Davki na dobičke in luksuzno blago v Indiji
Ob koncu ]ans:kc^a lela je opozici.ja r indijakem parlainentiU ostro napadla vlad-no davčno politiko. Neposredni povod in prpduiot iiapada fe bil pr«ilo? za-kona o do.polniJ.p.ili-davkih. ki sa ie vlada pred-lo?,i]a parlampntu. DopolnMni davki. ki jih /e d-olocal osnuieik tepa zakoua. na.j bi shižili zasfotovitvi srcdstev za finansira-nje investicij druge^a peiietnega plana. Opozicija je osnut.ek napa<l!a kot poskus parailiziranja zasebnega sektorja.
Za (em spopailom tiči edpn izmed zelo r»b6utlirvih proiblomov indijsikefra ?o?do-darskejfa planiranja oziroma razvoja..Ka-kor je znnno. je druiri petletni rvlain do-1'vPM O'bspžne rnvesticijske tialožbe, ki so ob snrejCitiu plana z.našale 48 milijaTd ru-pij. Del teli invcsticij v znesku 8.5 tnili-iardp rnpii ie vln-dn hoteln zapotoviti z nvedbo donoln.ilnih davkov. Razen iejra je nlamiTala, da izvrši v petlefneim planu dp-ficitarno inTestiranfe (brez fi-naočnega ali
blagomega. pokiritja) v Trednosti 12 mila-jard rupij. Pottmi ko so v 1. 1956, d«jau-sko v prvem letu drugega peblttntga pla-ua, izvršMi največji sktnk v defic.tarjieui iorcsfcirainiu, >ii je ziiašulo 3.9 milijarde ruipij. jc prišlo do precej naglega dviga cen. Zuto in pa zaradi višjih cen na stc-tovaem tržišču s« je dvigail z.nes«k za imvesiticiie potrei>Dih sredstev (ki jih je traba Tložitd t razine objekte, določene s petletnim (planom) na 55 milijard rupij, torej za pet milijard več, kakor je znašai prvotno določeni znesek. Ta,ko veJLko po-večanje inves'tacjj je zaostrilo problem finančmih virov za ui-esaioe.nje planiranih nadog, ker so možnosti i.ndij9kega gospo-darstva n^zadostne. Ker je proigra.in ino-zemskhh kredifcov prav tako obsežea, se je pojavilo vprašainje zagotovitve dopol-uilnih sredstev pra»v iz notranjih virov.
Da bi rešila ta .problem, je vlada Sikle-nila, da planirano dopolniino obdavčenje razširi tako. da bi raz&n določcnih 85 mi-lijarde rupij po te.j poti dobila še J5 mili-jarde rupiij. Pr&ostali znesek 1.5 miilijarde rupij. ki je potreben za kritje razlike med .plamiranim ia sedaJijiin zueslcom in-vesticij, naonerava zajrotovili z dopolnil-nimi  krediti v inozemstvu.
Prri korak r ¦izraja-nj-u te pol.tiJce je bila uvpxll>a davka na dobičke, Tieprem.ič-uine i.n luiksuzno blago. ki nai v 1. 1957 zagotovi milija.rdo dopolnilnih sreJster za inve-sticije. Ta predlog je b,i] predmet na-pada predstavnikov zasobtie v&lelrgovine in imdiistTije, o katerem smo gotcmli t zaPct.ku tega članka.
Sicer pa namerava vlada raze.n dopol-nilnih davkov podv7.eti še drupe ukrepe za statbilizacijo cen. da bi Vna-prej ne pri-hajalo do pove^anja sredstev. ki so po-trebna za ojtvaritev plaairanih investicij. Razen drugega računajo i vrsto akrepov za stimuiiraiije izvoza s Ukratno zelo res-no omejitvijo uvoza luksuzmega iu vsake-ga dru?ega blaga, ki ni važno za izpoltni-tev nalog, ki jih je določil pctleini plan (omejen je bM celo uvoz nekaterih strojev za predelovalno indusfrijo) Razen feg-a račanajo z možnostjo ra^pisa notranjesra posojila in široko organizirano aieijo za večje varfieva.nje. K stabiliziranju cein na notranjem tržišču bo vsekakor prispeval tu-di odlak vlad-e, da zmanjša planirano deficitarrio fiffla.nsiranje inTesticij v pet-letnem razd-obju od 12 na 8 Tnilijard.