Št. 5 (1280) NOVO MESTO, četrtek, 31. januarja 1974 KOČEVJE - Danes se začne v NAMI „gospodinjski teden44. Ves teden Jbodo prodajali s popustom kuhinjsko pohištvo, pralne stroje in hladilnike-Gorenje, televizorje Iskra, posteljnino, odeje, preproge, talne obloge, zavese in drugo blago, ki se uporablja v gospodinjstvu. RIBNICA - Poročilo o stečaju podjetja STANGRAD in prisilni poravnavi bodo obravnavali na današnji seji občinske skupščine. TREBNJE - Jutri popoldne bodo člani občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta na skupni seji obravnavali politično in gospodarsko usmerjenost, načrte občine, izvajanje programa nalog za letošnje volitve ter družbeno dogovarjanje o potrebah za letošnjo splošno in skupno porabo. RIBNICA - Odbor za ustanovitev Temeljne skupnosti otroškega varstva bo imenovan danes. TREBNJE - V torek so dotedanjo začasno skupščino kmetijsko zemljiške skupnosti preimenovali v stalno. Sprejeli so nov statut skupnosti in pregledali dosedanje delo iniciativnega odbora. METLIKA - Člani občinske konference SZDL in plenuma občinskega sindikalnega sveta bodo na današnji skupni seji sprejeli volilni pravilnik, analizirali evidentiranje kandidatov za bodoče delegate ter se dogovorili o kandidacijskih postopkih. METLIKA - Predvčerajšnjim je pozornost Metličanov vzbudil velik smetnjak, ki bo odslej odvažal smeti v mestu. Kupilo ga je „TGP“, odvažanje smeti pa naj bi bilo odslej bolje urejeno. V Mokronogu gre zares V mokronoško ISKRO nad 14 milijonov naložb V počastitev 50-letnice smrti velikega revolucionaija Lenina se je z učenci osnovne šole v Kočevju pred kratkim pogovaijal o njegovem življenju in delu novinar Pionirskega lista Rado Vouk. (F. Brus) Ni še znano, od kakšnih ,plač' Rok za davčne napovedi od osebnih dohodkov podaljšan do 15. marca Minuli četrtek so se mudili v Trebnjem pomočnik glavnega direktoija ISKRE tov. Barborič, glavni direktor IEZE Iskre iz Ljubljane Vladimir Klavs, sekretarka sveta ZK v IEZE Iskra, katere TOZD je v Mokronogu, inž. Aleksandra Gorup in drugi sodelavci. Predstavnike družbenopolitičnih organizacij v občini so seznanili s potekom akcije za sanacijo in modernizacijo mokrono&e tovarne. V Mokronogu naj bi prihodnje leto 14-milijonska investicija že dajala na tig elektrolite, izdelane na najsodobnejši način. Dodatno bi se lahko zaposlilo 100 novih delavcev. Le-ti naj bi ustvarjali nad 45 milijonov prometa. Prodaja elektrolitskih kondenzatorjev ima velike možnosti tako doma kot tudi v tujini. Najsodobnejše navijalne stroje naj bi nabavili v Angliji. Denar za naložbo bodo zagotovili tudi iz inozemskih posojil, posojil Ljubljanske banke in sklada skupnih rezerv republike. Program naložb in sanacije je Ljub- KRŠKO:SPET VEČER DOLENJSKIH PISCEV V počastitev slovenskega kulturnega praznika - Prešernovega dne bodo ljubitelji umetniške besede v Krškem spet lahko prisluhnili doma-pesnikom in pisateljem na literarnem večeru, ki bo najverjetneje 9- februarja v čitalnici Valvasorjeve knjižnice. Za ta večer se je napovedala že večina ustvarjalcev, katerih dela sta novembra lani v Dolenjski fialeriji v Novem mestu uspešno recitirala član ljubljanske Drame Boris Kralj in članica novomeškega amaterskega gledališča Božena Žigante. Valvasorjeva knjižnica nadaljuje »epo tradicijo in letos že tretjič pri-reJa literarni večer dolenjskih piscev. : " naročnikov Zadnji teden je bil spet uspešen: pri uresničevanju gesla „V VSAKO HIŠO DOLENJSKI LIST!“ so pismonoše iz 9 občin pridobili 137 novih naročnikov. Najsrečnejšo roko pri tem so imeli dostavljači iz občin Novo mesto, Krško in Kočevje. Po devetih tednih smo dosegli naslednji uspeh: na DOLENJSKI LIST se je naročilo 1306 novih naročnikov, od tega: v brežiški občini 100, v črnomaljski 41, v kočevski 96, v krški 158, v metliški 30, v novomeški 308, v ribniški 31, v sevniški 260 in v trebanjski 90. Iz raznih pošt v Sloveniji in v SFRJ smo v tem času dobili 139 novih naročnikov, iz tujine pa 53. Tudi danes se z oglednimi številkami predstavljamo prebivalcem naših krajev s povabilom: natočite si DOLENJSKI LIST na domači naslov! Tako ga boste prejemali najceneje in najhitreje. Za nove naročnike DO KONCA MARCA 1974 BREZPLAČNO! Uredniški odbor in uprava Dolenjskega lista vabita v vrste novih naročnikov vse tiste prebivalce v 9 občinah našega področja, ki domačega tednika še ne poznajo ali ne dobivajo na svoj naslov. Da bi jim omogočili spoznati naš list, se jim bomo do konca marca 1974 predstavljali vsak teden z brezplačnim izvodom. Pogoj za to je: naročilo na Dolenjski list pri vašem pismonoši ali dopisnica, ki jo pošljite naši upravi. Naročilnico za vas ima vaš pismonoša UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA Običajne zadnjejanuarske norije na davkarijah letos ne bo, ker je republiški zakon o davkih občanov v veliki zamudi in naj bi ga slovenska skupščina sprejela šele sredi prihodnjega tedna. Za večino zaposlenih bo v tem zakonu najpomembnejše določilo o davku na letni dohodek občanov. Po enem predlogu naj bi bila neobdavčena osnova do 30.000, po drugem pa 35.000 din. Tudi za olajšave so predlagani višji zneski. Znano pa je že, da bo zadnji rok za vložitev tovrstnih davčnih napovedi 15. marec. Šne osnove bo treba plačati davek. Dovolj zgodaj pa so sc oskrbeli s potrebnimi obrazci, ki jih lahko zavezanci takoj dobe za 1 din kar v davkariji. Priporočajo, naj si ljudje te obrazce čimprej nabavijo, da ne bo kasneje nepotrebnih izgovorov in sklicevanja na višjo silo. Ce je treba zaposlenim čakati, pa to ne velja za obrtnike (tudi pavšali-ste), advokate, župnike, nosilce avtorskih pravic, izumitelje in avtorje tehničnih izboljšav, ki imajo danes zadnji rok za davčne napovedi. Prav tako se danes izteka zadnji dan za napovedi občanom, ki si ustvarjajo dohodek od premoženja (z najemninami od zgradb, poslovnih prostorov, od oddajanja opremljenih sob) ter tistim upokojencem, ki so OBISK IZ BELJA V KRŠKEM V nedeljo* 27. januarja, se je od Krškega poslovila skupina delavcev in sindikalnih funkcionarjev Kmetijsko - industrijskega kombinata Be-Ije, ki ima poslovne odnose s podjetjem SOP v Krškem oz. z njegovo delovno enoto v Kostanjevici. Gostje so bili na obisku tri dni. Prvi dan so si ogledali prostore kostanjc-viškega Kleparstva in kulturno zgo-dovniske spomenike tega kraja. Drugi dan so preživeli na izletu v Bohinju, v nedeljo pa so jih gostitelji odpeljali na brestaniški grad. NOVI TAJNIK KERSNIČ Na zadnji seji občinskega odbora ZZB NOV Ribnica so na lastno željo zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in zaradi velikega števila funkcij razrešili dolžnosti tajnika občinske organizacije ZZB NOV Karla Oražma. Tovarišu Oražmu so izrekli zahvalo za njegov doprinos v organizaciji ZB. Za novega tajnika je bil izvoljen VinKO NersniC, znani družbeno politični delavec Jože Florjančič iz novomeške davkarije pravi, da zaradi čakanja na republiški zakon še niso začeli pozivati občanov k napovedim skupnega dohodka v letu 1973. Pozive bodo objavili takoj, ko bo znano, od kak- NOVA „ISKRA" 15. FEBRUARJA Štiri dni pred praznikom črnomaljske občine, 15. februarja, bodo v Črnomlju svečano odprli nov obrat sem iške „Iskre“, v kateri se bo v začetku zaposlilo 220 delavcev. Na dan otvoritve bo med 10. in 11.30 uro možen ogled tovarniških prostorov za vse, ki si bodo želeli ogledati novi obrat. Računajo, da bo tudi ta obrat „Iskre“, ki je veljal okrog 4 milijone dinarjev, znatno pripomogel k uresničitvi letošnjega načrta „Iskre44. Letos naj bi dosegel kolektiv 141 milijonov dinarjev celotne realizacije. B. P. se na novo zaposlili in njihov mesečni osebni dohodek presega 3.610 din PAPIR ZA ZDRAVJE 5.000 kg papirja je bilo zbranega v zadnji akciji, ki jo je organiziral občinski odbor RK Kočevje. Denar, ki so ga dobili za zbrani papirje RK namenil kot svoj prispevek za boj proti raku. Podobne akcije so že večkrat lepo uspele, zato jih bodo še ponovili. DBH NOVOMEŠKI JE VAŠA BANKA Veliko so že opravili Posvet predsednikov in tajnikov občinskih sindikalnih svetov na Travni gori 25. januaija je bil na Travni gori posvet predsednikov in tajnikov ob- SREBRO,BRON, PRIZNANJA Planinsko društvo ,,Bohor44 Senovo ima v svojih vrstah veliko prizadevnih in zaslužnih članov. Na občnem zboru januarja letos so jim podelili značke in priznanja. Srebrni častni znak je dobila akademska kiparka Vladka Stovičkova; bronasti častni znak Drago Bizjak, Marinka Bizjak, Janko Kranjc; mentorski znak dr. Rudi Škapin; častni planinski znak Bojan Radej. Značko o prehojeni slovenski transverzali so dodelili Jožetu Zajcu in Slavku Tomašiču, značko o prehojeni zasavski transverzali pa Janku Kranjcu in Dragu Kozoletu. Srebrni znak Pionir planinec je prejela Ksenija Škapin, bronasti znak pionir planinec pa Daša Škapin ter dva srednješolca, ki sta izpolnila pogoje zanj že v osnovni šoli. Društvena priznanja so prejeli: osnovna šola Brestanica, Janko Kozole, Fanika Novak, Vlado Bizjak in Ivan Flcgo. Pri otvoritvi šahovskega tumiija prijateljstva 26. januaija v Kočevju je zbranim pionirjem šahistom spregovoril predsednik občinske zveze za telesno kulturo Kočevje Alojz Petek. Stanje na turnirju po III. kolu: 1. Popovič 3, Goši 2 (1), Telečki, Nikolič, Kirasič, Žilevski 2, Stipič 1,5 Orel 1 (l),Ofak 1, Kovač 0,5 Mohar in Terbovc 0. (Foto: F. Brus) ljanska banka že pregledala, predvidoma naj bi bil odobren na prvi naslednji seji izvršnega odbora banke. Skupno z dejavniki v občini bodo sodelovali pri iskanju potrebnih novih kadrov, preureditvi in gradnji proizvodnih prostorov. S tem naj bi bila končno odpravljena negotovost, v kater’ je životaril vrsto let kolektiv v Mokronogu. A. Ž. SEVNIŠKA ŠOLA O LENINU Minuli petek na osnovni šoli Sava Kladnika v Sevnici niso priredili le navadne proslave v spomin 50-letnice smrti revolucionaija in misleca Lenina. Vsi višji razredi, kar 17 oddelkov* je tekmovalo v obliki kviza z vprašanji o življenju, delu in vplivu tega velikega revolucionarja. Vsak zmagovalni razred v skupini oddelkov je dobil po 250 dinarjev nagrade za zaključni izlet. črnskih sindikalnih svetov širše Dolenjske in Spodnjega Posavja. Na njem so razpravljali o uresničevanju sklepov 4. konference slovenskih sindikatov v zvezi z novo organiziranostjo sindikatov. Ugotovili so, da so v vseh občinskih sindikalnih svetih opravili že veliko dela pri organiziranju osnovnih organizacij sindikata in občinskih sindikalnih strokovnih konferenc. V ribniški občini pa so organe novih občinskih konferenc že izvolili. Prav tako so v teku volitve delegatov za področne medobčinske konference posameznih strokovnih sindikatov ter delegatov za republiške strokovne sindikalne konference. Navzoči predstavniki sindikatov so tudi poročali, da bodo v vseh občinah imeli letne občne zbore občinskih sindikalnih svetov do konca meseca februarja. Predsedniki in tajniki so se zavzeli, da bi se tudi v bodoče sestajali, čeprav so dejansko porazdeljeni na tri regije. Istočasno je bil posvet tehničnega osebja v občinskih sindikalnih svetih, kjer so razpravljali o Finančnih vprašanjih poslovanja občinskih sindikalnih svetov. Tone Vjncelj: Največja tolažba je vsestranska pomoč vašča-nov.“ (Foto: Železnik) Avto vžgal hlev Pogorelcu pomaga soseska V nedeljo okrog pol enajstih so pogoltnili plameni Antonu Venclju iz Breze pri Trebnjem veliko gospodarsko poslopje. Domačine je na požar opozoril neki Novomeščan, ki je opazil ogenj med vožnjo po bližnji avtomobilski cesti. Vse kaže, da je pričelo goreti v listnici. Tu je imel sin ponavadi parkiran svoj avto. V nedeljo se je odpeljal okrog osme ure. Domnevajo, da se je od izpušne cevi vnela stara odeja, ki je ležala na tleh in so jo ob mrazu imeli za pokrivanje motorja. Voznik, ki je opazil požar, je pomagal reševati živino, skupno z gasilci z Občin pa je požar požrtvovalno gasilo še sedem društev. Poslopje je zgorelo tako, da v glavnem ne bo moči kaj uporabiti pri obnovi. Prizadetemu gospodarju pomaga vsa soseska. Vseh 9 glav živine je pri sosedih, iz Gornje Nemške vasi so pripeljali voz sena že v nedeljo. Gasilci iz Velike Loke so se na nedeljskem občnem zboru odločili za pomoč in so iz Skovca že v ponedeljek pripeljali seno s traktorjem. A. Ž. Do konca tedna bo sorazmerno toplo vreme, brez večjih padavin. tedenski mozaik Medtem ko suša v Etiopiji (pa tudi v nekaterih drugih afriških državah) neusmiljeno terja kruti davek, se je v nekaterih krogih v etiopski prestolnici začela razprava o tem, če bi bilo mogoče tragedijo preprečiti še predno se je začela. Del javnosti namreč obtožuje vlado, da je dolgo časa namenoma zatiskala oči pred grozečo sušo, ker bi menda novice o bližajoči se katastrofi neugodno vplivale na svetovno javnost. Da te obtožbe niso brez. podlage, priča tudi dejstvo, da je cesar Haile Se-lassie, ki tudi dolgo ni vedel za resnične razmere, nemudoma odstranil tri najodgovornejše pokrajinske funkcionarje na s sušo najbolj prizadetem območju... Izkušnje za prihodnjič ... Nekako istočasno pa se je v Združenih državah Amerike začela širiti vrsta obrekljivih govoric o razdoru v zakonu Nixo-nove hčerke Tricije. Pravijo, da se bo ločila od svojega soproga pravnika Coxa. Trdijo, da sta bila med nedavnim skoraj tritedenskim bivanjem predsednika Nixona v njegovi hiši v S ant Clementu na zahodni obali ZDA ves čas ločena. Hčerka se je namreč zaprla skupaj z očetom v hišo in menda ni hotela z njim govoriti niti po telefonu. Govorice so se tako zelo razširile, da jih je moral zanikati celo uradni tiskovni predstavnik Bele hiše, ki je rekel, da je bila ločitev zgolj začasna. To pa je takoj pobudilo zopet nove govorice. Začeli so namreč namigovati, da je predsednik ZDA Richard Nixon zaradi nenehnih težav afere Watergate tako zelo na koncu s svojimi živci, da ga lahko razvedri edinole njegova hči. Ta naj bi zato morala biti ves čas ob njem v Sant Clementu, zaradi česar menda tudi ni mogla biti pri svojem soprogu. Sicer pa, mimogrede rečeno, postaja vse bolj očitno, da se gibanje za odstavitev predsednika Nixona na oni strani oceana krepi od dneva do dneva. .. nesreča nikoli ne pride sama. .. Zaupanje na tehtnici Mesarji pri obračunih »pozabljajo« všteti vrednost kože in drobovine, da prikažejo manj Mesarji skoraj vedno trdijo, da je živina predraga, češ da imajo pri prodaji mesa izgubo. Kmetje pa menijo, da je pri sedanjih cenah mesa živina prepoceni. Zlasti po jesenskem zvišanju cen mesa. Pri odkupnih cenah se pozna, da je povpraševanje po pitani živini popustilo in je med mesarji manj konkurence. Zato se jim dokazovanje lastnih izgub zdi še bolj potrebno. Pri nas se sicer lahko zgodi tudi Mesarji se ne marajo prepirati z živinorejci niti s kupci mesa. Zato jim poizkušajo z računi dokazati, da imajo pri svojem delu celo izgubo, ker je živina res predraga ali meso prepoceni. TELEGRAMI LONDON - Prva javna anketa med britanskimi rudarji je pokazala, da se bo 80 odstotkov od 270.000 jamskih delavcev v premogovnikih izreklo za splošno stavko. Ce bo ta izbruhnila, bo britanska industrija delala le še s tretjino svojih zmogljivosti, brezposelnih bo več kot milijon delavcev. Notranji minister Carr je izjavil, da bo zahteval, naj vmes poseže britanska vojska, če bodo rudarji pred skladišči premoga postavili straže, da bi onemogočili preskrbo elektrarn s premogom. BUENOS AIRES - Perujski predsednik Juan Velasco Alvarado je predlagal latinskoameriškim državam sklenitev „pakta časti“, s katerim bi preprečili nevarno oboroževalno tekmo. Predlagal je, da bi za obdobje desetih let ustavili vse nakupe orožja. Njegova pobuda zajema samo sosede Peruja, to so Bolivija, Čile, Brazilija, Ekvador in Kolumbija. Predlog je naletel na veliko pozornost v vsei Ameriki. MOSKVA - Ze nekaj dni se skupine gasilcev borijo z velikim požarom, ki je zajel nahajališče nafte v Bahru ob Kaspijskem morju. (Iz zadnjega PAVLIHE) to, saj vemo, kakšne nepredvidene spremembe se