorje ob
obč. Sari.
2744
Naprodaj
dve kredenci iz orehovega lesa w> modernem slogu z mramorno plo-Dča in steklom, omara za knjige enim steklom, omara za obleko • vse skoraj novo. Naslov pove An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5.	2749
SREDI MESTA
velika hiša z dvema pročeljema — klefi, dvorišče, primerno za večje trgov&ko podjetje, lepo stanovanje, prosto z novembrom — ugodno naprodaj. Pojasnila da An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana.
Sodna ulica 5.
2750
štedilnike, ograje
m vsa v ključavničarsko strokri spadajoča dela izvršuje po načrtu in zmernih cenah Franc Ravbar, ključ, mojster Ljubljana, Gosposvetska c. 6. \
Jermena in gože
za cepove, lepe biče, prava (rit*.
škc bičevnike in motvoz priporoča
VELETRGOVINA OSVALD DO-BEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg št. 9. — Kupim tudi ročni vozttek.
Stolpne ure
popravlja IVAN SELIŠKAR ■r*r r Ljubljani, Zadružna nli ca H. tO.
več starinskih oljnatih (lik. Naslov pove upravništvo pod št 2762.
Okrogel les
(hlode) smreka, hrast, bukev,
kupuje v vsaki množini Parna %nga V. Scagnottl v Ljubljani .V ponudbi je navesti cene.
Zabteoaite
P0050S9
isrjjjiffi
dražba z d. z.
ie cesta 39.
Razne vozove
imam v zalogi in v delu ter iste izvršujem po naročilu in želim dobiti odjemalca oziroma prodajalca v kraju, kjer je potreba voz, kompletne ali brez sedlarskega dela. Interesentje naj se blagovolijo obračati na M. Ložar, Drago-melj, p. Domžale.	2745
CEMENT
Ia splitski, Portland dobavlja vsako poljubno vagonsko količino tvrdka STANKO ŽARGI & Co., Ljnbljana, Martinova cesta štev. 15.	2646
4000 kron nagrade
kdor mi preskrbi stanovanje s 3 ali 4 sobami za takoj aH vsaj do jeseni, v novi zgradbi v Ljubljani. — Ponudbe pod: »MIRNA STRANKA 2284« na upravo.
III AUTO III
BENCIN	PNEUMATIKA
OLJE	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
te prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
TOGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Strokovni zd ravnik za pljučne bolezni dr. Počnik ordiuira 7. izjemo torka in petka vfet.Jurjuob juž. ž. Kupilo tudi njegove tri knjige Navodila, kalio do
Jt. zdravja priti, ozdraveli.
AtainOtlOiČO otroške vozičke, dvo-rSdJLDlICjdC kolesa raznih modelov, vsakovrstni deli za razne stroje, pneumatika in zastopstvo malih pomožnih
motorčkov za navadna kolesa: »TRIBUNA«, LJUBLJANA, Karlovska cesta štev. 4, Zvonarska ulica Stev. L Sprejmejo se tudi popravila.
Večje množine prvovrstnega
::	na razpolago pri tvrdki:	::
H. PETRIČ,
LJUBLJANA :: skladiiče »Balkan«.
rji m cenjene
Prepričajte sc v lastno korist in oglejte si veliko zalogo dvokoles in otroških vozičkov novih modelov. — »TRIBUNA«, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA, Karlovska cesta St. 4. -r TRGOVINA: Stari trg štev. 28. 2339