dogajajo tako v živinoreji in preskrbi s krmili kot pri prodaji in izvozu mesa. Nekaterim mesarskim obračunom na prvi pogled ni kaj oporekati. Pri 50-odstotni klav-nosti pitanega goveda je bilo prodano vse meso in kosti, izkupiček pa prikazan kot dohodek. Meso je bilo razdeljeno po kakovosti in obračunano po veljavnem ceniku. Enako kosti, ki so bile prodane posebej. Na drugi strani je bila prikazana nakupna cena živali z vsemi dodatnimi stroški, potem stroški klavnice in prodaje mesa na drobno. Niso pozabili niti na akumulacije delovne organizacije. Pod črto je bila ugotovljena razlika, ki je, seveda, kazala izgubo. Živali pa imajo tudi drobovino in kožo. Gospodinje vedo, da je v naših mesnicah drobovina tako draga kot meso, pa je vzlic temu ni težko prodati. Tudi kože ne morejo biti poceni, saj se usnje in obutev močno dražita. Zakaj mesarji ne prikažejo izkupička pri do- New Delhi — Med svojim pravkar končanim uradnim obiskom v prijateljski Indiji se je predsednik republike Tito srečal tudi s predsednico Šri Lanke (nekdanji Ceylon) Sirimavo Bandaranaike, ki se je prav v teh dneh mudila na obisku v Indiji. Državnika sta izrabila priložnost za široko izmenjavo mnenj o dvostranskem sodelovanju in mednarodnem položaju. Na sliki: od leve proti desni soproga predsednika republike Jovanka Broz, idijski podpredsednik L. Patak, predsednica Šri Lanke Sirimavo Bandaranaike, predsednica indijske vlade Indira Gandhi, predsednik SFRJ Josip Broz Tito. (Telefoto: Tanjug) ' - Mi delavce zmerom postavimo v prvi plan. hodkih? Ali menijo, da ljudje ne bodo dolgo razmišljali o njihovih obračunih, prvi trenutek pa se ne bodo spomnili na to? Morda se zgodi tudi tako, toda to ni pošteno. Ljudje pa vse manj verjamejo takim številkam. Bolj se zanesejo na posplošeno trditev, da se od izgube ne da živeti. Ob sestavljanju republiškega sporazuma o cenah živine in mesa so strokovnjaki natančno ugptovili razmerja med odkupno ceno živine in poprečno ceno mesa posamezne živali. V njem so upoštevani vsi stroški in akumulacija mesarjev. Če dodamo, da včasih dobijo kupci slabše meso po višji ceni, kot je na ceniku, ali da tehnica potegne v korist mesarjev, je njihov čisti dohodek še višji, kot naj bi ga imeli po sporazumu. Sicer je težko ugotavljati, kdaj je to dohodek delovne organizacije in kdaj prodajalca v mesnici - toda njihov dohodek je, čeprav nepredviden oziroma nezaslužen. Veliko se govori o medsebojnem zaupanju. To nam je res potrebno. Težko pa ga bo najti, dokler bodo nekateri poizkušali prikazovati svoje stroške večje, kot so v resnici, dohodke pa manjše, da bi si zagotovili še večje ugodnosti na škodo drugih- JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični preglea1 Republiški izvršni svet je po temeljiti raz- del° državne, uprave to je njegova bistvena 0 predlogu nove zvezne ustave se bodo v pravi pripravil (in na svoji zadnji seji - ta in umevna vloga. Sredstva zanj se bodo zbi- kratkem izrekli tudi drugi zbori zvezne skup-ponedeljek - tudi odobril) predlog letoš- rala iz davkov in taks - po določenem kiju- ščine ter republiške m pokrajinske skupščine njega republiškega proračuna. Ker ima repu- <;u„in d^ovorjenega 0bseBa. Seveda bo _ nat0 ?a bo> kot je predvideno, v drugi bliški proračun po novem precej drugačno dokončni sklep o letošnjem republiškem poiovlcl februarja že začel veljat, nov. naj-vlrum kot dnslei mani državno interven- proračunu morala sprejeti še skupščina, kar višji zakon naše države. Tako se bo končala c jTo tabdf?ovs?rop“o“STSi *•““> pričakujemo na njenem prvem prihod- Jdi d faza naše us.avne reforme ki smo velja tokrat posvetit, nekaj ^ cijsko v^Dozornos^11 ^ ^ pv'ovv'lIl‘ 1""vaj Zbor narodov zvezne skupščine je na zase- dorovič je v svojem ekspozeju pred zborom Knt iq cnrpipl nrpHlno remihli danJu Prejšnji teden (minuli torek) že sprejel narodov poudaril, da je bilo to izredno de- ške^a d oračunfl974Pki naFbi v *lfmt besedilo predloga nove zvezne ustave. Uvod- javn0 obdFobje, tako na teoretičnem kot na šal 1.762,4 milijona dinarjev - toliko bo ni ekspoze ob tem je imel predsednik zvezne praktičnem ideološkem in političnem pod-J J ročju. Ob širokih razpravah je bil izveden praktičen preizkus novih načelnih izhodišč na podlagi prvega dela reforme — in tako je mogoče reči, da so v pripravah na novo ustavo sodelovali milijoni ljudi po vsej državi. V našo novo ustavo so vložene izkušnje vse naše skupnosti, pa tudi napredne težnje in hotenja vseh naših delovnih ljudi. Zvezni izvršni svet je sredi prejšnjega tedna - minuli četrtek - obravnaval in sprejel program akcije proti inflaciji; to naj bi bil, kot so poudarili, sestavni del akcijskega program za izvajanje zvezne resolucije o temeljih naše družbeno-ekonomske politike v letošnjem letu. Proračun v novi vlogi namreč za proračunske potrebe nujno zagotoviti denarnih sredstev za pokrivanje potreb in izvrševanje nalog, ki jih bo letos dolžna izvesti SR Slovenija. Ta znesek upošteva novo vlogo republiškega proračuna — to je prenos nekaterih dolžnosti (ki so bile doslej večidel proračunska kategorija) neposredno na samoupravne interesne skupnosti, razen tega pa vključitev nekaterih dosedanjih obveznosti republike (ki so bile doslej prav tako delno proračunska kategorija) kot dotacija računa za izravnavanje v gospodarstvu. Kot je ob tem poudaril republiški sekretar za finance Jože Florjančič - bistvena novost v oblikovanju letošnjega republiškega proračuna je zmanjšanje proračunske vloge v raz- „ naloga sedaj, po novih ustavnih načelih, pre- uresničevanju večje stopnje gospo ar ra- naša na neposredne porabnike in na inte- . znižanju poslovnih stro kov v gosp - resne skupnosti v gospodarstvu, in sicer prek skupščine Mijalko Todorovič - ki je med darjenju ob sočasnem razumnem zmanjšanju raznih oblik samoupravnega sporazumeva- drugim poudaril, da so sedaj pred nami vo- vseh oblik porabe, sprejetju ustreznin zascit-nja. litve, ki pomenijo korenito spremembo v pri- nih mehanizmov, ki naj bt preprečili preliva- Iz proračunskega financiranja pa se po merjavi s klasičnimi oblikami parlamentar- nje težav svetovnega gospodarstva nepo-novem prenaša tudi financiranje določenega nih volitev ter pomenijo povsem novo stanje sredno v naše tokove, slednjič pa naj pl v družbeno-političnih odnosov v naši sociali- tem okviru akcije proti inflaciji uskladili in-dela negospodarske porabe - prenaša se v stični samoupravni družbi. Volitve delegatov strumente našega gospodarskega sistema ter pristojnost republiških samoupravnih inte- in delegacij ter kadrovske rešitve v celotnem ukrepe tekoče ekonomske politike z odloč-resnih skupnosti, in sicer skladno z vnaprej novem družbeno-političnem ter državnem no protiinflacijsko politiko. Inflacijski toKo- mehanizmu bodo prvi preizkus naše poli- vi so še vedno najhujša bolezen našega go-tične pripravljenosti, da zares sprejmemo in spodarstva — in če želimo postaviti naš druž-začnemo izvajati nova ustavna določila, je še beni razvoj na zares trdna tla, se bomo mo dejal. rali z njimi spoprijeti prav na vseh frontah sprejetimi samoupravnimi sporazumi. povzamemo — republiški proračun, naj bi se torej po novem omejil predvsem na tisti del financijanja, ki zagotavlja nemoteno tedenski zunanjepolitični pregled Jugoslovanski predsednik je končal uradni obisk v Indiji in odpotoval v Dako, glavno mesto Bangladeša. Potovanje predsednika republike po nekaterih azijskih državah (po doslej znanem programu bo obiskal še Nepal) je seveda v središču pozornosti. PRIZNANJE DRŽAVNIKU IN HUMANISTU: v tudi topot zelo delovnem programu obiska predsednika Tita v Indiji je s svojo neposrednostjo in globoko občuteno toplino izstopal en dogodek: podelitev Nehru-jeve nagrade za mednarodno razumevanje, ki jo je naš predsednik dobil sicer že leta 1971, pa jo je lahko šele topot osebno sprejel iz rok indijskega predsednika Girija. Nehrujevo nagrado za mednarodno prizadevanje podeljujejo samo izjemnim osebnostim današnjega sveta, ljudem, ki so s svojo dejavnostjo vtisnili širšemu okolju neizbrisen pečat. Predsednik Tito jo je dobil za svoje dolgoletno delo na mednarodni politični sceni, za svojo pionirsko aktivnost na področju neuvrščenosti, za mirovna prizadevanja in za trud pri zbliževanjih narodov. Dobil jo je tudi za svoj globok in izjemen humanizem, za nenehno prisotno skrb za človeka, njegovo življenje in delo. Nehrujeva nagrada za mednarodno razumevanje ni samo priznanje državniku, marveč tudi humanistu, mislecu. Podelitev tega priznanja je tokratni predsednikov obisk v Indiji obarvala še s posebno prisrčnostjo, značilno sicer za vsa Titova potovanja v to prijateljsko deželo, ki jo je obiskal že petkrat, prvič leta 1954. V trenutku, ko to poročamo, sicer še niso objavili običajnega skupnega poročila o indijsko-jugoslovanskih političnih pogovorih, kljub temu pa je mogoče s precejšnjo mero zanesljivosti Eovedati, kaj so govorili in tudi aj so sklenili med srečanjem Tito - Gandhi. Pogovori so, kot je to običaj, zajeli tako dvostranske odnose, kot pregled najpomembnejših mednarodnih tem. Kar zadeva slednje, so še posebno pozornost namenili delovanju neuvrščenosti. Kot je znano, je po končani konferenci na vrhu v Alžiru izbruhnila četrta izraelsko-arabska vojna, ki je v mnogočem (deni- Alžiru predvidela konferenca neuvrščenih kot pomemben člen v verigi dejavnosti ne-uveščenih držav med dvema konferencama. Na njem bi morali, sta menila Tito in Gandhi* jeva, razpravljati o različnih vidikih naftne krize, uresničevanju resolucij varnostnega sveta, ki zadevajo Bližnji vzhod in o vseh drugih zadevah, ki predstavljajo za neuvrščene življenjsko pomembna vprašanja. Med pogovori v New Delhiju sta obe strani znova izpričali tradicionalno prijateljstvo med Indijo in Jugoslavijo ter potrdili, da se stališča dveh strani ujemajo v vseh bistvenih vprašanjih. Kot pričakujejo opazovalci, je predsednik Tito izrekel povabilo, naj njegovi gostitelji obiščejo Jugoslavijo. Povabilo je bilo, se je zvedelo neuradno, sprejeto z zadovoljstvom, datum obiska pa bodo po diplomatski poti določili kasneje. Tito v Indiji OBISK V DAKI: Iz New Delhija je predsednik Tito s soprogo Jovanko in spremstvom odpotoval v Dako. Tudi ta obisk sodi med utrjevanje prijateljskih stikov med državama, izmed kB' terih je ta, ki jo sedaj naš pred' sednik obiskuje, stopila v sve tovno družino šele nedavno. Nobenega dvoma ni, da b0 predsednik Tito sprejet toplo it prijateljsko in da bodo pogovori z bangladeškimi voditelji (o k* terih bomo lahko izčrpneje p da se bo kralj Husein zadnji ski sestanek je dal dovolj jasne dnj januarja uradno mudil v Rom1*” smernice za delovanje. Tisto, nijj. List posveča napovedanem*1 kar je v tem trenutku zato bolj pomembno, je predvsem dosledno uresničevanje v Alžiru sprejetih sklepov. Pač pa sta ______________________ dva predsednika menila, da bi nemške agencije za razvoj bo P kazalo čimprej ddicati koordi-nacijski biro, telo, ki ga je v zum niji. List p< obisku posebno pozornost. KAIRO - ZRN bo dala Jordan« 40 milijonov mark posojila, ki V bodo uporabili za financiranje nac dolini reke Jordan. Delegat: tov v VWSa*)SEtAWT£ ra/zz200f- Mladinski pevski zbori v Posavju pridno vadijo. Letos spomladi jih bomo lahko slišali na skupni pevski reviji, ki jo namerava organizirati Posavska pevska zveza, da bi spodbudila sodelovanje amaterskih pevskih skupin vseh starosti. Na sliki pevke iz brežiške občine. (Foto: J. T.) Srez tajni kane gre Komisija ‘za ugotavljanje izvora premoženja v Krškem ugotavlja, da brez poklicnega tajnika ni kos obsežnemu delu, ki ji ga nalaga družbena skupnost. Resda ima oporo pri davčni upravi, vendar je to premalo. OSEMENJEVALNICO TUDI V ZAVRATEC y&' Občani obeh Hubajnic, Primoža, Impol, Orel, Zavratca in Brezovega so že pred leti izrazili ( željo, da bi imeli bliže osem-I enjevalno postajo. V Zavratcu I je prazen hlev vdove Žnidaršič, ki bi bil za to primeren. Ose-. menjevalec bi se tu lahko ustavil na poti iz Sevnice na Studenec. K. Z. Gradisovci predelujejo novomeško kanalizacijo, Dolenjska vodna skupnost iz Novega mesta pa širi ozko grlo sevniške kanalizacije od železniške postaje do TVD Partizan, kar je prejšnja leta povzročalo izlive odplak v skladišča. Nenavadno mila zima gre delavcem na roko. (Foto: Železnik) Obiskovalcev razstave ptic v Kočevju, ki je trajala do zadnjega januatja, niso privlačevale samo ptice, ampak tudi bogat srečelov z okoli 2.000 dobitki. Okoli bobna, v katerem so bile srečke, je bilo vedno precej živahno. Več o razstavi na zadnji strani. (Foto: Jože Primc) Na novomeškem Glavnem trgu že ođ novega leta sameva podrt kandelaber in čaka na koga, ki bi ga postavil nazaj. „Kdo neki ga je podrl? “ se sprašujejo mimoidoči, nihče pa se ne sprašuje, kdo je odgovoren, da bi ga postavili nazaj. (Foto: B. Krže) Ker so jih obiskovali le davkarji... Komunisti in tudi člani drugih družbenopolitičnih organizacij moramo spremeniti metode svojega, dela. Obuditi bomo morali pozabljeni aktivizem, ki sicer marsikomu ni všeč, izkazalo pa se je, da je lahko tudi zelo učinkovit. Tako so menili na zadnji seji občinske konference ZKS v Črnomlju. Sejmišča , NOVO MESTO - Na ponedeljko-- venJ. sejmu je bilo naprodaj 306 i Prašičev, mlajših od 12 tednov, in ; starejših živali. Prodali so 296 prašičev; kupci so morali za mlajše odšteti od 490 do 620 dinarjev, za jterejše pa tudi do 900 dinarjev. Promet je bil srednje živahen, kupci so bili pretežno iz dolenjskih občin, c^ne pa v primeijavi s prejšnjimi nespremenjene. BREŽICE - V soboto so na sejmu prodajali 484 mlajših in 26 starejših prašičev. Za mlajše, ki so J* prodali 397, so zahtevali prodajalci po 28 do 30 dinarjev za kilo-žive teže, za starejše, ki so jih Prodali 18, so zahtevali za kilogram «ve teže po 18 dinarjev. Na sestanku na Dolžu pod Gorjanci Navadili smo se klicati ljudi k sebi, namesto da bi šli sami k njim. Na prebivalce bolj oddaljenih manjših vasi in zaselkov smo kar pozabili in jih prepustili vplivu drugih, tistih, ki jim je prišlo forumsko delo družbenopolitičnih organizacij zelo prav in so to slabost naše družbe iz- Kmetijski kotiček Dognojiti z dušikom Vsa dušična gnojila se hitro topijo, zato ozimnemu žitu z nJUni ne moremo pognojiti „na zalogo" ob jesenski setvi podob-no> kot smemo storiti s fosfornimi in kalijevimi gnojili. Dušična gnojila bi se iz tal prehitro izprala in ne bi delovala takrat, ko jih mlado žito najbolj potrebuje, to pa je spomladi, ko začne rasti. Zato polj edelec ozimnemu žitu, predvsem pšenici, dognojuje V tem dognojevanju in izbiri intenzivnih sort pšenice pravzaprav ključ do velikih pridelkov. Kmetijski strokovnja-so te stvari v naših razmerah natančneje raziskali in priporo-'p* tako imenovano jugoslovanskometodo dognojevanja, ki se Qei.no razlikuje od italijanske, saj v Italiji raste pšenica v drugačnih okoliščinah. Torej: fosforna in kalijeva gnojila ter nitrofoskale z malo WŠika zadelamo v zemljo ob setvi, z dušikom pa dognojujemo. Italiji dognojujejo že pozimi, pri nas pa to ni potrebno, ker zaradi hujšega mraza rastline bolj mirujejo. Dognojiti pa je obvezi10 potrebno zgodaj spomladi - še preden se začne spomladanska rast. V tem najbolj odločilnem obdobju potrosimo na he-/rr .150 do 200 kg nitromonkala (KAN) ali 75 do 100 kg ^nine (uree). Kot je videti iz navedenih količin, z gnojenjem ^eeno ne pretiravamo, saj bi sicer preveč pognali pšenico v rast, 7* bi kasneje celo polegala, premočno pa bi spodbudili k rasti tudi plevelne rastline. ^.