edini oblastveno dovoljeni zavod za stenografijo in strojepisje v Sloveniji, vpisuje za šolsko leto 1922/23 ves mesec julij in avgust vsak dan dopoldne lil popoldne na Domobranski c. 7. Vpisnina 5 Din., mesečna šolnina 50 Din.
Ad štev. 14.829.
Razglas.
V svrho sestave stalnih volivnih imenikov (Uradni list št. 67 z dne 24. junija 1922) se oni volivni upravičenci, ki so se priselili v Ljubljano od 1. junija 1921 pa do danes, poživljajo, da sc pridejo zglasit v mestni popisovalni urad.
Onim, ki so bili že pred 1. junijem 1921 v Ljubljani, sc ni treba prijaviti.
Volivno pravico imajo vsi 21 let stari državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki vsaj že eno leto, odnosno 6 mesecev redno bivajo v občini. (Za volitev v narodno skupščino, odnosno oblastno skupščino se zahteva šestmesečno bivanje, za volitve v občinski zastop pa enoletno bivanje.)
Ob istih pogojih imajo pravico voliti tudi oni Slovani po plemenu in jeziku, ki sicer niso naši državljani, ki pa so se dotedaj, ko so se začeli sestavljati volivni imeniki, to je do 20. junija 1922 stalno naselili v občini.
Volivni upravičenci s črkami A do L naj se zglasc v ponedeljek, dne 10. t. m., oni od M do Ž pa v torek, dne 11. t, m. vsakokrat od 8, do 12, ure dopoldne.
Prizadeti se tedaj v lastnem interesu nujno poživljajo, da se točno odzovejo temu povabilu.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 7. julija 1922.
!
kožo obraza, vratu, rok, kakor trdi lopa rast las so zamore doseči samo s razumnim negovanjem. Tisoč priznanj, jc dospelo že od vseh dežel sveta za
lekarnurja Fellor. »Eilsa« Iltijuo mlocuo milo, najbolje blago, naj finojše „tnilo lepote", 4 kosi 7, zamotom in poštnino 120 K. »Elsa« pomr.il n za ebraz odstrani vsako nečistost kože, solnčne pege, zaje-dance, gube i. t. d; 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. »Elsa« Tanochlan pomada za rasi las krepi kožo glave, prepreči izpadanje, lomljenje in cepitev laa, zaprečl prhule in preruno osivelost i. t. d. 2 porcelan, lončka z zamotom in poštnino 80 K. PROUAJALGI ako naroče najmanj 12 kosov od enega predmeta dobč popust v naravi.
Razno '. bilijno mleko 21 K ; mazilo za brfeo 10 ti; r.ujuovojši Hega-puder dr. Klugera v vel. origin škatijuh w K ; najfinejši Hegli zobni prašek v patent, škatljah 40 K; puder za <*ospo v vročicah 8 K: zobni prašek v škntljab i;K; v vročicah 8 K; Sacbet dišava ira perilo 12K; Scbampoon za laso 6 iv; rmnenilo 11' listkov 48 Ki najtinešj put-fein po 48 iu 60 K; mučna voda za Jase 60 K. Za to razne predmet o se znmot in poštnina računa posebej.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem na Poljanski IMCVo-IBt»*HIBo cestj jg (nasproti gimnazije) prenovil in otvoril staroznano

Domača kuhinja in mrzla jedila, dobro štajersko in dolenjsko vino, vednft svože pivo vsak čas na razpolago. Točna in solidna postrežba, primerne cenc. — Za manjše zaključene družbe posebna soba.
Za obilen obisk se priporoča FRAT"TC BUČ \R