^ato dognojujemo še enkrat — takrat, ko posevek kolenči. £une rastline delajo kolenca, ki jih lahko otipljemo med Usti. , 0 je čas druge polovice aprila. Tokrat količine dušičnega gnoji-nialo zmanjšamo (trosimo od 100 do 170 kg nitromonkala). tem času škropimo tudi proti plevelom v žitih s herbicidi; oba Postopka, gnojenje in škropljenje proti plevelu, pa lahko opravi-m° hkrati. fn še tretjič lahko dognojujemo, vendar pa to ni več tako jno potrebno. Tretjič dognojujemo v času med klasenjem in vgf. ®nJem žita. Ugotovili so namreč, da potrebuje žitni posevek >ko dušika v zgodnjem poletju, med klasitvijo in voščeno koristili. In jo še izrabljajo v svoje namene. V cerkvah ponujajo prebivalcem svojo ideologijo, ki se ljudi, če niso dovolj trdni, še posebno pa, ker so „zapuščeni44 od družbenopolitičnih organizacij, kaj hitro „prime“. To pa se nam lahko nekoč hudo maščuje. Spoznanje o potrebi delovanja v vaseh in zaselkih najbrž ni prišlo prepozno, pet minut pred dvanajsto pa! Vendar le v primeru, če bodo člani družbenopolitičnih organizacij izpolnili dano obljubo, odšli v vasi, med ljudi, jim pomagali in prisluhnili njihovim željam in potrebam. Zaupanje ljudi se bo tako gotovo vrnilo, tudi tam, kjer je delno že izgubljeno! B. P. Le izjema: mleko in dva teleta povrhu Le kriza strezni? Ivan Pompe iz Križa pod Lisco je v potu svojega obraza redil krave, oddajal mleko, računal in potem dejal našemu novinarju: „Nak, sedanja cena je mnogo prenizka. Mleko bi moralo biti po tri dinarje! Kaj je danes 1,90 dinarja? Koliko dobiš/a ta denar? Zakaj že skoraj dve leti ne popravijo cene?,l‘ Mleko je najbolj stalen vir dohodka na kmetijah; prav temu viru pa se mnoge že odpovedujejo. Sicer pa najbolj zgovorno pokažejo podatki največjega kupca in zbiralca mleka — Ljubljanskih mlekarn. Na nedavni seji poslovnega združenja je direktor inž. Perovšek sporočil, da je bil po odkupu mleka lanski december najslabši v zadnjih desetih letih, zato je odločno zahteval popravek cen oziroma premij za mleko. Dobil je sicer zagotovilo, da se bo vse v kratkem medrepubliško uskladilo in uredilo (medtem so se republiški kmetijski sekretarji že sestali), vendar pa tako počasno ukrepanje zagotovo že pušča posledice v reji krav in pridobivanju mleka. Tohko truda in časa je treba, preden” se kmet usmeri v to dejavnost, preden se organizira odkup, potem pa tako poceni, na očeh vsem, zapravljamo doseženo. Leta 1966 je veljala odkupna cena mleka 1,02 din, leta 1972 pa 1,92 din, po enaki ceni pa bi ga hoteli imeti v letu 1974(? !) Ali je treba res čakati, da se zastavljeno delo -podira, da šele kriza, ki nujno sledi, strezni nas vse? Resda vsaka šola nekaj stane, ni pa nujno, da po že opravljenem izpitu - spet pademo. M. L. Še nezanimivo? Pred leti je bilo dosti govorjenja o gradnji pretočnih hidrocentral na Savi. Stale naj bi od Renk tja do Krškega. Vsako leto naj bi proizvedle okrog milijardo kilovatnih ur električne.energije. Baje naj bi šlo za 200 mW instalirane moči, kar je več kot premore nova termocentrala Trbovlje II. Nekaj takih pretočnih central naj bi stalo v sevniški občini. Kot se je lep čas veliko govorilo o teh centralah, je zatem vse o njih naenkrat ostalo nekje v predalih. Baje naj bi šlo za nerentabilno naložbo. Kako je s tem danes, ko je vse več težav s takimi viri, kot sta premog in nafta in se predvsem slednja vrtoglavo draži? Pridobivajo ti načrti kaj tudi na vrednosti z zamislimi za hlajenje jedrskega velikana v Krškem? Po nekaterih načrtih naj bi v blejskem kotu pri Radovni zgradili veliko akumulacijsko jezero, ki naj bi zagotavljalo Savi dovolj vode tudi v sušnih časih. To bi pomenilo torej stal-nejšo raven za savske pretočne cen- trale. Ob sedanjem pomanjkanju električne energije bi bilo dobro spet slišati, kaj so danes še vredni načrti za savske elektrarme! A. Ž. V Sloveniji rojstva naraščajo Žive številke Število porok v Jugoslaviji upada, medtem ko je ločitev približno toliko, kot jih je bilo pred 23 leti. Tako govore najnovejši podatki Zveznega zavoda za statistiko. V preteklem letu je bilo v državi sklenjenih 8,8 zakona na 1000 prebivalcev obenem je bila 1,1 ločitve. Največ so se poročali na ožjem ozemlju Srbije (9,2) najmanj pa v Črni gori (6,5 na 1000 prebivalcev), toda zato imajo Črnogorci tudi najmanj razvezanih zakonov: samo 0,5. Kaže, da se tu težko odločajo stopiti v „kletko“, toda ko so enkrat notri, ne siliio ven. Statistiki ugotavljajo dalje, da je, kot že nekaj let, nataliteta naraščala samo v Sloveniji, sicer pa je bilo lani v Jugoslaviji na 1000 prebivalcev 17,8 živo rojenih otrok. Zanimiv pojav je, da je število rojstev lani začelo upadati na področju Kosova, Makedonije in Bosne, ki jih štejemo za predele z največjo nataliteto v SFRJ. Slovenci smo v tej statistiki še enkrat pri vrhu, in sicer glede števila umrlih. Poprečna umrljivost je znašala v državi 9 na 1000 prebivalcev, v Vojvodini, Sloveniji in na Hrvaškem pa je umrlo poprečno 10,5 ljudi. Z najmanjšo umrljivostjo se lahko ponašajo v Črni gori, kjer so zabeležili 5,5 umrlih na 1000 prebivalcev. R. B. - Korakanje po kompasu (Karikatura: Marjan Bregar) rredtio^e s pognala globoke korenine v tem zaostalem delu Slovenije. Zavzeti amaterji radijskega krožka v Brezini, občinski odbor Socialistične zveze in občinski ljudski odbor so 1962. leta začeli resno načrtovati ustanovitev lokalne radijske postaje v Brežicah. Leto dni pozneje je predlog s sklepom potrdila občinska skupščina. Sprva se je brežiški radio oglašal samo ob nedeljah, potem postopoma dvakrat in trikrat na teden, zdaj pa mu lahko prisluhnemo že štiri dni v tednu. Tisoč šesto oddaj v destih letih — to je že uspeh, zlasti če upoštevamo začetne težave in stalno pomanjkanje sodelavcev. Vzporedno s širjenjem programa se je izboljševala tudi kakovost in pestrost oddaj. Leta 1964 je imel Radio Brežice 4300 ur lokalnega programa. Ce ure spremenimo v dneve, potem je to 180 dni neprekinjenega oddajanja podnevi in ponoči. V desetih letih obstoja se je lokalni radio uveljavil kot pomemben vir obveščanja prebivalstva v brežiški in krški občini, poslušalce pa si je pridobil tudi med Slovenci v Zagrebu. Najbolj zvesti so ostali Med stalno zaposlenimi (običajno sta to dva človeka, če imajo srečo, tudi trije) je od vsega začetka tam radijski tehnik Ljubo Stoeger, ki razen tehničnega dela že vrsto let pripravlja in oblikuje glasbeni program, prevsem oddaje „Občani čestitajo in pozdravljajo44. Najzvestejša honorarna sodelavka je napovedovalka Božena Češnovarjeva. Pred mikrofonom je ob ustanovitvi radijske postaje nastopila kot dijakinja zadnjega letnika gimnazije. V desetih letih se je ob njej izmenjalo deset spikerjev, trije ženski in sedem moških glasov, med katerimi je Janez Pirnat najvztrajnejši, saj napoveduje že devet let in pol. Božena prihaja v studio trikrat na teden. Kadar so prazniki in snemanje odpade, se ji zdi, da nekaj manjka, tako se je vživela v to vlogo. Napovedovanje zahteva točnost in zbranost, jemlje ga kot službo, ki je ne sme zamuditi. Sicer pa en sam njen stavek vse pove: ,,Tu se zares dobro počutim, zato tudi vztrajam.“ Ob tem ne pozabi pristaviti svojih želja po močnejših oddajah in po tem, da bi imeli tudi oddaljeni poslušalci boljši sprejem v zimskih dneh. šteješ minute. Največkrat sem sam za vse. Zaradi tega se ne morem specializirati. Lotiti se moram vsega, od gospodarstva do kulture in športa. Zaradi pomanjkanja ljudi je naš radio predvsem informator in spremljevalec dogodkov. Za poglabljanje in specializacijo, žal, ni časa. In še nekaj. Radijski novinarji nikoli ne vidimo sadov svojega dela, ker gredo v eter. Človek nima oprijemljive ocene samega sebe, nima zadoščenja, ker tistega, kar naredi, že jutri ne more več pokazati. Mizar, klepar in še marsikdo lahk pokaže svoj izdelek, se z njim postavi, tu pa nič. Zaradi tega imamo najbrž vsa leta težave z novinarskim kadrom. Ljudje se težko odločijo za ta poklic, ker ni omejenega delovnega časa, ker moraš biti na razpolago v petek in svetek, ker zase vnaprej ne moreš reči, kdaj boš prost. Tudi dopisnikov nam manjka. Marsikaj pa se je spremenilo, če želimo, da občani sami spregovorijo v mikrofon. Včasih so se branili, zdaj se radi odzovejo, to je zanje nekaj čisto domačega, običajnega. Iz šole v radijski studio Prvi redno zaposleni urednik brežiškega radia je Vlado Podgoršek. Na to mesto je prišel pol leta po ustanovitvi postaje. Na začektu si je pomagal le z izkušnjami, ki jih je imel v dijaških letih kot urednik srednješolskega glasila. „To najbrž ni zadostovalo, kajne? “ „Seveda ne, saj je ta medij precej drugačen. Od mene je zahteval dodatno izpopolnjevanje. Dvakrat sem bil na praksi na inštitutu za novinarstvo v Beogradu, poslušal pa sem tudi predavanja na fakulteti za sociologijo, družbene vede in novinarstvo. Obiskoval sem še seminarje pri Društvu novinarjev Slovenije. “ „Kako zdaj, po toliko letih izkušenj, gledate na svoje delo? “ „Poklic radijskega novinarja je zelo zanimiv in dinamičen, njegova slaba stran pa je, da delo ni nikoli končano. Uslužbenec v pisarni reši spis, ob dveh zapre predal in delovni dan je zanj končan. Tukaj pa čas človeka neprestano priganja, z mislimi niti doma ne moreš biti stran od dogodkov, priklepajo te jutrišnje naloge in že vnaprej omogočiti preureditev oddajnika, da bodo slišali njen glas vsi, ki jim je namenjen. Sicer pa ne bo odveč, če vse te misli podkrepim z nekaterimi besedami - našega poslanca in predsednika prosvetno-kultur-nega zbora slovenske skupščine Miloša Poljanška na nedavni jubilejni proslavi: Postopoma iz zaostalosti — Ustanovitev radijske postaje v Brežicah je bil izreden kulturni dogodek in velik delovni uspeh, četudi se nam zdi to danes povsem naravno. Brežice so se tedaj začele prebijati iz raz- mer resnega zaostajanja za siceršnjim razvojem v Sloveniji in Jugoslaviji. Prebivalci te občine so premagali meselnost, da bo prišla pomoč, s katero bi presegli zamudništvo, od drugod. Zavedeli so se resnice, da bo zaostalost mogoče premagati samo z ustvarjalno močjo lastnih sil in svojih ljudi. Delavci in delovni ljudje ter njihovi zastopniki v občinski skupščini so začeli snovati prve korake iz zaostalosti in načrtovati pota za uspešnejši materialni in družbeni razvoj. V takšnih razmerah se je pokazala zadrega, kako hitro seznanjati občane in vse delovne ljudi s stališč političnih in predstavniških fo- rumov, kako doseči kar najbolj množično in hkrati neposredno povezanost v občini in onstran njenih meja. Tednik ni več zadoščal, čeprav še danes opravlja svojo nalogo. No, in ponudila se je nova možnost. Kmalu po osvoboditvi se je v našem hitrem razvoju močno razširila mreža radijskih sprejemnikov, kar je pomenilo za sredstvo sodobnega obveščanja — radio — bistveno večji vpliv. Radio je naenkrat postal prvi vir informacij. Leta 1970 je brežiška postaja podpisala pogodbo z RTV Ljubljana, s katero je trajneje urejeno tudi finančno vprašanje. Kmalu po ustanovitvi je uredništvo navezalo stike s sosednjo, prijateljsko občino Krško in v svoj program vključilo širšo problematiko Spodnjega Posavja. Delež programa za krške občane je tolikšen, da že lahko govorimo o regionalnem povezovanju tudi na tem področju informiranja. JOŽICA TEPPEY Pred mikrofon žive ljudi „Kaj obetate poslušalcem v enajstem letu obstoja? “ „Naš program bomo še izpopolnjevali. Živimo v času, ko pomeni dobra obveščenost del delovnega procesa. Zavedamo se, da je le dobro informiran delavec tudi dober samoupravljavec. V Posavju opažamo zadnja leta povečano aktivnost, resnejša stremljenja po hitrejšem razvoju pokrajine, z vsem tem pa raste tudi pomen radia kot sodobnega in hitrega sredstva obveščanja. Program bomo usmerjali tako, da bo v njem vedno pogosteje nastopal živ človek. Mikrofon bomo še večkrat ponudili delovnim ljudem, soustvarjalcem našega družbenega sistema, tistim članom naše skupnosti, ki se najpogum-neje spoprijemajo s problemi časa. Velike naloge nam nalaga predkongresna dejavnost Zveze komunistov, nadaljnje uveljavljanje ustavnih sprememb itd. Veseli bomo, ko se bo uresničila misel predsednika občinske skupščine Vinka Jurkasa, naj bi postali sodelavci radijskega programa vsi tisti občani - od delavcev do izobražencev - ki s svojimi prispevki lahko ustvarjalno vplivajo na naš bodoči razvoj in ki bi izboljšali tudi kakovost našega sporeda. Radijski postaji bomo morali čimprej Tišina, snemanje! Pred mikrofonom v studiu Radia Brežice bereta poročila Željko Šepetave in Božena Češnovar. Željko je novinec, Božena pa je napovedovalka že deset let. (Foto: Jožica Teppey) VELEBLAGOVNICA nama KOČEVJE 0D 31.1.1974 DO 6.2.1974 ZAVESE S JO POSTELJNINA # ODEJE IN PREGRINJALA % POHIŠTVO IN DEKORATIVNO BLAGO PREPROGE IN OBLOGE TAL KUHINJSKO IN NAMIZNO PERILO # PERJE FROTIR BRISAČE POPUST 10% KUHINJSKO POHIŠTVO POPUST 8% PRALNI STROJI IN HLADILNIKI GORENJE POPUST 10% nama LJUBLJANA-KOĆEVJE-ŠK. LOKA-VELENJE Iz tistih dni rane mladosti so ;'Se mu vtisnili neizbrisni spomini. V številni družini, kjer sta najmanj dva spala na isti postelji in kjer je mama skrivala kruh zaradi revščine, še noči niso bile mirne. Ko je oče priroban-til pijan domov, sta se z materjo najprej glasno prepirala, potem so padale batine. In nič kolikokrat so morali prestrašeni otroci sredi noči iz skromne postelje bežati kamorkoli, kajti kdor je ostal v hiši, jo je skupil. Čim večji je bil, tembolj se je izpgibal doma. Družbo, prijateljstva in razumevanja je iskal drugod - pri prijateljih, ti pa so bili že izprijeni. Tak je kmalu postal tudi Igor sam. Pri 14 letih je prvič kradel. Sosedovim je vzel denar, da si je kupil slaščice in strašilno pištolo. Sodišče mu je takrat izreklo vzgojni ukrep: strožje nadzorstvo staršev. Ni bilo uspeha! Nekoč je šel kar z doma in se s prijateljem potepal po večjih mestih, šolo pa obesil na klin. Nihče ni vedel, kje je. Dobili so ga, koje v obmorskem mestu vlamljal v avtomobile. Sledil je nov vzgojni ukrep: strožj nadzorstvo skrbstvenega organa. Prav tako ni zaleglo! Začasno je Igor spet hodil v šolo, toda po dveh letih so ga dobili pri vlomu. Tako je pristal v vzgojno-poboljševalnem domu v Radečah. Ko je bil iztrgan iz okolja, ki je kvarno vplivalo nanj in ko je prišel k vzgojiteljem, ki so mu kar naprej vcepljali v glavo delovne navade in moralne nauke, je šele spoznal, je prav in česa ne sme. Igor je zdaj tak fant, da bi gore premikal. Ker se je v domu tzučil obrti, je dobil na prostori zaposlitev in glej: postal je drug človek! V podjetju ga “najo radi, nikdar se ne dotakne tuje imovine, mlajšim bratom pomaga in jim svetuje, pa tudi materi je kot najstarejši sin v pomoč zoper očeta alkoholika. ki čedalje bolj propada. Postal je glava družine. Objestna trojka Matija, Toni in Gorazd so odraščali v družinah, kjer ni ničesar manjkalo. Zlasti pri prvih uveh je bilo vsega raje preveč kot pramlo. Fantalini so bili v šoli kar pridni, po pouku pa so ^ iz iger, kjer so se šli Koman-če in Apače, prelevili v kavboje m ljudi iz Čikaškega podzemlja. K°t v filmu. Iz same objestnosti so začeli vlamljati v avtomobile. Ker jih niso takoj zalotili, so se spravili še na večje podvige. Sledili so vlomi v stanovanja. 