i Mer, Mnir, Hitita
E?s?.lrg 134, Hrvatsko.
12.
Por
Tudi Ui se boste prepričali,
lastnik Henri Maire
da je v Vašo korist, ako naročite najprej bogato ilustrirani katalog tvrdke
EL SUTTNER
(tjnetnlkHenri Maire) V LJUBI) ANI Stev. Z preden sc odločite za nakup. Ta katalog Vam bo svetoval resnično dobre ure special. znamke „1K0" iz lastne tvornice v Švici knkor tudi druge dobre i žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namiz. orodje. Dslje: Krstna in blrmun. darila in vso zlatnino ln srebrnino; pn tudi pornbne predmete, kakor Škarje, no2e, britve, laso strižne- in brivske stroje, doze za tobak, svalCice In smodke, stoklorczcc, prižlgaliilkc, dc-nRrnice kupite dobro tu ccno pri tvrdki
JC.
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Marting. Hidravlične stiskalnice za montiranje gum. obročev v centrali, Rimska cesta St. 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kra-za kar je na razpolago desei tovornih avtomobilov.
Centrala: LJUBLJANA, Rimska cesta 2.
Podružuice: LJUBLJANA, Dunajska cesta 23, tel. St. 470. MARIBOR, Jurčičeva ul. 9, te!, št. 133. BEOGRAD, Knez Mihajlova ulica št. 3.
IlaiK&a!
IivTflEHHKa, npo.najuaaaMa h crpiiBr,H«a
0a>KEba-' M
99
(upeno ob aejcshiskc cTaame) — Bhjicohob Tpr 6p. 115, Beorpajj. — Te*e$0r 6p. 22—13,
Otbopoh je 5. jyna oa.ro;;. XoTe.i je MOjtepHO ypej,eu, CHa£;tfmen ca 120 co6a ene-raHTiio Me(5.'in»aHHX, y CEaitoj cofiii viie^eHa je Toiina n s.iajpia Bo^a. Xot6jt pac-ito:iaiEe ca BvnaTBm!«, ca.iounsia, cenapetiMa u ckum KOHifopiou ca cBojnu naptnrM rpejaihOM n ojioktpiuihhm ocBeTJieibem. PecTopaii n Kaijie oy cHa(5,T,eBeiui mupcHBM jejioM n naheM, iipuoiciacua Kyjua (jipaHujcKa h cpucica. — Uene co.ihrhg. — .vwira Cpaa n Ta-ma	JBMsaaKMMia XOT3na.
v Ljubljani l
'i—amaBBMaaaa——a aganma—aa"

Posestniki parnih kotlov!
zahtevajte v Vašem lastnem interesu prospekte za
„r
v zvezi s parnim kotlom odstrani električnim potom KOTLOV KAMEN. — Tako je zadeva čiščenja parnih kotlov enostavno rešena. Zastopstvo za Jugoslavijo in Francijo Elektrotehnični zavod. Oddelek »TVORNICA ZA KISIK (Oxygen)«
Y0JNQV!Č * ™ Ljubljana - Vič. Jelov in borov
OKROGLI LES
v premeru 15 do 25 cm in dolžini 90 cm kupuje v vsaki množini trgovsko društvo »GRADIVO«, Zagreb, Bogovičeva ulica 3.
Telefon 5-55. __Telefon 5-55.
«a A
najboljši in
najcenejši
Zastopstvo in zaloga
Ivan Gajšek
pogin trgovina v Liobiiani, sv. Pelro cesla šlev. i
i in hlače, bluze, športne in promenad-1 ne, kmečke (dirndl) oblekcc, športne srajce kakor tudi razno drugo moško in žensko perilo lastnega izdelka priporoča po znižanih cenah F. in I. Go-ričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta šl, 29.
Električni stroji proizvod A E električni števci proizvod AEG,
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po ugodnih cenah.
Elektrotehnična tvrdka KAROL FLORJANČIČ, CELJE.
Proračuni brezplačno.	2524
^gsemil
Prvovrstni
Tovarna za
Brez konkurence
, SI. Bistrica


wnn>'i 'i^Vu—ny > *	rn~**~i V i * n**> ~ y t •	a^»minei0——niV^in * <r*» ~*i li* *
Underwood
pisalni stroji so naj boljii
ZahisVaJič ponudbe i
{i —r*r-w
TKE ItEX Co.
LJUBLJANA Tel. 2GS - Gradišče s«. IO - Tel. 268



Opalograph
razmnoževalni aparati so svetov-_noznani_
lahtevajie ponudbe!
aidefe konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Jlihael Muškerc v Ljubljani,
Jusoslovanska tiskarna v Liubliani.