5 (12801 - 31. januarja 1974 IMENA SO IZMIŠLJENA - ZGODBE PA RESNIČNE Bi morali... PAHNMIMSMNSKim Kriminalci iz vrst še nedoraslih otrok postajajo tudi pri nas, zlasti v večjih mestih, vse nasilnejši in številnejši - Zakaj vse to? - Na Dolenjskem smo glede tega še v ugodnem položaju, pa vendar: mladinski kriminal imamo in pred njim ne moremo zapirati oči Ko so prišli pred sodišče za mladoletnike, je bila za njimi že cela serija vlomov. Najprej so bili pod nadzorstvom skrbstvenega organa. Fantje so za leto dni prenehali s kriminalom, vendar jim žilica še ni dala miru. Ko so drugič prišli pred sodnika, se je spet razgrnila v obtožnici nova serija vlomilskih akcij. Sodišče se je po tem odločilo za mladoletniški pripor. Samo dva meseca so bili tako rekoč za rešetkami, že so se streznili. Spoznali so, da so močno zablodili in da jih taka pot vodi samo iz zapora v zapor. Prevzgoja je tudi pri njih zalegla. Odslej je minilo že nekaj let. Matija in Toni sta po osemletki končala še strokovno šolo in imata službo, kjer kolegi skorajda ne morejo verjeti, da sta vlamljala. Gorazd se je po obveznem šolanju izučil poklica in z njim prav tako ni več težav. Je že pri vojakih. Rezervacija v zaporu Pero je izrazita žrtev svojih staršev. Strašno ga je potrlo, ko so ga v nižjih razredih vaške šole otroci zasmehovali, da ima ata ljubico. In ko sta se z materjo razvezala in je Pero ostal pri njej, ni imel več doma. Da je ženska lahko preživlja otroka, je vse dni delala, zvečer pa se je utrujena vračala domov. Pero, ki ni nikdar pozabil žaljivk na očetov račun, se je hotel pred vrstniki izkazati drugače. Mama mu ni mogla dati denarja, da bi si kupil priboljške, da bi šel kdaj v kino in da bi se vsaj po materialni plati lahko enačil s sošolci. Ti so iz bližnjega mesta vsak dan hodili kazat lepe stvari. In Pero je kradel najprej v šoli. Potem ie vlamljal pri sosedih ter iskal denar, za katerega I'e večinoma vedel, kje je skrit, o sklepu sodišča za mladoletnike je moral v vzgojni zavod. Končal je osemletko, se kesal vsega, kar je naredil, in trdno obljubljal, da bo pošteno živel s svojim delom. Žal ni bilo tako. Začasno delo je pogosto menjaval, odkrili pa so ga, da je vlomil celo v blagajno podjetja, kjer je bil zaposlen. Drugi ukrep sodišča je bil: vzgojno-poboljše-valni dom Radeče. Tri leta je prebil v domu, in ko so ga z 19 leti odpustili, je kazalo, da se bo končno le spometoval. Toda Pero ni vzdržal. Po 6 mesecih prostosti je bil tretjič pred sodniki. Tokrat že pred rednim sodiščem, ker ni bil več mladoleten. Zdaj prestaja kazen v KPD Dob. Značilno za Pera je, da je vsakokrat kazal silno skesanost, vse priznal in obljubljal, kako da bo drugačen, vendar je znova in znova zapadel v kriminal. Vse kaže, da zanj ni druge poti kot iz kriminala v zapor. Za družbo in sorodstvo tako rekoč izgubljen človek. Koliko mladih kriminalcev? Vse tri zgodbe so iz resničnega življenja in iz spisov Zlate Savelj, sodnice za mladoletnike pri okrožnem sodišču v Novem mestu, le imena so spremenjena. Podobno ozadje: nesporazumi v družini, alkoholizem, zelo slabe ali zelo dobre gmotne razmere, so tudi pri vseh ostalih mladih kriminalcih. O tem sva se pogovarjali s sodnico Šavlje-vo. — Mar na Dolenjskem mladinski kriminal narašča? Koli-. ko mladih stranpotnikov je bilo lani obravnavanih in kaj največkrat zagrešijo? „Če se izrazim v številkah, potem smo imeli lani 4 primere manj kakor prejšnje leto. Pred okrožnim sodiščem za mladoletnike je prišlo v letu 1973 samo 32 zadev, leta 1972 pa 36. Iz tega lahko sklepamo, da mladinski kriminal ne narašča. Velike tavine in vlomi so kazniva dejanja, ki mlade stranpotnike najbolj privlačijo. Lani je bilo med 32 zadevami kar 26 velikih tatvin, ena huda telesna poškodba, en rop, tri prometne nesreče s smrtnim izidom in en primer sovražne propagande “. - Statistika kaže, da je med mladoletnimi prestopniki največ fantov, stari pa so od 14 do 18 let. Kaj pa dekleta v tej dobi lahko zapadejo v prostitucijo? ,,Dekleta so pred našim sodiščem prava redkost. V treh letih, kolikor se jaz ukvarjam z mladoletniki, še ni bilo nobenega primera prostitucije ali sicer kaznivega dejanja, ki bi ga zagrešilo dekle - domačinka. Pred dvema letoma smo imeli dva primera spolnega zlorabljanja mladoletne osebe, vendar dekle ni bilo iz naših krajev.“ — Kaj pa mladoletne tolpe in mamila? Smo okuženi tudi s tem zlom? „Zaenkrat tega na območju novomeškega okrožnega sodišča ni. Organiziranih tolp nismo zasledili, pač pa slučajne družbe dveh ali treh fantov. O mamilih se sicer govori, vendar še noben primer ni bil odkrit in obravnavan pred sodiščem.“ - Kaj se zgodi z otrokom, ki je na primer zaloten pri vlomu? „Miličniki opravijo poizvedbe, potem gre ovadba k tožilcu. Ta zahteva uvedbo pripravljalnega postopka, nakar je osumljeni mladoletnik pismeno pozvan na sodišče k zaslušanju. Če ne pride, obvestimo starše, ako pa tudi to ne zaleže, je potreben prisilen privod. Je pa malo takih primerov, razen kadar gre za Rome. Ko je zbrano vse gradivo s poročilom socialne službe vred, kakšen je bil mladoletnik prej, v kakšnem okolju je doraščal itd. se sodišče odloči za ukrep. Glede na težo kaznivega dejanja pri mladoletnikih ni tako kot pri odraslih: lahko je ukrep blažji, če mislimo, da bo to več zaleglo. Pri mladoletnikih je namreč glavni cilj prevzgoja, ne pa ka-zen.“ — Kako se mladoletnik obnaša, ko pride pred sodišče? Je skesan, zakrknjen, laže? „Z vsakim skušam najprej najti človeški stik. Ko otroka vidim, se odločim: ali strožje nastopiti ali počasi in milo, da bi povedal po pravici. Več kot 90 odst. jih prizna kazniva dejanja in se kesa. Z zares zakrknjenimi doslej še nisem imela opravka. Prav glede pravilnega in najbolj učinkovitega stika z mladoletnim prestopnikom imamo sodniki za mladoletne večkrat seminarje s predavanji iz psihologije, pedagogike, sociologije itd. Mladoletnika moramo obravnavati kot nedoraslo osebnost, brez lastnega pogleda na svet, kot labilno bitje, ki se še ne zaveda posledic kaznivega dejanja.44 Brezbrižnost se maščuje Z mladoletnimi prestopniki se ukvarja tudi socialna služba pri vsaki občinski skupščini. V Novem mestu, kjer deluje Center za socialno delo in imajo glede kadra in prostorov najboljše razmere med vsemi dolenjskimi občinami, je vseeno še velika vrzel. O tem je tekel pogovor s socialno delavko Darjo Podbevšek, v katere delovno področje sodijo mladoletniki. — Ukrep sodišča se večkrat glasi: strožji nadzor skrbstvenega organa. Po pravilih bi morali za prevzgojo takega otroka narediti program strokovnjaki: pedagog, psiholog itd. Kakšna pa je praksa? „V centru sicer imamo take strokovnjake, vendar delajo honorarno na drugih področjih in so preobremenjeni, da bi se ukvarjali še z mladinskim prestopništvom. V hujših primerih pošljemo mladostnika v tedensko obdelavo Ljubljano, največkrat pa prevzgojni program naredim sama. Po svojih najboljših močeh. Tak prevzgojni načrt ima dve smeri: privzgaja-nje delovnih navad (priskrba delovnega mesta) in moralno-etično osveščanje, kamor sodijo pogovori in sodelovanje. Zdaj poskušam z novo metodo skupinskega dela. Sestajajo se prestopniki med 16 in 18 letom in Ko ugotavljamo, da mladinski kriminal na Dolenjskem na srečo za zdaj še ni dobil širšega razmaha, pa hkrati lahko rečemo, da glede tega niso lepi obeti za prihodnost. Ker je vse več žena zaposelnih, je po domovih vse manj časa za otroke. Pa vendar sta v prvi vrsti oče in mati odgovorna za otroka m njegovo vzgojo. Potem pridejo na vrsto še šola, organizacije in širša družba. In ta širša družba? Vse je lepo zapisano, kaj bi morali. Samo nekaj citatov iz gradiva, ki je bilo pred letom dni obravnavano v Portorožu na širšem slovenskem seminarju o pojavih mladinske kriminalitete. 0 „V Sloveniji je ok- 0rog 30.000 osebnostno mo-a tenih otrok in mladostnikov Jv starosti od 5. do 19. leta, wki bi potrebovali specializira-0no v^gojnosvetovalno obrav-£navo. (Gre za vsakega 15. •otroka oziroma slovenskega mladostnika!) Potreben je % perspektivni razvojni proigram vzgojnih posvetovalnic. ^Okrpc leta 1990 naj bi imeli ^21 do 25 organizacijskih Wenot vzgojnoposveto valne 0službe v 18 krajih. V kratko-0ročnem programu do 1976 •pa bi morali povečati zmogljivosti obstoječih vzgojnih 0 posvetovalnic in ustanoviti 0tri nove posvetovalnice.44 A(Med njimi je tudi novome-Jška). a ... „V srednjih šolah in ^domovih moramo zagotoviti “več vzgojnega dela, tako z 0učenci kakor s starši. Zlasti 0v večje šole je treba vpeljati ^šolske svetovalne službe: šolskega psihologa, socialnega Vdelavca, pedagoga.4* ^ „Kdorkoli je analizi- Wral podatke o obiskovalcih 0kina, se kaj hitro prepriča, £da so najštevilnejši v starosti •od 17 do 19 let v ožjem in od 10 do 25 v širšem izboru. 9Previloma so to še nedokon-£čno izoblikovane osebnosti, Azato nam nikakor ne more ^biti vseeno, kakšen program “jim bodo ponujali. Pri nas 0imamo izjemno situacijo, da A lahko vsakdo gleda kakršen-^koli film.44 0 In tako naprej. Pred le- •tom dni so torej govorili v glavnem o načrtih, kaj bi ^morali narediti, da bi bilo ^drugače, boljše. Vprašajmo ^se zdaj: kaj smo že naredili? jMalo? Premalo? Nič? • ^ RIA BAČER DOLENJSKI LIST V drugi tretjini preteklega stoletja so imeli revščino za glavni vzrok kriminala, alkoholizma in prostitucije. Danes se nam kaže človekov materialni položaj samo kot eden čini* teljev za iztinenje človeka, ne pa več odločilen. V zadnjih desetletjih so raziskave ovrgle tudi mnenje, da je delinkvetno obnašanje posledica dednostnih za-aiov. Vzroke za delinkventnost iščemo danes z analizo okolja, še posebno pogojev za osebnostni razvoj od najzgodnješe otroške dobe naprej. Človek se ne iztiri kar tako, čez noč! Prvi oblikovalec človekove osebnosti je družina. „In kdor ni bil deležen roditeljske ljubezni, ne bo znal nikoli ljubiti inbo slab član družbene skupnosti. Kdor v materi ni začutil sočloveka, ga bo iskal vse življenje zaman; ostal bo tujec v svetu, brez smisla za skupnost in skupni interes. Hodil bo po nekoristni strani življenja, ostal suha veja na drevesu človeštva.44 Tako se je izrazil o pomenu ljubezni staršev za otroka psihiater dr. Alfred Šerko. Če brskamo po zajetnih spisih mladinske kriminalitete, se nam v veliki večini ta misel potrjuje. Neurejen dom je izvor vsega zla. Imenujmo ga Igor si pripovedujejo težave in vzroke, ki so jih privedli v kriminal.44 - Kakšne so izkušnje centra glede vzrokov, ki mladostnika pahnejo na stranski tir družbe? ./o mojem Je vsega kriv neurejen dom. Če ni časa, da bi se starši posvetili otroku, potem prihaja do stranpoti neglede na materialno stanje družin. Veliko prestopnikov izhaja tudi iz razvezanih družin, kjer se starši vzgojno ne dopolnjujejo. Eden dovoli otroku vse, drugi je prestrog. Močno se pozna tudi vpliv slabe družbe in filmov. Posebna nevarnost preži na fante, ki pridejo z dežele v mesta. Dobijo delo, toda po službi se ne znajdejo. Tako pridejo v gostilno in naletijo velikokrat na prebrisanca. Lahkovernežu z dežele taki izvabljajo denar, in ko je fant že desetega v mesecu brez dinarja, začne krasti. V delovnih organizacijah se (z redkimi izjemami) nihče ne zanima za mladoletnika, kje se hrani, kje spi, s com se druži. Včasih pa gre pri nladostniku tudi za krajo iz :ompleksa ali za željo po uve-javitvi.44 — Koliko mladostnikov iz lovomeške občine je bilo lani obravnavanih na centru? „Imeli smo nekaj čez 60 primerov, med temi je bilo največ otrok med 13. in 18. letom. Puberteta je najbolj nevarna.44 tura n bra- anje Zadnji od trojice utemeljiteljev Z imenom dr. Vojeslava Moleta se ponašata Dolenjska in Novo mesto KRŠKI PROIZVAJALCI V »VEČERNI ŠOLI« ž I VKLJUČITE SE! Občinski svet Zveze kul-tumo-prosvetnih organizacij v Novem mestu vabi občane Novega mesta, mladino, ženske in moške, ki želijo sodelovati v kateri koli ljubiteljski (amaterski) kulturni dejavnosti, naj sporočijo svoj naslov občinskemu svetu ZKPO v Novem mestu, Prešernov trg 5. Vključili vas bomo lahko v: mladinski pevski zbor, mešani pevski zbor, moški pevski zbor, dramsko skupino, simfonični orkester, godbo na pihala, folklorno skupino, likovno skupino (slikaiji in ki-paiji), literarno skupino ali druge amaterske kulturne dejavnosti. Občinski svet ZKPO Novo mesto V___________________________> V daljni tujini v kraju Eugene v Oregonu (ZDA) ob Tihem oceanu je 5. decembra 1973 umrl znameniti Dolenjec dr. Vojeslav Mole. Bil je sicer 14. decembra 1886 rojen v Kanalu ob Soči, toda starši so bili Dolenjci, doma iz Škocjana pri Novem mestu oziroma iz Podgrada pod Gorjanci. Pokojni dr. Vojeslav Mole je bil odličen znanstvenik, kar ne dokazuje samo njegovo delo, ampak tudi častni naslov in službe, ki jih je opravljal. Že po letu 1931 je bil dopisni član Poljske akademije znanosti, a od 1. 1947 dalje redni. Od 22. decembra 1961 je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, na Poljskem pa častni član poljskega društva umetnostnih zgodovinarjev in imetnik Komandorskega križa Poloniae Restitutae. V osnovno šolo je hodil v Sežani in v Trstu. V gimnazijo sc je vpisal v Trstu in hodil v prvi razred eno polletje , v drugem semestru pa je že v Novem mestu. Starši so namreč imeli že enega sina (Rudolfa iz prvega zakona) v gimnaziji, ko pa je odšel od doma še drugi sin, družina z orožniško plačo ni več zmogla stroškov šolanja. Zaradi tega je oče vložil prošnjo za premestitev v tak kraj, ki ima gimnazijo, in na prvem mestu je omenil Novo mesto.Prošnja je bila uslišana in družina se je preselila v Novo mesto. Rodna dežela njegovih staršev se mu je tako vtisnila v spomin, da ni mogel nikdar več pozabiti Novega mesta in njegove okolice. Ko i<* hil na ie vsako leto * ur Osnovne šole »Janez Trdina“ iz Stopič, Grm, Bršlin, „Katja Rupena“ ter „Milka Šobar44 iz Novega mesta so se združile v skupnost OŠ Novo mesto. Pomemben organ posamezne TOZD (šole) bo svet šole. Vanj so vključili tudi starše, tako da bo odločanje o vzgojno-izobraževalnem delu bolj neposredno. Ravnatelj stopiške šole Ljubo Miloševič (na sliki) je na podružnici Dolž staršem učencev pojasnil, kakšne pravice bodo imeli kot delegati v šolskih organih. (Foto: Feliks Orel) Ulili Sentjakobčani uprizarjajo PRAVLJICO - Pravljico v dveh dejanjih „Hura soncu in dežju“ H. van Delfta uspešno uprizarjajo igralci Šentjakobskega gledališča v Ljubljani v režiji Bojana Kaplja. Koreografija v delu, ki pritegne tudi odrasle, je delo Janeza Mejača, glasbeno opremo pa je prispevala Iva Meše. (S. Skočir) VEČERNA OSEMLETKA - Na Senovem je delavska univerza odprla oddelek večerne osemletke. Pouk obiskujejo ljudje, ki so med rednim šolanjem obtičali v petem ali šestem osnovnošolskem razredu. Jeseni se bo večerna šola nadaljevala, na novo (do leta 1939) obiskoval Slovenijo in vedno je obiskal Novo mesto. Ob obisku novomeške študijske knjižnice po letu 1960 je dejal, da je najlepša mladostna leta preživel v Novem mestu in da se mu je za vedno vsadilo v srce. Ko je končal gimnazijski študij, je v Trstu odslužil V kinematografih so že začeli predvajati novi slovenski celovečerni igrani film „Pastirci4*, ki ga je France Štiglic zrežiral po znani mladinski povesti Franceta Bevka. (Foto: Franc Mikec) kadrovski rok in se posvetil študiju umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Študiral je na Dunaju, v Krakovu, Rimu in leta 1912 končal študij na Dunaju z doktoratom iz umetnostne zgodovine in klasične arheologije. Nato je šel za leto dni v Italijo in se spopolnjeval v stroki. Leta 1913 seje zaposlil pri Centralni komisiji za varstvo spomenikov na Dunaju in bil dodeljen deželnemu konservatorskemu uradu v Splitu. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je moral na fronto in tam je prišel v rusko vojno ujetništvo, ki ga je preživel v Sibiriji. Leta 1918 se je prostovoljno javil v I. jugoslovanski polk Matija Gubec in prevzel uredništvo glasila kulturno-prosvet-nega odbora I. jugoslovanskega polka. V tem glasilu Naš list je pisal pesmi (Otonu Zupančiču), nekrologe (Ivan Cankar), uvodne članke (Najvažnejše vprašanje, Domovina in mi) ter razne sestavke (Pipa tobaka, O Vidovem dnevu). List je izhajal leta 1919 v Tomsku in vsebuje sestavke v slovenščini, hrvaščini in srbščini. Ob tem listu se bolj ustavljam zato, ker ima menda edini ohranjeni izvod novomeška študijska knjižnica (dar dr. Rudolfa Moleta). Vojeslav sc je v Rusiji habilitiral in postal docent umetnostne zgodovine na univerzi v Tomsku. Nato se je dr. Vojeslav Mole vrnil v domovino. Spotoma je vzel s seboj še ženo Poljakinjo (prevajalka Ivana Cankarja v poljščino) in preživel nekaj lepih tednov pri materi v Novem mestu. Tedaj pa mu je ljubljanska univerza ponudila zaposlitev in tako je 1920 postal docent na ljubljanski univerzi. Predaval je klasično arheologijo in bizantinsko umetnostno zgodovino. S svojim znanstvenim delom sc je že tako pa bodo odprli podoben oddelek v Krškem za 5. in 6. razred. ZIMSKA LIKOVNA KOLONIJA - V organizaciji Dečjega doma Vladimir Nazor je bila v Karlovcu od 22. do 29. januarja zimska likovna kolonija, na kateri so delali znani ustvarjalci jugoslovanske naivne umetnosti, med njimi znanci s tre banjsekga Tabora likovnih samorastnikov in dolenjskih likovnih salonov: Dragutin Gaži, Dragica Belko-vić, Dušan Jevtovič, Franjo Vujčec, Martina Mehkek in Greta Pečnik. Zamisel je zanimiva, saj je bržčas to prvi primer skupinskega dela likovnih samorastnikov v zimskem času. ZA KULTURNI PRAZNIK -Občinski svet ZKPO v Brežicah bo tudi letos priredil vrsto slovesnosti v počastitev Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika. Zvesti dobrim izkušnjam zadnjih let bodo tudi letos popeljali po šolah slovenske umetniške besede književnike m ilustratorje. Ker želi take obiske hkrati več šol, bo prišlo v brežiško občino več skupin pesnikov, pisateljev in ilustratorjev. Nekaj imen literatov, ki bodo prišli med mladino, je že znanih: pisatelj Mtiko Kranjec, pisateljici Mimi Malenšek in Nada Kraigher, pesnik in urednik Cicibana Jože Šmit, humorist Frane Milčin-ski-Ježek, od ilustratorjev pa Božo Kos in Jelica Reicman. Obiski bodo 8. februarja. Ta dan bodo v Globokem priredili razstavo knjig v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Beremo, naj bi štipendije izplačevali dijakom in študentom na podlagi družbenega dogovora, ta pa naj bi poskrbel, da sc bodo fantje in dekleta šolali z družbenim denarjem tudi za poklice, v katere ni dotoka mladih moči. Ker bo to tako urejeno, da se bo denar za štipendije zbiral v skladih po stopnji pol odstotka od bruto osebnih dhodkov, bi bili strašansko v zadregi štipenditorji v manj razvitih občinah z manjšim številom zaposlenih. Da bi se temu izognili, predlaga republiški sindikat, naj bi z družbenim dogovorom uredili tudi prelivanje denarja iz bogatejših v revnejše občine. Ko smo na eni strani priča povečani skrbi družbe za štipendiranje in ko hkrati lahko ugotavljamo, da besede iz Titovega pisma in partijskih dokumentov še vedno žive in učinkujejo, pa bi mogli ob poznavanju tega, kako sc tej zadevi streže v praksi, izraziti precejšnjo zaskrbljenost. Iz razpisov za dodeljevanje štipendij, ki jih objavljajo delovne organizacije, je še vse preveč čutiti težnjo po štipendiranju visokošolskega kadra, in še v tem primeru najčešće željo po dodelitvi denarne pomoči kandidatu, ki končuje zadnji letnik. Premalo pa je iz teh razpisov razbrati željo organizacije, da bi sprejela pod svojo streho že srednješolskega štipendista, češ: Kdo ga bo pa toliko časa čakal, ko pa bi ga potrebovali prej danes kot jutri!" In še nekaj je očitno, česar tudi ne gre obravnavati samo obrobno: če se v podjetju že odločijo koga štipendirati, dajejo prednost otrokom zaposlenih, pri čemer jih običajno kaj malo zanima, ali bo kaj iz kandidata lai ne. Z lučjo pri belem dnevu pa bi morali iskati primer, da je dobil ob enakih pogojih prednost zunanji kandidat. J. JUST uveljavil, da so ga 1925 povabili Poljaki na Jagelonsko univerzo v Krakovu in mu ponudili stolico za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na novo ustanovljenem Slovanskem študiju (Studium slowianskic). Leta 1936 je postal direktor Slovanskega študija in v njem uspešno delal do zloma Poljske 1. 1939. Takrat se je vrnil v Ljubljano in kot univerzitetni profesor predaval na ljubljanski* univerzi bizantologijo. Po končani vojni so ga Poljaki poklicali nazaj in tam je zasedel prejšnje mesto. Leta 1950 je dobil stolico sza srednjeveško slovansko umetnost in postal vodja umetnostnozgodovinskega inštituta Jagelonske univerze in pa varuh grafične zbirke v knjižnici krakovskega oddelka Poljske akademije znanosti. Leta 1960 je bil upokojen. Pokojni dr. Vojeslav Mole je za seboj zapustil ogromno delo. Napisal je okrog sto temeljitih razprav (nekatere so izšle tudi v knjigah) o umetnosti iz strok, ki jih je predaval. Poleg tega je napisal še več kot 100 člankov s področja jugoslovanske srednjeveške arheologije. Obvladal je vse slovanske jezike in vse glavne evropske. Svoja dela je pisal v poljščini, ruščini, slovenščini, srbohrvaščini, francoščini in nemščini. Dr. Vojeslav Mole ni bil samo znanstvenik, ampak tudi pesnik. Pesmi je zlagal že na novomeški gimnaziji in jih kot dijak s psevdonimom pošiljal v Ljubljanski zvon. Nekaj pesmi je izšlo s pravim imenom v Ljubljanskem zvonu, ko je bil še osmošolec. Mole je mislil, da bodo izšle, ko bo že imel opravljeno maturo. Toda urednik jih je objavil prej in Mole se je bal kazni, ker je bil takrat Ljubljanski zvon za dijake prepovedan. Toda modri profesorji so to prezrli in uredili tako, da ni bilo posledic. Svoje pesmi je objavljal od 1, 1904 dalje v Slovanu, Ljubljanskem zvonu, Slovenski gospodinji, Omladini, Domačem prijatelju, Slovenskem jugu, Ilustrova-nem narodnem koledarju, Sokolskem vestniku, Slovenskem sokolskem koledarju, Našem listu, Dom in svetu, Mladiki in Glasu naroda. Izdal je dve pesniški zbirki: „Ko so cvele rože“ (1910) in „Tristia ex Si-beria (1920). Po tej zbirki je pesništvo opustil in se posvetil le znanosti. S smrtjo dr. Vojeslava Moleta je legel v grob zadnji izmed trojice utemeljiteljev slovanske umetnostne zgodovine: dr. Izidor Cankar - dr. France Stele — dr. Vojeslav Mole. BOGO KOMELJ S S * * * s N s ! 5 % Znanje dobiva veljavo Slavko Šribar: »Delavska univerza je uvedla £ mikavne izobraževalne oblike za občane« " Življenje zahteva znanje, izobrazba dobiva veljavo. To je bila izhodiščna misel za pomenek s Slavkom Šribar-jem, direktorjem krške delavske univerze, o tem, kakšne rste izobraževanja prirejajo in na čigavo pobudo. ,Prav kar smo sredi te sezone, “ je ugotovil Šribar. „Končuje se prvi letnik srednje ekonomske, hkrati pa že vpisujemo kandidate za drugi letnik. H koncu gre tudi redne izobraževalne oblike. Pogovorili se bodo tudi o možnostih za ustanovitev oddelka dopisne administrativne šole, za katero se zanimajo predvsem dekleta in žene. Predlogi so tudi za višje šole. Vpis v oddelke takih šol bo, kot kaže, že v naslendji sezoni. „Kdo daje pobude za te oddelke? “ pouk v tretjem letniku, nakar bo sledil vpis vv četrtega. To je dopisna šoal in zanimanje zanjo je izredno." V kratkem se bo začel začetni tečaj iz nemščine. Do prejšnjega tedna se je priglasilo 35 kandidatov. Prihajajo nove prijave. Delavska univerza pripravlja seminarje za delegacije v TOZD, komisija za idejna vprašanja pri občinskem komiteju ZK pa v njeni organizaciji enotedensko politično šolo za no-vosprejete komuniste. In še: sindikat je dal pobudo za šolo za proizvajalce. To naj bi bilo nadaljevanje družbeno-politične šole, ki je v Krškem že delovala. „ Vključiti želimo mlade ljudi, ki se morajo abesede samoupravlanja šele učiti. Za starejše bomo priredili seminarje, ki bodo zahtevnejši od šole za proizvajalce, “ je našteval direktor delavske univerze. Za jesen spet pripravljajo Slavko Šribar ,JVajveč posamezniki, ki so že končali to ali ono vrsto izobraževanja prek delavske univerze. Redno prisluhnemo tudi stališčem in sklepom temeljne izobraževalne skupnosti. Na tem mestu pa bi rad pripomnil, da razvoj izrednega izobraževanja pri nas ovira pomanjkanje kadrov. “ Slavko Šribar je mimogrede navrgel, da je izreden študij uspešno zastavila tudi tehniška šola oziroma šolski center za kovinsko stroko. Izobražuje predvsem tehniški in delovodski kader. I. ZORAN V* 'y Kmalu »šola« pevske kulture Posavska pevska zveza prireja februarja seminar za zborovodje Enodnevni seminar za zborovodje in pevce bo priredila Posavska pevska zveza 16. februarja. V prvem delu bo z zborom „vadil44 Branko Rajšter iz Maribora, med „poslušalci" pa bodo zborovodje odraslih in šolskih pevskih skupin iz posavskih občin ter pevci. Zatem bo Jurče Vreže iz Celja govoril o današnjem pomenu zborovskega petja. Sledila bo še ena demonstracija praktičnega dela: z učiteljskim zborom „Emil Adamič44 iz Ljubljane bo imel vaje Branko Rajšter, nakar bo ta zbor priredil koncert za slušatelje in ostale obiskovalce. Na omenjenem seminaiju bodo zborovodje in pevci spoznali teoretične in praktične prijeme pri delu z zborom. „Al bo kal pognalo seme“, pa se bo pokazalo tudi na srečanju pevskih Zagon kulture Osnovna šola je lahko kulturno gibalo v pravem pomenu besede. To dokazuje primer iz Cerkelj ob Krki: ko so jeseni dobili prenovljene in nove prostore, je zaživela vrsta dejavnosti. Delo nadaljuje moški pevski zbor, ki ga enkrat na teden vodi Franc Baškovič iz Brežic. Pri prosvetnem društvu na Planini bo oživela dramska sekcija, in kot kaže, še v tej sezoni naštudirala Finžgarjevo „Razvalino življenja44. Krajše delo bo pripravil tudi dramski krožek na osnovni šoli. Na pobudo šolskega vodstva se bodo v Cerkljah zbrali februarja dopisniki šolskih listov, ob tej priložnosti bodo priredili tudi razstavo šolskih glasil. 23. februarja bo v Cerkljah tudi občinska pionirska konferenca, posvečena 30-letnici pohoda XIV. divizije in smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha. V. P. zborov iz brežiške, krške in sev-niške občine, ki ga pripravlja Posavska pevska zveza za maj. Frireditev bo na brestaniškem gradu, sodelovalo bo 12 zborov. V. P. OTROK IN NAKUPOVANJE Otrok, ki je star štiri do pet let, pa lahko že sam kupi kako stvar za nas. Če trgovina na predaleč, ga pošljimo v trgovino nakupovat. Otrok je zelo vesel takega zaupanja inje kar ponosen, če lahko kaj opravi namesto nas. Naročilo napišimo na listek, kamor naj prodajalec zapiše ceno kupljene stvari. . . Vsakokrat, ko nam otrok prinese iz trgovine iskano stvar, ne pozabimo pogledati, ali nam je vrnil ves preostali denar. Pri tem ne gre toliko za „policijsko44 kontrolo, kot za to, da se otrok navadi točnosti, kadar ima opraviti z denarjem, seveda pa tudi zaradi tega, da bi mu onemogočili jemanje, pa čeprav majhnih vsot denaija. Če se v otroku utrdi izkušnja, da si lahko nekontrolirano vzame denar, ga lahko to spodbudi, da si kasneje prilasti tudi večje vsote. ZORAN JELENC, OTROK IN DENAR Z ŽEPNINO NAVAJAMO OTROKA NA SMOTRNO UPORABO DENARJA Če prejema žepnino, otrok ve, koliko denaija ima, in mora temu ustrezno prilagajati tudi svoje želje. S prejetim denaijem bo moral delj časa (teden ali mesec dni) gospodariti in vnaprej predvideti, kako ga bo porabil. Seveda je možno, da bo žepnino takoj zapravil, a to naj nas v začetku nič r.e moti... Če bo takoj zapravil, bo pa potem cel mesec „suh“. To bo zanj koristna izkušnja za naprej. NAVEDENO DELO HRANILNIK Brez hranjenja si ne moremo predstavljati učinkovite vzgoje odnosa do denarnih in lastninskih vprašanj. Zato bi si morali starši prizadevati, da bi vsak otrok imel hranilnik in hranilno knjižico. Za uresničitev tega smotra ni nikoli prepozno, bolje pa je, da začne otrok hraniti čimprej. NAVEDENO DELO ŠPORTNI KOMENTAR Smučarija v zraku? Šolska mladina na počitnicah, snega pa ni na Dolenjskem niti za pokušnjo! Dolenjsko smučarsko zaostajanje za „razvitimi“ v tem pogledu v Sloveniji se letos, kot kaže, ne bo prav nič zmanjšalo. Smučarji zaman gledajo v nebo, iz katerega noče in noče snežiti. Številna smučarska tekmovanja, ki bi morala biti v Črmošnjicah in drugih dolenjskih smučiščih, so že bila ali pa še bodo morala biti odpovedana iz enega samega razloga - zaradi pomanjkanja snega. Hujša od odpovedi tekem pa je druga nadloga, ki je prav tako posledica pomanjkanja snega. Po mnogih šolah so pripravili smučarske tečaje, nakupili tudi smuči in vso drugo opremo, potrebno, da bi kar največ mladih naučili smučarske abecede. Šolske počitnice so se že začele - brez snega. Vlečnice samevajo, pobočja so vsa zelena, smučarske tečaje bo potrebno odpovedati. Nekateri - tisti z več denarja - se bodo sicer kljub temu smučali, kljub temu bodo šli v tečaje. V nekate- rih gorenjskih središčih pa na Pohorju namreč je nekaj snega, čeprav bolj za okus. Velika planina, Krvavec, Kanin, Pohorje pa niso primerni za smučarske tečaje za množico dolenjskih otrok. Velika večina namreč ne bi zmogla predragega prenočevanja in prehrane. Če torej letos številnim otrokom ne bo dano, da bi se naučili smučati ali da bi šli v nadaljevalne smučarske tečaje, se bo prepad med Dolenjci in njihovim znanjem smučanja ter tistimi, ki so tega našega ljudskega športa bolj vešči - samo v nedeljo so v sedmih največjih slovenskih zimskošportnih središčih našteli več kot 15.000 smučarjev! - še poglobil. Toda temu ni pomoči: na Dolenjskem so tako smučarski klubi kot velika večina šol pripravili vse potrebno, da bi naučili mladino abecedo smučanja, pa jo je zagodel sneg. Proti vremenu pač ni nobene pomoči! J. SPLICHAL Tudi ženski rokomet se na Dolenjskem lepo razvija, saj ob Brežicah nastajajo tudi drugi kolektivi. Rokometašice Krke (na fotografiji v temnih dresih) so začele, potem ko je istoimenska tovarna prevzela patronat nad njihovim delom, tekmovati v ligi. (Foto: Mikulan) rokomet Uspešen start Brežičank! Na zimskem prvenstvu Slovenije v najbolj kakovostni skupini so premagale ekipi Alplesa in Borca in vodijo na lestvici Med mlajšimi modelarji se je najbolj odrezal Matej Jevšček, dolenjski prvak v jadralnih modelih (2. mesto v SRS) in četrti v skupni uvrstitvi (Foto: S. Dokl) V nadaljevanju zimskega rokometnega prvenstva so se v ljubljanski dvorani Tivoli pomerile najboljše ženske ekipe v skupini A. Med nastopajočimi so vse slovenske ekipe, ki igrajo v drugi zvezni ligi, za tekmovanje pa se je prijavil tudi Zamet z Reke, ki nastopa v prvi zvezni ligi. Od dolenjskih ekip sodelujejo B reži čanke. Prvenstvo se je začelo s pre-senečenjem, saj je Zamet izgubil z drugoligaško Alplesovo ekipo. Po splošnem mnenju so I najboljšo igro pokazale Breži-čanke. Varovanke Darka Šetinca so igrale odlično na obeh tekmah, žal pa najboljše nimajo ustreznih zamenjav. Vsekakor je očitno, da bo sedanji rod bre- žiških rokometašic lahko v na- '■v.: JM slednjih sezonah dosegel še lepe N. MB uspehe. ___ Rezultati: Slovan - Zamet 3:13, Olimpija - Dobravlje 10:3, Slovan - Gorenje 9:8, Brežice - Alples 8:6, Steklar — Olimpija 3:10, Zamet - Alples 4:9, Borec — Umag 9:9, Zamet NAJBOLJŠI ŠPORTNIKI MED LETALCI Kako so leteli dolenjski piloti? Prelomnica v delu Dolenjskega letalskega centra ■ Uspehi modelarjev in jadralcev ■ Darinka Uhan, najboljša športnica-letalka Dolenjske Letalska sezona, ki se konča J^ako leto 31. oktobra, lani dor knjskim letalcem sicer ni bila jjfjbolj naklonjena, vseeno pa je bilo pri razglasitvi športnih Uspehov v Šmaijeških Toplicah Kaj slišati, prizadevni modelaiji, piloti in padalka Darinka Uhan P® so prislužili vrsto priznanj in Pokalov. . Dolenjski letalski center, ki zadaja leta doživlja usodno prelomnico ’ načinu dela, si bo, upajmo, že letos toliko opomogel, da vsaj osnovna dejavnost, šolanje in šport, ne posta več tako ogrožena. Letalstvo J® namreč z izpopolnjeno opremo in strogimi predpisi za varnost letenja postalo zelo drag šport, ki ga niti izdatna družbena pomoč ne more Preživljati. Zato so se letalci lotih pridobitvenc dejavnosti, ki jim oo omogočila razvoj, kakršnega je 2e pred leti zastavila vrsta slovenskih letalskih klubov. Hkrati se odpirajo nove možnosti z izgradnjo letališča „Novo mesto“ tudi za turistično in poslovno letenje. Neuporabna vzletno-pristajal-na steza je bila poleg denarja do zdaj najhujša ovira za razmah Športnega jadralstva in motornega letenja. V popolnem razsulu je bila padalska sekcija, ki bi morala imeti svoj šolski poligon. Postavitev takega poligona pa poleg dela, ki bi ga člani vložili v gradnjo, zahteva spet denar. Modelarji, najzanesljivejši letalski podmladek, so lani izdelali več kot 80 letalskih modelov, nastopili s 103 tekmovalci na 14 tekmovanjih, priredili 4 tečaje in organizirali tri tekmovalne prireditve. S tem so si priborili drugo mesto med slovenski-nn modelarji. Najboljši med njimi je »Dolenjski list« v vsako družino bil Janez Grošelj, ki je nabral 13.072 točk, slede pa mu: A. Šuštar, J. Penca, Matej Jevšček, Dušan Zupanc in Mitja Rozman. Motorni piloti so odslužili težko tlako pri vleki jadralnih letal, saj so potegnili 1.658 startov. Navzlic težkim pogojem so naredili še 616 startov v druge namene in izvedli rally za dolenjsko prvenstvo, v katerem je zmagal Ivan štrasner, sledita pa mu Franc Klemenčič in Adolf Šuštar. Jadralci, najmočnejša skupina, so preleteli več kot tisoč jadralnih ur in več kot 800 kilometrov. 22 pilotov je startalo v dolenjskem jadralnem prvenstvu, ki je bilo lani prvič izvedeno. Začetno šolanje jelconča- 10 8 tečajnikov, opravljenih je bilo 11 pogojev za športno značko „srebrni C“. Jaka Šmid, novomeški jadralec z osvojeno zlato značko in dvema pogojema za „diamantni C“, se je lani na državnem prvenstvu v Lescah uvrstil na odlično četrto mesto, Marko Zavrl z Mirne pa je osvojil pokal dolenjskega prvenstva. Zmagovalec prve kategorije tega prvenstva je Jaka Šmid, v drugi kategoriji je bil najboljši Marko Zavrl, v tretji pa Alojz Novak. V dvosedih sta zmagala Starih (Semič) - Bizjak (Brežice). Posebne pozornosti je vreden uspeh padalke Darinke Uhanove, ki je pravzaprav sama odtehtala celo četo padalcev: zasedla je tretje mesto v državi v moški konkurenci in postavila dva nova državna rekorda. Tako je nedvomno zaslužila naslov najboljšega dolenjskega športni-ka-letalca, ki so ji ga tovariši podelili v soboto, 19. januarja. Delovni načrt dolenjskih letalccv je za letos podoben lanskemu, čeprav bodo vsaj še letos težave z letališčem in najbrž tudi z gorivom. Tem oviram sc bodo morali letalci seveda prilagoditi, vseeno pa nameravajo ostati med najboljšimi slovenskimi letalskimi organizacijami. •m Dober začetek — Hribemikova - Dobravlje 15:3, Umag - Gorenje 12:8, Brežice - Borec 11:8. Po dveh zmagah imajo Breži-čanke lepo priložnost za visoko uvrstitev, morebiti celo za prvo mesto. Bržkone ji bosta najbolj nevarni tekmici v borbi za zimski naslov ekipi Zameta in ljubljanske Olimpije. namizni tenis Novomeščani v prvi ligi V drugi slovenski ligi drugi za Lendavo V drugem delu druge slovenske namiznoteniške lige, ki je bil v Kopru, so bili spet najboljši Lendavčani; zanesljivo so premagali vse nasprotnike in osvojili prvo mesto ter se skupaj z drugoplasiranim! Novomeščani ponovno uvrstili v prvo slovensko ligo. Zanimivo je, da sta prav Lendava in Novo mesto lani izpadla iz lige! Novomeški igralci so najprej premagali svoje neposredne nasprotnike za drugo mesto, potem pa so ob sorazmerno veliki prednosti, ki so jo imeli že po prvem turnirju, popustili in izgubili tudi z Vrhniko in Zvezdo. Rezultati Novomeščanov v drugem delu prvenstva: Prestranek 5:4, Nova Gorica 5:2, Semedela 4:5, Bežigrad 5:3, Lendava 1:5, Vrhnika 3:5, Zvezda 3:5. Z devetimi zmagami in petimi porazi so Novomeščani zaradi boljše razlike v nizih osvojili drugo mesto pred Semedelo. KOČEVJE — V okviru priprav na novo košarkarsko sezono je ekipa Kočevja izgubila z ljubljanskim Stadionom 67:104. Gostje so bili boljši pod obema košema; košarkarji Cveta Arka so bili sicer fizično dobro pripravljeni, vendar zelo nespretni pri metanju na koš. Kočevski košarkarji bodo spomladi oslabljeni, saj gresta Papež in Vukelja k vojakom, Gergar pa k Litiji. (Z. F.) KOĆEVJE — Kočevski nogometaši so se že začeli pripravljati na novo sezono v 1. razredu ljubljanske podzveze. Vadi 18 igralcev, med katerimi so tudi Cilenšek, ki seje vrnil od vojakov, Košorog in Bokan, ki sta spet začela nastopati po enoletnem premoru. Glavni cilj nogometašev je uvrstiti se v višjo ligo. (Z. F.) KOCEV JE - V okviru kočevskega Partizana uspešno dela tudi judo-istična sekcija. V svojih vrstah imajo nekaj talentiranih tekmovalcev, vadi pa jih Jože Egete. Žal mladi judoisti nimajo dobrih možnosti za vadbo, saj nimajo primerne blazine. Prav blazino bodo nujno morali dobiti, sicer ne bodo mogli doma prirejati tekmovanj. (Z. F.) NOVO MESTO — Na prvem letošnjem hitropoteznem turnirju je med vsemi najboljšimi zmagal Praznik z 11,5 točke. Slede: Penko 10,5, Stokanovič 10, Šporar, Poredoš in Vene po 7 in drugi. (J. U.) ZAGREB - V prijateljskem šahovskem dvoboju so Novomeščani premagali tretje moštvo zagrebške li- Pe Sesvete 5:3. Zmagali so Penko, raznik, Škerlj, Sitar in Komelj, iz- Pubili pa Šporar, Milič in Poredoš, o dvoboju so igrali še hitropotezni dvoboj po ševeniškem sistemu, ki so ga prav tako dobili Novomeščani (48:16). USPEŠEN GO V prijateljskem dvoboju v goju so v nedeljo Novomeščani v Velikem Grdževcu premagali domačine 7:3. Posamezni izidi: Čefarin - V. Kuhar 2:0, Dragan - I. Kuhar 1:1, Kralj - Radelić 2:0, Golob — Stefulinac 0:2, Horvat - Krog 2:0. (F. D.) Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi! Republiški prvaki? Košarkaiji iz Metlike bodo letos igrali v I. A slovenski ligi. Da bi bili kar najbolje pripravljeni, se zdaj kalijo tudi v zimski ligi, saj se zavedajo, da so izkušnje dostikrat odločilne za zmago. O uspehu nemalo odločajo tudi visoki centri: na fotografiji sta Lalić (z žogo) in Vergot zaprla prostor pod košem in onemogočila Macuro na finalni pokalni tekmi z Olimpijo. (Foto: Splichal) Košarkarji novomeškega NOVOTEKSA si želijo prvega mesta in uvrstitve v drugo ligo optimisti, ki spremljajo dogajanja v slovenski košarki, na Dolenjskem menijo, da bo ena izmed obeh ekip, ki bosta letos igrali v slovenski ligi, morebiti že to sezono posegla po naslovu prvaka. V taboru novomeškega Novoteksa sodijo, da je ekipa toliko napredovala in da ima dovolj izenačenih igralcev, da lahko posežejo po naslovu prvaka. Temu cilju so v Novoteksu podredili svoje delo. Ekipa zdaj vadi v telovadnici trikrat na teden, čeprav menijo v klubski upravi, da bi morala vsaj še enkrat, vendar niso dobili prostora. Ekipo bodo sestavljali zvečine isti igralci kot lani, vendar so nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale v lanskem tekmovanju, zamašili z novimi igralci. Tako bo ekipa bolj izenačena kot kdaj prej - in prav izenačenost bo po mnenju trenerja Andreja Petriča igrala odločilno vlogo. Tehnični vodja ekipe Janez Prijatelj pa pravi: „Če bomo hoteli uspeti, bomo morali biti vsestransko odlično pripravljeni. To se pravi, da ne bo odločilna samo forma igralcev, pač pa si bomo morali delo razdeliti. Prav zdaj pripravljamo občni zbor; da bi tudi organizacijsko delo v klubu bilo na višji ravni, bomo okrepili klubsko upravo. Za predsednika kluba smo predlagali Uroša Dularja, predsednika občinske konference SZDL v Novem mestu, ki je našo prošnjo sprejel in bo v naslednjem obdobju vodil klub, ki sicer nosi Novoteksovo ime.“ Zanimivo je, da je zdaj že večina Novoteksovih igralcev zares zaposlena v tem kolektivu ali pa ima Novoteksove štipendije. Sicer pa se v klubu, ki je lani „posloval11 z okroglo 10 starimi milijoni (za člansko in mladinsko ekipo), od katerih jih je polovico prispeval prav Novoteks, trudijo, da bi Novoteksovo razumevanje kar najbolj upravičili. Lani jim je to nedvomno uspelo, saj se je Novoteksovo ime pojavilo v jugoslovanskem časopisju po zaslugi košarkarjev okrog 300-krat, ekipa pa je s 30 točkami zasedla četrto mesto v I. A ligi. Po 25 letih obstoja bodo tore., novomeški košarkarji letos poskušali osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v drugo zvezno ligo. V klubu pravijo, da tudi drugo ali tretje mesto ne bi bilo neuspeh, saj bodo imeli še možnosti za naslov prvaka tudi v naslednjih sezonah. Toda v dokaz, kako si želijo uspeti že letos, govori podatek, da pomaga pri strokovnem delu tudi profesionalni inštruktor Košarkarske zveze, prejšnji pomočnik trenerja Le-ciča Janez Drvarič. DOLENJSKI LIST ¥ ♦ ¥ ¥ * ¥ ♦ * ♦ ¥ * * ¥ ¥ * * ♦ * ♦ * ♦ ♦ * * ♦ ¥ ¥ * ♦ ♦ ♦ ¥ * ¥ ♦ * * * ¥ ♦ ♦ * * I — Poslušaj, žena, najino melodijo igrajo. * ******************** *********************** * III: C® i i ■■■■•■■inniBaiianiiBUBa ■ : PclenHM Hrt prgH 20 leti I Na nekaj pozabljajo DOLENJSKE TOPLICE so imele v naši osvobodilni borbi zelo pomenljivo vologo. Bile so prizorišče važnih dogodkov, zbirališče partizanskih oddelkov in središče raznih uradov novo nastale ljudske oblasti. Topličani so na svoje sodelovanje v NOB in nasvoje žrtve upravičeno ponosni, toda na nekaj pozabljajo: da morajo oteti pozabi vse, kar se je med vojno pri njih dogajalo, kajti le tako bodo zanamci lahko poznali in cenili drago, s krvjo plačano svobodo. Toda Toplice nimajo še niti ene spominske plošče. _NA KRITIKO o peki slabega kruha v Šmihelu so uslužbenci poslali picmo, v katerem pišejo, daje kruh res včasih zapečen in da moka res ni najboljša. Toda od decembra dalje seje kvaliteta kruha zboljšala, da ni zapečen, niti iz slabe moke ter da ni v njem nobenih primesi. Resnico je treba ločiti od laži. PO VSEJ DRŽAVI razpravljajo organizacije 'Zveze komunistov o sklepih III. plenuma CK ZKJ. Komunisti soglasno obsojajo poizkus Milovana Djilasa, da bi razbil enotnost komunistov in vnesel zmedo v partijske vrste. Članki Djilasa niso našli ugodnih tal; razbili so se ob jekleni čvrstosti našega delavskega razreda, z obema rokama pa so jih pograbili reakcionarji vseh barv in ostankov. SEDAJ JE ČAS, da se lotimo priprav za škropljenje sadnega drevja. Potrebno je odžagati vse suhe veje po kaparju napadenega drevja in zelo napadena drevesa posekati. Ostrgati je treba tudi mah, odpadke in posekana debla pa sežgati. RAZNI GOSPODINJSKI in gospodarski tečaji ter predavanja so doprinesla svoj pomenljiv delež k strokovni in splošni izobrazbi naših žena na vasi. VELIK. VIHAR, ki je divjal 21. januarja, je porušil gasilski dom na Tanči gori. Prizadeti gasilci so se že lotili obnove. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 29. januarja 1954) la. _ V M*.: : 'Tj.". * \r JZ 6Sliwl j1 Zgodilo seje.Y. „PASJI- “ ŽIVLJENJI: - Med tem ko v velikih predelih sveta vlada lakota in od gladu umre vsak dan več tisoč ljudi, je v ameriškem mestu Los Angelesu izšla kuharska knjiga za pse. Vsebuje 50 receptov z nasveti, kako okusno obložiti pasjo posodo s kostmi, kako pripraviti za psa zajtrk s šunko, mlekom in jajci. Za slabo življenje torej ne moremo več reči, daje „pasje". MINISTER ZA GOLF - Opozicija v japonskem parlamentu zahteva, naj se osnuje ministrstvo za golf. Ko je namreč opozicija zahtevala hitre odgovore na važna gospodarska in politična vprašanja, ni bilo na volje nobenega od ministrov, ker so bili vsi zavzeti z igro golfa s premierom Tanako. Da se tak primer ne bi ponovil, naj bi s premierom odslej igral le minister za golf, ostali pa opravljali svoje dolžnosti. Zahteva je bila šaljiva, toda marsikateri sc je zamislil ob tem. Minister za pitje kave, kajenje, dolgočasje . ..? PAMETNE OPICE - Iz dveh vasi v Nepalu je okoli tri tisoč opic pregnalo prebivalce, ki so se iz spoštovanja do opic umaknili iz rodnih hiš. Tamkajšnji prebivalci imajo opice za bogove moči in upanja. Morda pa so opice sklenile povzpeti se za stopnico više v razvoju in so se zato naselile v obeh vaseh. NESREČNI VARUH - Delavci neke tovarne v Peterboroughu imajo posebnega varnostnega tehnika. Drugim svetuje, kako se naj varujejo pred poškodbami, sam pa je skoraj utonil v morju, padel skozi stekleno tovarniško streho in si zlomil prste ter obe nogi, dobil pretres možganov, zletel iz tovornjaka, spodrsnil na predpražniku in si zlomil še obe roki. Navkljub vsemu sc mož ne razburja, delavci pa njegove nasvete cenijo. PEŠ NA TEČAJ - Posebna sovjetska odprava se bo na smučeh odpravila proti severnemu tečaju. Vso potrebno opravo bodo na saneh vlekli sami člani odprave. Preizkusiti hočejo namreč telesno m duševno odpornost človeka v boju s snegom in ledom. SLONI S SVETILKO - V Indiji so stopili v veljavo novi cestnoprometni predpisi, ki zadevajo tudi slone. Odslej se bodo veliki štirinožci na cestah Indije lahko pojavili le z obešeno svetilko. Malce nerodno je, če živalskega velikana ne opaziš na cesti in se vanj zaletiš, recimo, s fičkom. ALIBI - Zmikavt Martin Earthly je pred sodiščem v Seattlu podal neovrgljiv aibi. Obtožen je bil, da je v tovami pohištva ukradel električno žago. Martin je presenečenim sodnikom dokazal, da žage ni mogel ukrasti, ker je prav tisti čas kradel bakrene cevi v komunalnem skladi-šču. HOČE ITALIJO - Oktobra lani je v Italijo pripotoval indijanski poglavar Adam Nordwall z namenom, da Italijo odkrije in jo potem zahteva zase, podobno kot je pred stoletji storil Krištof Kolumb z Ameriko. Italije vrli poglavar seveda ni dobil, pač pa so podvomili nad njegovo pametjo, kar se pa njegovemu vzorniku Kolumbu ni zgodilo. OSKRBA Z MESOM Iz živalskega vrta v Palermu so kar naprej izginjale race vseh vrst in barv.. Dolgo niso čuvarji mogli rešiti te skrivnostne uganke, dokler ni policija zasačila 40-lctne gospodinje z mladoletnim pomagačem, ko sta preko ograje kradla race. Marsikatera redka račja vrsta je izginila v njenem kuhinjskem loncu. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. 0 letošnjem vinu nekaj (V p r o š 1 e m letu) je po Dolenjskem, vsled preobilega dežja pred in med trgatvijo, začelo grozdje močno gnjiti. Vsled tega je prišlo tudi pri prav pozornem obiranji gnjilega grozdja, vendar kolikor toliko do gnjilih jagod v kadi. Nasledek tega je pa zdaj ta, da vina pri pretakanji, kakor pravimo, rada nategnejo; ona zadobe veliko tamnejšo rujavo barvo, in pa neki neprijeten pust okus.Tudi zgoste se. Tej gotovo neljubi prikazni pa m težko izogniti se. Vino se mora prej ko mogoče pretočiti, to pa v dobro z žveplom zakajen sod. (Medved) se je klatil po Gorjancih. Odpihal jo je, predenj so ga dobili na muho naši lovci. Isto tako so bili baje tu štirje volkovi, ki pa menda tudi niso privoščili našim Nimrodom veselja, da bi bili od njih prejeli postavne premije. Nekateri poredneži pa hočejo vedeti, da so bili le veliki psi. (H r i p a) v mnogih krajih še vedno hudo razsaja in marsikoga tudi spravi na uni svet. Pri mnogih bolnikih, katerih se poloti, kažejo se čudni nasledki. Nekateri dobe vročinsko bolezen; pri tem se jim ali zmeša v glavi, ali ogluše za nekaj časa, ali pa se pokaže še kaka druga bolezen. (Nove stavbe) se bodo zopet nekaj zidale v Novem mestu. Gostilna „Pri solncu“ se bode popolno prenovila in tujcem prijetneje priredila; tudi gospodarja mej tema hišema bosta menda zidala. Kako potrebno bi bilo, da bi se še par novih večjih hiš napravilo, da vi vsaj g. uradniki zmogli prijetneje stanovati in si kaj zbirati imeli. Mestni očetje, pozor! Vse bi vas na odgovor klicalo, vse slabe nasledke vam pripisovalo. (Vojaške strelne) vaje bodo letos celo po zimi. Te dni pridejo vojaki na krško polje, kjer se bodo vežbali. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. februarja 1894) MEDICINA Zdravilo proti raku Novi dosežki sovjet ske nuklearne medi- cine V leningrajskem institutu „Hlopin“ so izdelali preparate za zdravljenje zločestih rakastih bul. Po mnogih uspešnih preizkusih na živalih in po natančnih in strogih preverbah je Ministrstvo za zdravstvo dovolilo, da nove preparate preizkusijo tudi klinično. Pri novem zdravilu, ki spada v področje dosežkov tako imenovane juvelime nuklearne medicine, gre za zdravilno žarčenje. Razlika od prejšnjih obsevanj je v tem, da novi preparat širi žarčenje le v bolni celici, ne pa po celem organu. V ta namen so potrebni izotopi tistih elementov, ki so sestavni deli organskih snovi, ker bi drugače razkrojili organsko spojino. Poleg tega mora izotop žarčiti samo beta žarke, katerih dolžina je zelo majhna in ne more ogroziti zdravega tkiva okrog rakaste, obolele celice. Po mnogih poskusih so leningrajski znanstveniki izbrali radioaktivni izotop vodika — tritij, čigar jedro 9eva elektrone na razdalje, ki niso večje od velikosti celice, kar omogoča da se zdravo tkivo ohrani nepoškodovano. Tritij med drugim tudi ni nevaren za medicinsko osebje, kakor je bila velika večina drugih radioaktivnih medicinskih preparatov. Do sedaj so izdelali že okoli deset različnih preparatov s tritijem in vsi so zelo uspešno delovali na rakaste bule preizkusnih živali. Toda Sele naslednja leta kliničnih poskusov bodo pokazala, ali je zdravilo enako uspešno pri zdravljenju ljudi. A Mario Rossignolo - mož, ki načrtuje velike spremembe. Beg od avtomobilov Novi Fiatovi načrti so razburili Italij'o Znana tovarna Fiat se je znašla pred svojo zgodovinsko preokretnico, njeni načrti za bodočnost vsebujejo zmanjšanje proizvodnje avtomobilov, še posebno osebnih, in preusmeritev proizvodnje v proizvajanje opreme za bolnišnice, stavbeni-štvo in za družbeni promet (železnice, avtobusi), pričela pa se bo ukvarjati tudi z nuklearno energijo. Naftna kriza, kije Italijo zelo prizadela, je preusmeritev še pospešila, čeprav je bila predvidena že mesece prej. Glavni planer italijanske tovarne Gian Mario Rossignolo je prepričal vodstvo tovarne, da se mora vsa proizvodnja preusmeriti na druga, bolj konjuktuma področja, če hoče dobro uspevati. Leta je Fiat propagiral zasebno motorizacijo, uporabil je celo politično moč, da so v Italiji gradili ceste, ker mu je to šlo v prid pri prodaji osebnih avtomobilov, zdaj pa so v Fiatu sklenili odrezati velik kos s torte, ki se ji pravi javne investicije. Že zdaj ima močno urbanistično skupino, ki izdeluje celotne urbanistične plane za italijanska mesta, pri tem pa seveda ne pozabi, da vse uredi tako, da bodo v promet vključili Fiatove avtobuse ali vlake. Podobno je z izgradnjo bolnic, za katere načrtovalci menijo, da morajo biti sodobno organizirane, z elektronskimi računalniki, to organizacijo pa jim Fiat lahko ponudi. V desetih letih bo torej Fiat popolnoma drugačna tovarna. Kaj pa bo z njegovimi poslovnimi prijatelji tovarnami v Španiji, Južni Ameriki, na Poljskem in tudi pri nas? Rossignolo pravi, da se bodo morale pač znajti in se same odločati. H H ■ Malarija V nedeljo zvečer sem zavil v krčmo Pri Štefanu na polič vina. Ali ste že kdaj videli, da bi človek sedel v krčmi ob pijači sam? Kje neki! Tudi mene so povabili k mizi, mi dali v roke čašo pa začeli: „Martin, ti si veliko sveta obhodil in marsikatero uganil. Povej nam, kdaj si jo nazadnje zagodel. “ ltNič ne vem takega, “ sem se branil. „Kar spomni se. Poslušali te bomo/' so spet silili vame. „No, ja, a ko že hočete, se bom pa domislil, “ sem se vdal, kajti družbi se ni dobro zameriti. „Takole je bilo: pred nekaj leti sem resno obolel. Slab sem bil. V glavi se mi je vrtelo, enkrat me je kuhala vročina, drugo pot me je stresal mraz, pa sem odšel v bolnico. Dolgo sem čakal na posteljo, da bi legel in se zdravil. Niso mi dali miru. Gledali do mi v oči, kazal sem jim jezik, potlej so mi trkali na prsi, pa še po hrbtu, tipali žile in merili vročino. Vse so napravili, a niso dali glasu od sebe. Še cel teden sem ležal v postelji, kjer me je spet kuhala vročina in mučil mraz, rešitve pa od nikoder. Vsak dan se je zbrala okoli mene gomila zdravnikov. Modrovali so, kimali, a pravega niso mogli pogoditi. “ „Pa so te ozdravili? “ je bil nekdo od pivcev radoveden. „Počakaj, saj ne gori voda! Tudi to se je dogodilo. Po dolgem času me je eden od njih, menda je bil doma iz Makedonije, vprašal:, Martin Krpan, ali ste že kdaj imeli malarijo ? ‘ „Kajpak. Tudi zdaj jo imam, sem odgovoril. ’ ,Zakaj pa nam nisi tega prej povedal? ’ so se vsevprek name hudovali. ,Saj bi, fxi me niste vprašali, ’ sem odvrnil, vendar jim s tem nisem ustregel. “ MARTIN KRPAN SLADKOR V VODI Sloni izginjajo Afriški slon je na po iztrebljenja Nekdaj z živalskimi vrstaift tako bogata afriška celina postaja vse bolj pusta, nekaj žival; skih vrst je že izginilo, velikoj^, je zredčenih na samo nek',.> predstavnikov, ostalim pa grozi, V družbi potoži kočevski da izumrejo v naslednjih deset- upokojenec Andrej, da ne ve, letjm. Pred tako usodo se je kam bi s sladkorjem. „Ta pro- znašla tudi naj večja kopenska kleti cuker je zdaj že v vodi!" je žival — afriški slon. Število zarobantil. dobrodušnih debelokožcev se je Družba je tako zadovoljno v času, odkar je vzcvetela trgo- poprijela in kar v zboru odgovo- vina na afriškem kontinentov rila: „Prav ti je, zakaj si ga pa silovito zmanjšalo. Belec je toliko nakupil! Je tudi tebe za- jela vojna mrzlica zaradi Bližnjega'vzhoda? “ „Ne, pač pa diabetes, diabetes. Cukrenjka, kakor se temu po domače reče. “ Družbi so se povesili nosovi, ker so mislili, da so odkrili voj- nega požrtneža, ki skrbi za svojo r. .. za vsak primer, če bo vojska. zanesel kal svoje požrešnosti v domačine in zdaj so ravno t1 največji uničevalci lastnega naravnega bogastva. Vladi Kenije in Tanzanije, kjer je slonov največ, sta lov 1 m ■ DL SIMBOL M. IME AMERICIJ PRITOK VISLE PANJ TULEC GL.MESTO PERUJA NAUK 0 PREUČEVANJU IKON OBIČAJ m GNETIVO UMETN. SMER ! m f RIM. 4 K PIHALO | SRKLJAJ OVIJALKA PRITOK RONE LESKOVAR ► MAX ECKERT OTTO D | X BIROJI DL ŽITNO BILJE LJ.LOKAL ESTONSKE MESTO . AALTO ALVAR NADAV TOVORNA ŽIVAL RAVEN HERCE- GOVEC FR.M.IME EVR. NOB- PRVAK LOSČ OZVEZDJE TUR. . VELIKAŠ JAREM 1 ANGL. PIVO vffl?" PLESEN m LEINO EINO ŠKOF KAPA OTOŽNA PESEM INO. DROBIŽ j OL ORGANIZEM A D Y XAVIE R Ali jih res čaka pogin in p»«* pad? nanje strogo prepovedali. Toda pomor slonov ni prenehal. Tržišče je glede na težje pogoje pridobivanja slonove kosti dvignilo cene, tako daje par slon°' vih oklov vreden več kot dva tisoč funtov. Cena je preveč mamljiva za domačine, ki 1 delom na plantažah zaslužij0 neprimerno manj na mesec, in tako pazniki v nacionalne^1 parku Cavo v Keniji ugotavljaj0 j žalostno dejstvo, da k^jr^-H odstotkov slonov pobijej0 '| domači divji lovci: Boj njimi in pazniki terja večKr3* tudi človeške žrtve, kar pa briga preprodajalcev slonove kosti. Le-te je težko ujeti, ker imajo dovoljenja za kupčevanje s slonovo kostjo, nihče pa^e more vedeti, koliko so je naft1' pili od divjih lovcev, koliko je gre iz Afrike v balah bombaž3 in po drugih skritih kanalij1-Očitno je samo dejstvo, da je afriških slonov vse manj. In zakaj? Da prstki razvajene dame drse po klavirskih tipkaj, iz slonove kosti (enako dobre so plastične), da snobi lahko suvajo slonokoščene biljardne krogle, da se v hišah valjajo ne* potrebni okraski, da nepomefli* bni del ljudi uživa v slonokoščenem razkošju! I E P I I I I II I I I I Stoletja pod večnim snegom Ameriški arhelog John Giddins je našel na Aljaski pravo eskimsko nekropolo - Visoko razvita civilizacija že pred 10.000 leti Eskimi, človeška rasa, ki živi v najbolj nepriljudnih krajih naše zemlje, v večnem ledu in snegu na beli strehi sveta, niso več divjaki in živali v človeški podobi, kot jih radi imenujejo rasisti v Ameriki. Vse te trditve je obrnil na glavo ameriški arheolog John Louis Giddins. Presenetil je svet s knjigo „Deset tisoč let zgodovine Arktike44, v kateri je postavil trditev, okrepljeno s trdnimi dejstvi, da imajo Eskimi bogato tradicijo civilizacije, skoraj celo bogatejšo kot sredozemski narodi. Arheolog Giddins je več kot dvajset let živel med Eskimi na Aljaski, blodil z njimi po širnih ledenih prostranstvih in postal sam Eskim, kot v šali pravi. Preučeval je njihovo življenje in ugotavljal zanimiva dejstva. Med drugim je ugotovil, da imajo Eskimi najmočnejši O zlatih časih in veličini prednikov so govorili samo v mitih. Na sliki: skupina sedanjih Eskimov. metabolizem med vsemi človeškimi vrstami, da izredno dobro ločijo vse nianse bele barve in da so nepreko-sljivi vremenoslovci, saj lahko napovedo vreme za cela tri leta naprej, č^sar sedaj ne zmore noben računalnik. Med potovanji je Giddins blizu Point Hopeja našel prastaro eskimsko nekropolo. V petdesetih grobovih in sedemstotih naseljih je odkril več človeških okostij s pridatki, precej orožja in predmetov za lov, okrasne predmete in poslikane kosti. Ko je nekropolo odkopaval, je naletel na trideset plasti različnih civilizacij, kar vse dokazuje, da so predniki današnjih Eskimov, ki so se pred davnimi stoletji preselili preko Baringovega zaliva iz Azije na Aljasko, imeli visoko razvito civilizacijo. Vse, kar je ugotovil Giddins s kolegi iz Mallaurieje-vega instituta za arktična raziskovanja, meče novo luč na Eskime. Spoznanje njihove bogate in starodavne civilizacije ni pomembno samo za zgodovinarje, ampak živo zadeva tudi Eskime same, saj bodo zdaj lažje ohranili svojo vse bolj ogroženo etnično skupnost. I I I I I I I I I I I I Rešitev prejšnje križanke E za -i!.. & 0 L i (i P l A D A «... T €. R 1 T O R i J Z' 0 S £ K A 1 R A ..... L O NI MU mu S M 'N O V A U S T A V A - * J O 6 1 i# T (J P. M i R A V A R N 0 R M A “lik. »i N A “i v l S T r A D t M 0 J — MM T O P O R W\ £ P l K. T £ T £8. O L 1 N T 0 S M A R T 1 a? R A S .... V i A A R e A L — A llAKO, ZDAJ BO$ POSVINJAL SE NOVI PEPELNIK! i V STAREM RIMU mmrnm/ /// 9. In sta se pripeljala do .^^erih gričev“. Pred njima je stalo večno mesto. Zapeljala sta skozi mestn* !***, spravila avto v ozko uličico, se pobrigala za *^r fraj“ in krenila peš po mestu. Bilo je kaj vide ,‘u, dragi bralci! To, kar danes občudujemo le še V^nih ruševinah, je pred našima turistoma polno sil kipelo v beli dan. Koloseum, kopališča, svc^a, palače, trgi... Tako sta se počutila naša junaka kot Richard Burton in Liz Taylor v barvnem velefilmu! In ni čudno, da jima en dan ni bil zadosti. Postopala sta po mestu ves teden, napasla oči do sitega. Nato sta stopila po trgovinah, da si nabereta spominkov. Stala sta pred izložbo in tehtala, ali bi vzela vitko amforo, ali ne, koje Paradižnik začutil na hrbtu leden pogled - Hipokaustusa! Možakar je dopotoval v me- sto po kahlice in tu odkril — svoja pobegla sužnja! Ni se dolgo čudil Hipokaustus. Dolg korak je storil proti Paradižniku - in njegov plečati pomočnik takisto! Zdaj zdaj bosta trčila suženj in njegov gospodar, bi človek dejal, in plačal bo suženj svoj pobeg: deset let veslanja na galeji mu ne uide! No, obrnilo se je drugače! Paradižnik in njegova žena z njim sta se pognala v dir. IZSILJEVALEC - Povedal ti bom zanimiv primer iz svoje prakse, — je dejal inšpektor Humblaby svojemu prijatelju profesorju Fenu. - Gre za dva brata Američana, Sama in Harryja Carevva. Sem sta prišla, to je bil njun prvi obisk v Angliji, v začetku aprila 1951. Sam kot dopisnik nekega chicaškega častnika, Harry pa zato, da bi napisal knjigo. Nekaj dni po njunem prihodu v Anglijo je Harryju, ki je bil alkoholik, postalo slabo in je moral nekaj tednov ostati v sanatoriju Carmartanshire v Walesu. Prepovedali so mu alkohol, kajenje, moral je piti mnogo mleka in se vsak dan dolgo sprehajati po okolici. Harryju to ni bilo niti najmanj všeč. Med sprehodi je zahajal v kavarno. Ko je nazadnje prišel do zaključka, da je tak režim mogoč zanj, pa tudi bal se je, kaj bo rekel zdravnik, ko bo videl, da zdravljenje ni bilo uspešno, ker ni ubogal, se je odločil sanatorij zapustiti. Pustil je svoje stvari, odšel na sprehod in se ni več vrnil. To se je zgodilo popoldne 7. maja. Naslednji dan sta se brata pripeljala z avtom v Brickshan in najela sobo v hotelu Bolton. Sam je bil novinar samo mesec dni. Lastnik časnika ni bil zadovoljen z njegovim delom in gaje odpustil. Tako je bil Sam prost in se je lahko odzval Harryjevemu vabilu, naj mu pomaga pri begu. Ko sta prišla v Brickshan, sta si kupila majhno ladjico. Z njo sta vsak dan jadrala po morju. Zvečer 12. maja ju je ujela nevihta. Harry je padel v morje in se utopil. Tako je povedal Sam, ko ga je rešila neka ribiška ladja. Njegova zgodba je zvenela resnično. Tudi ko so pozneje ugotovili, da je bilo Harryjevo življenje zavarovano in da je ta denar dobil Sam, zgodbe ni mogel nihče ovreči. Če je bil izvršen zločin, za to ni bilo nobenih dokazov, so rekli na policiji. Zavarovalnica je morala plačati zavarovalnino. Truplo je voda vrgla na obalo v začetku septembra. Tedaj ni bilo več mogoče ugotoviti vzroka smrti. Na podlagi zob pa so točno ugotovili, da gre za Harryja Carevva. - Če ne bi bilo-Bameya Stringerja, izsiljevalca, bi bil primer s tem zaključen. Stringer je bil poklicni izsiljevalec. Čeprav je bil nekajkrat obsojen, se je, čim so ga izpustili, spet vrnil k staremu opravilu. Ko je nekega dne umrl pri prometni nesreči, smo takoj odšli v njegovo stanovanje. Med drugim smo tam našli tudi neko pismo. Humbley je izvlekel beležnico in začel pisati. - To pismo sem prebral tolikokrat, da ga znam na pamet. Naši strokovnjaki za rokopis se strinjajo, da ga je napisal Harry Carew. Inšpektor je odtrgal list iz beležnice in ga dal Fenu, ki je začel brati. „Veš, kje, 6/5/51 Dragi Sam, dovolj mi je te jazbine, čas je, da grem. Ko prejmeš to pismo, pusti vse in pridi z avtom do kraja, ki je oddaljen pet ali šest milj od tod. V njem je kavarna „Roža“, v kateri sem danes tvegal in nekaj popil. Tu te bom čakal v zadnji sobi od šestih zvečer naprej. Če ne prideš, bom znorel. Harry.“ - Poklicali smo Sama in mu pokazali pismo, - je nadaljeval Humbleby - Rekel je to, kar smo pričakovali. Da mu je to pismo poslal Harry iz sanatorija. Datum se je ujemal. Tako smo ga ujeli. - Zaradi uboja? - Najprej samo zato, ker je prevaral zavarovalnico. - A tako, - je rekel Fen in gledal, kar ja Humbley napisal. - Kadar Američan piše drugemu Američanu 6/5/51, ne misli kot mi šesti maj, ampak peti junij. Po drugi strani pa sta se morda brata odločila uporabljati angleški način pisanja datumov. - Prav to nam je rekel tudi Sam, ko smo ga opozorili na to. Rekel je, da sta se tako dogovorila. — Humbley je zmajal z glavo. — To mu ni pomagalo. Fen je spet prebral pismo. Nenadoma se je nasmehnil. - Je bila 6. maja nedelja? - Uganili ste! - je vzkliknil Humbley. — V Walesu so ob nedeljah zaprte vse kavarne. Torej je Harry uporabil ameriški način pisanja datumov in je pismo napisal petega junija, štiri tedne po dnevu, ko naj bi utonil v morju. To je dokaz, daje bila zavarovalnica ogoljufana. - Harryju je postalo dolgčas v njegovem skrivališču v bližini sanatorija, Samu pa je prišlo na misel, da bi bilo dobro, če bi dobil celo vsoto zavarovalnine, - se je nasmehnil Fen. Ponoči sta odšla v Brickshan in se odpeljala z ladjico na morje. Tedaj je Harry zares padel v morje - je končal Humbley. - Ste zbrali dovolj dokazov za obtožnico za uboj? - Da! Na srečo je Sam konec maja lakiral kabino na barki. Našli smo malo krvi na novi plasti laka in ugotovili, da je iste krvne skupine kot Harryjeva. To je poroto prepričalo in Sama so obsodili na smrt. - Pravzaprav - je čez nekaj časa nadaljeval inšpektor Humbleby, - ima največjo zaslugo za rešitev primera Carevv Barney Stringer. Tudi če bi v začetku imeli to pismo, je prav možno, da ne bi bili pozorni na njegov pomen. Toliko pozornosti sem mu posvetil samo zato, ker je bilo v Bernayevi zbirki. Vedel sem, da ne zbira tujih pisem iz golega veselja .. . Si* - — Midva skušava živeti kar se da preprosto. Dežurni poročajo MLAD, PA PROSI - Črnomaljski miličniki so 21. januaija pridržali 32-letnega Franca Belca iz Murskih Petrovcev. Je brez stalnega bivališča in zaposlitve, klati se iz kraja v kraj in preživlja s prosjačenjem. Ker je to prekršek, mu bo sodnik za prekrške odmeril kazen. SEGEL V TUJ 2EP - Novome-ščanu Žarku Radiškoviču je 23. januaija zvečer iz zadnjega hlačnega žepa nekdo izmaknil 850 din med tem, ko je bil v hotelu Metropol. Del denarja so še našli pri S. D., ki sicer trdi, da je denar našel. O tem pa bo moral prepričati sodnike. SPET RAZGRAJALI - 23. januarja zvečer sta v hotelu Kandija razgrejala Adem Kjgtezovič in Ado Krštinc. Razbijala sta kozarce in de* lala nered, zato bosta morala pred sodnika za prekrške. POKVARJEN MOPED - Anici Sime iz Črmošnjic je 23. januaija nekdo odpeljal moped, vreden 3.000 din. Simčeva je kasneje mo- Eed našla v bližini doma, vendar je il poškodovan. Kdo se je vozil, še ugotavljajo. PRAVEGA SO PRIJELI - 24. januarja so novomeški miličniki prijeli Antona Kocjana, rojenega v trebanjskem koncu, brez zaposlitve, in že dobro znanega miličnikom. Niso ga prijeli zaman, saj se je kmalu izkazalo, da je pred prihodom v mesto vlomil v Omuški vasi in vezi 500 dinaijev. Del denarja so še našli, 230 din pa je nepridiprav že zapravil. GRE ZA LISICO NA DVEH NOGAH? - Zupančičevim v Smo-lenji vasi nekdo vztrajno krade iz kokošnjaka kure. Po več takih tatvinah je 16. januarja izginil še petelin. Skupno so oškodovani že za 21 kokoši. IZ PREDSOBE JE ZMANJKALO — 18. januarja popoldne je nekdo izmaknil Ivici Zagorc iz Novega mesta 553 din. Zagorčeva je imela denar v torbici, ta pa je bila v predsobi stanovanja. NI BILO TAKO ... 24. jaruerja smo poročali o prometni nesreči, ki se je zgodila 19. januarja zvečer v Malem Slatni-ku. Po prvih podatkih je bilo videti, da je nesrečo zakrivil Ludvik Golob iz Ljubljane, vendar so iz UJV sporočili, da krivec nesreče še ni znan. Krivda se bo izkazala pred sodnikom za prekrške. NEDONOŠENČEK V PARKU Na zelenici pred Zdravstvenim domom v Trebnjem so 28. januarja našli truplo nedonošenčka. Po presoji zdravnikov je bil plod star štiri do pet mesecev. Zdaj poizvedujejo kdo je bila mati ter kako in zakaj se je nedonošenček znašel na trati. Kaj vse si lahko dovoli šef Gospodarski kriminal v novomeškem podjetju DINOS je dokončno razkrinkan - Bivši poslovodja je imel močno k sebi obrnjene prste Pred senatom okrožnega sodišča v Novem mestu je bila nedavno tega končana razprava, v kateri so se zagovarjali: Jože Petrina, bivši poslovodja novomeške poslovalnice DINOS, Jožica Jakše, blagajničarka v tem podjetju, ter Jože Senica, Alojz Cajnko in Jože Fric z ž užemberškega konca. Prva dva sta bila obsojena, Suhokranjci pa oproščeni. Kar 14 gosto tipkanih strani obsega obtožnica zoper Jožeta Petrino iz Novega mesta, ker je kot poslovodja velikokrat izrabil svoj položaj oprostilo dveh kaznivih dejanj sklenitve škodljive pogodbe in 1 kaznivega oprostilo dveh kaznivih dejanj sklenitve škodoljive pogodbe in 1 kaznivega dejanja ponareditve uradne listine, pa je ostala še cela vrsta dokazanih kaznivih dejanj, za katere so mu prisodili 1 leto in 10 mesecev zapora. Kaj vse je Petrina zagrešil? v glavnem je šlo pri DINOSU pod njegovim vodstvom za tole: Aprila 1970 je Petrina zadržal dva tovorna lista za 15.110 kg strojne litine in 9.590 kg jeklenih ostružkov; oboje so bili odpadki belokranjske železolivarnc BELT. Tovarni je zatajil, da je blago prevzel, od skladiščnika izpostave DINOS v Črnomlju pa je zahteval, da je izdal dva računa na izmišljeni imeni dveh Hrvatov, češ da sta prodala odpadni Beltov material. Zmenil se je še, da bo blago sam prevzel neko prosto soboto. Tako je dvignil kupnino v znesku 7.686 din (za Hrvata) in si denar pridržal. S tovornim listom je zadevo v podjetju prikril. Nadalje je v šestih primerih zlorabil položaj s tem, da je neupravičeno gostil po lokalih člane svoje delovne skuposti, izdatke pa v računih prikazoval kot stroške za pogostitev poslovnih partnerjev. Tako so se ne-kajkrati dobro imeli bodisi v novomeških lokalih ali v Stopičah. Mimogrede je Petrina poleti 1969 še odredil, da so šli trije delavci podjetja in na račun podjetja pomagat k prijatelju pri gradnji hiše. Tako je oškodoval DINOS za 176 din. Neupravičeno pa si je obtoženi prilaščal družbeni denar tako, da si je dal v letih 1969 in 1970 pri blagajni izplačati za 11.053 din akontacij za nakup materiala in 2.400 din na račun potnih stroškov, česar pa ni nikdar obračunal in ne vrnil. Denar je, kot pravi sam, porabil za gradnjo in vsakdanje potrebe. Razen tega je bivši Dinosov poslovodja goljufal še s tem, da je predložil podjetju 7 nalogov za službeno potovanje, vendar nikjer ni bil, pač pa je pobasal v žep 1.903 dinarje. Pri vseh teh kaznivih dejanjih je šlo hkrati še za več primerov ponarejanja listin. Jožica Jakše, takratna blagajničarka v poslovalnici DINOS, se je zagovarjala zaradi nevestnega gospodarskega poslovanja. Poslovodji je izplačevala akontacije za nakup materiala in akontacije za potne stroške, čeravno je vedela, da Petrina ta denar porablja zase. Jakševa je svojega šefa večkrat opozorila, a ni zaleglo, zato pa je ob sumljivih izplačilih sproti obveščala računovodstvo in revizorja na centrali v Ljubljani. Kar neverjetno je, da se tam PREHITRO V OVINKU 22. januarja zvečer je peljal z osebnim avtomobilom proti Podbočju po desni strani Stanislav Hočevar iz Podbočja. Nasproti je tedaj pripeljal v nepregledni ovinek z neprimerno hitrostjo Aitton Franko-vič iz Dobje vasi (občina Ravne na Koroškem) in trčil v Hočevarjev avtomobil. Lažje so se poškodovali voznik Hočevar, njegovi sopotnici in sopotnik v Frankovičevem avtomobilu. Škode je za 15.000 dinarjev. Srednje in strokovne šole so pred kratkim dobile priporočilo republiškega Zavoda za šolstvo in Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu, naj čimprej organizirajo pouk prometne vzgoje. Zakaj je to potrebno, menda ni treba ponavljati ob Začeti, kjer še ni grozljivih številkah prometnih nesreč, ki nam vsak dan udarjajo na uho. Priporočajo, naj bi prometna vzgoja za dijake in dijakinje obsegala dvoje: strokovni del s teorijo o prometni varnosti in praktični del s tekmovanji ter moralno-etič-no vzgojo, saj je kultura udeleženca v prometu tudi važna in včasih celo usodna. Prometna vzgoja naj bi postala obvezna za fante in dekleta vseh štirih razredov srednjih šoi Ta del prometne vzgoje bo vključen v tehnični pouk, v moralno vzgojo in mladinske ure. Pro-metnovzgojna dejavnost pa naj bi razen tega potekala še v krožkih, na tekmovanjih, v prometnem kvizu in podobnih prireditvah. Enotni program prometne vzgoje bo pripravil Zavod za šolstvo SRS, prav tako pa bo organiziral seminarje za predavatelje prometne vzgoje. Za dijake bo ta novost ne le koristna, ampak tudi zanimiva, saj se posebno v višjih letnikih domala že vsak spogleduje z vozilom. Ker bo učna snov iz prometne vzgoje skoro enaka, kot jo zahtevajo na izpitih od šoferskih kandidatov, bo vsem bodočim voznikom ta pouk dobrodošel. R. B. nihče ni zmenil za njene signale! Petrini so na kartico samo knjižili prejete vsote in „nikome ništa*,, kot rečejo Hrvatje. Sodišče je Jakševi prisodilo 4 mesece zapora, pogojno za leto dni. Menili so, da je kriva vseeno, čeprav je obveščala nadrejene. Denarja, za katerega je vedela, da je neupavičeno vzet iz blagajne, ne bi smela izplačati. Tudi svojemu šefu ne! Ostali trije obtoženci so bili oproščeni kaznivega dejanja dajanja pod- kupnine Petrini. Gre za 1.500 din, ki so jih poslovodji Dinosa res dali, toda šele po končanem poslu. Razen tega je še več razlogov, ki so sodišče navedli k sklepu, da Suhokranjci niso krivi. Senat pod predsedstvom Janeza Kramariča je med večdnevno obravnavo zaslišal vrsto prič, pri odmeri kazni pa je upošteval tako pri glavnem obtožencu kot pri Jakševi, da sta bila doslej nekaznovana. Olajševalno za Petrino je še, da mora skrbeti za nedoletne otroke, njegovo delno priznanje in da gre za časovno odmaknjena kazniva dejanja. Skoda, ki jo je Jože Petrina povzročil podjetju, znaša 11.453 din. Del tega denarja je obtoženec že vrnil. Sodba še ni pravnomočna. Ptiček se je vendarle ujel Ivan Hirm je ženskam jemal denar iz torbic Ivan Hirm, nezaposleni delavec z Gabra pri Semiču, se je pred kratkim na občinskem sodišču v Novem mestu zagovaijal zaradi več tatvin in enega odvzema motornega vozila. Senat pod predsedstvom Cvete Matjašič mu je prisodil eno leto zapora. „PRI DRVARNICI GORI!" 26. januaija zvečer sta Ivanka Zupan in Marina Duh z Brezja opazili, da gori pri drvarnici v gospodarskem poslopju Karla Turka v Dol. Stari vasi. Obvestili sta gospodaija, ta pa je poklical na pomoč sosede. Ogenj so na srečo pogasili. Ob Turkovo drvarnico je bJo prislonjeno kostanjevo kolje soseda Karla Piletiča in tu se je požar pojavil. Čeprav so ljudje saimi kaj hitro omejili požar in ga pogasili, je vseeno za 500 din škode. Vse kaže, da je bil ogenj podtaknjen, zato v tej smeri poizvedujejo. Hirm je star znanec sodišč, saj se že dalj časa preživlja samo s tatvinami. Tako je 4. junija lani v ordinaciji novomeške zobne ambulante smuknil iz torbice Ivanke Vidic 300 din. Dva dni zatem je natakarici Mariji Spec iz gostilne Rotovž vzel denarnico s 1.250 din; 21. novembra pa je iz barake SGP Pionir ukradel tranzistor, vreden 328 din. Ponovno je segel še v denarnico Jožice Režek v bifeju Dolenjke na Koštialovi ulici in si prisvojil 400 dinarjev. Razen tega si je 5. junija lani „izposodil" pred novomeškim zdravstvenim domom še moped Antona Turka in se z njim odpeljal v Regerčo vas. Obtoženec je sicer vse priznal, imel pa je pripravljen izgovor: „Sem epileptik že od otroških let, imam neurejene domače razmere, se potikam naokrog.. .itd. itd.“. Gre pa za specialnega povratnika, ki mu pošteno življenje ne diši. Sodba še ni pravnomočna. 1 \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\ j V samopostrežnih trgovninah je vse lepo razstavljeno: od čokolad do nogavic in parfumerije ter steklenic s pijačo. „Samo malce previdnosti, pa smukneš t\ n med n pdrdgrdfi Tudi gosposki kradejo pod jopo aii v cekar,” si marsikdo misli. A ni tako enostavno krasti v samopostrežbi! Veliko jih dobijo in sramota ostane, čeprav se navadno vsaka taka stranka priduša na pozabljivost ali bolezen. Take izkušnje imajo trgovci: ANICA HRIBAR, blagajničarka v samopostrežbi Mercatorja v Šentjerneju: — Pri nas je samopostrežba malo več kot leto dni. Kupci so se že navadili in tudi mi smo s strankami zadovoljni. Primeri pa se, da hoče kdo kaj odnesti, ne da bi plačal. Posebno steklenice radi jemljejo naskrivaj, otroci pa čokolado. Kadar takega zalotimo, plača brez besed. STANE SMREKAR, namestnik poslovodje v marketu „Do-lenjke“, BrŠlin: - Pri nas imamo tako lokacijo, da moramo biti glede zmikavtov še posebno previdni. Imamo široko cigansko zaledje in še Pionirjev samski dom pred nosom. Sicer pa jemljejo naskrivaj tudi drugi. Pri kraji zalotimo celo take stranke, za katere bi dal roko v ogenj, da so poštene. Pri poklicih ni razlike: Kradli so že kmetje, uslužbenci in intelektualci z visokimi do-£ hodki. „Pozabil," reče tak in se ž nasmehne. ALOJZ SKOLIBER, poslo-? vodja Mercatorjeve samopostrež- ^ be v Metliki: - Pri nas so sc kra- ž je s polic lani precej povečale. ? Imeli smo 33 registriranih prime- Ž rov, dosti več pa je bilo jemanja £ brez plačila v resnici. Pri kraji so ? bili zaloteni pretežno mlajši ^ ljudje, jemali pa so žensko peri- ^ lo, nogavice, parfumerijo in kon- ? zerve. Smešno, kako se nekateri £ izgovarjajo, če rečemo, da bi jim ^ radi pogledali v cekar ali v žep. ? Čudim se, da ljudje tvegajo do- ^ bro ime na primer za steklenico 4 ruma! , .. — . r. b. mmmm. i« a« 4 * I Patrola novomeške prometne milice vsak dan postavlja zasede, vendar enkrat tukaj, drogič tam, kot so miličniki sami dejali. Nadzorujejo vozila, če so pravilno opremljena, pregledujejo vozni&a dovoljenja in lovijo kršitelje prometnih predpisov. Na čezmerno hitrost in vinjene voznike so še posebej pozorni. Posnetek je z Otočca. (Foto: R. Bačer) NOVO MESTO: V HlSNI VOGAL - Ko jč 20. januaija dopoldne Drago Rabzelj iz Gotne vasi z avtom nameraval zaviti s Partizanske ceste v naselje Nad mlini, je vozilo zaneslo. Trčil je v hišni vogal, nato pa ga je odbilo še v škarpo. Gmotne škode ie za 3.000 din. DVOR: BREZ DOVOLJENJA -Gvido Longar iz Srednjega Lipovca je 23. januaija dopoldne brez dovoljenja vozil osebni avto od Dvora proti Žužemberku. Na nepreglednem ovinku je na spolzki cesti vozilo zaneslo, avto je trčil v smernik, ga izruval, nato pa pristal v grmovju ob cesti. Lahkomiselni voznik je naredil za 6.000 din škode. RAKOVNIK: OBA STA PADLA — 23. januarja zvečer je Anton Mam z Mirne z mopedom vozil od Mokronoga proti domu, v Rakovniku pa je na nekem ovinku zadel 67-letno Uršulo Pravne, ki je šla peš ob desnem robu ceste. Ko je mopedist žensko zbil na tla, je tudi sam izgubil ravnotežje in padel. Oba so telesno poškodovana odpeljali v bolnišnico. LOCNA: DVA STA TRČILA -Slavko Vidmar in Mačkovca je 25. Kavran je bil pred sodiščem Dve priči nista prišli, zato je bila razprava preložena 22. januarja sc je pred občinskim sodiščem v Kočevju' zagovarjal Anton Kavran, ki je bil obdolžen, da je 5. septembra lani v Kočevju trčil s svojim avtom 13-letncga Milorada Dragan iča in mu prizadel več zelo hudih poškodb. Razpravo je sodišče na zahtevo Kavranovega zagovornika preložilo, oziroma jo bo nadaljevalo 18. februarja. Vzrok za preložitev je, da na zaslišanje nista prišli dve priči (Praštalo in Djurić). Ker smo o tej nesreči podrobneje poročali iz različnih virov, čutimo dolžnost, da obvestimo bralce, kako zadeva poteka in kako se bo konča-la. Na razpravi je Kavran zavračal obdolžitev, da je vozil pijan. Trdil je, da je takoj po nesreči, da bi si olajšal, ker ie mislil, da je otrok mrtev, na dušek izpil liter vina, ki ga jc imel v avtu. To naj bi bil torej vzrok, da so v njegovi krvi našli 2, promila alkohola, v urinu pa 3,27. Priznal jc le, da je tisti dan spil dva encijana (enega v Samopostrežni, drugega pri Stimcu), od tega enega precej pred nesrečo, kar naj bi verjetno pomenilo, da jc vozil trezen. V zagovoru je Kavran dejal tudi, da je Milodrag Draganič se same nesreče niti ne spominja. Zdravniško spričevalo pove, da je takrat „dobil zlom lobanje, lobanjskega dna, desne ključnice, desne lopatic^ desne senčne kosti, popolna zgubo desnega sluha .in parezo (lažjo obliko ohromelosti) desnega ličnega živca. (Foto: J. Primc) vozil kolesar po levi strani svoje desne polovice ceste, medtem ko je zagovornik tik pred preložitvijo razprave dejal, da k vedno ni dokazano, da je do trčenja prišlo na Kavranovi levi strani ceste, in da tega obdolženi Kavran še ni priznal. AVTOBUS V PEŠCA 26. januarja zvečer je voznik Darko Vidmar iz Krmelja peljal iz Sevnice proti Tržišču avtobus. V vasi Gabrje je 20 metrov pred seboj zagledal ležečega pešca. Kljub zaviranju je trčil vanj. Pefcc Ciril Brečko iz Gabrja je pri trčenju dobil hujše poškodbe. Domnevajo, da je ležal na cesti zaradi vinjenosti. VLOM V ŠENTLENARTU 23. januarja so neznani zlikovci vlomili v upravne prostore Gozdnega gospodarstva v Sentlenartu pri Brežicah. Po pisarnah in v računovodstvu je bila razmetana dokumentacija in odprti predali. Verjetno so iskali denar ali pa ključe od železnih blagajn. Težko železno blagajno so januarja popoldne vozu avto proti mestu, naproti pa mu je pripeljal z avtom Novomeščan Anton Furlan, ki je zavil proti gasilskemu domu in zaprl Vidmarju pot. Avtomobila sta trčila in imata za 2.500 din škode. BREZOVICA: V MEGLI SPREGLEDAL - Rudi Rus iz Dol. Maha-rovca je 25. januaija vozil avto proti Šentjerneju. V Brezovici pa je srečal prijatelja Slavka Bašlja, ki se je pripeljal naproti. Rus je ustavil, Baselj pa je odpeljal na konec vasi in obrnil. Ko se je vračal do prijatelja, je v megli spregledal njegov avto in vanj trčil. Škode je za 8.000 din. NOVO MESTO: VRV CEZ CESTO - 26. januarja popoldne je Rečan Jerko Sarič vozil tovornjak po Gubčevi ulici in na jekleni vrvi vlekel osebni avto svojega someščana. Sarič je zapeljal na Karlovško cesto, osebni avto pa je ostal v Gubčevi ulici, medtem pa je bila jeklena vrv razpeta čez cesto. Ker je prav tedaj z Zagrebške ceste pripeljal Marjan Seničar iz Praproč, se je zadel v jekleno vrv. Škode je za 9.000 din. ČRNOMELJ: DVA PEŠCA ZADEL - Stanislav Žarkovič iz Kočevja je 26. januaija zvečer pripeljal avto po Ulici 21. oktobra. Pri poslopju pošte je opazil dva pešca. Ker sta obstala, je menil, da bosta prečkala cesto. Avtomobilist jc zavrl, na spolzki cesti pa je vozilo zaneslo na pločnik, tako da je zadelo pešca Stanislava Vidoša in Katarino iz Črnomlja. Oba pešca sta bila poškodovana. Žabja vas: ni dal prednosti - Novomeščan Janez Ferlič jc 26. januarja zvečer pripeljal z avtom »oti na Gorjance v Žabjo vas in proti mestu, ko jc po predno- po d vil nafli na tleh, vendar je niso mogli »reti. Za nepridipravi še poizve- odpret du jejo. zavil , ___________ — . . stni cesti z avtom pripeljal Božidar ASČ iz Novega mesta. Slednji jc sicer močno zavrl, kljub temu pa sta s Ferličem trčila, pri čemer se je Ferlič laže poškodoval. Gmotne škode je za 10.000 din. • NOVO MESTO: ČELNO TRČENJE - Koje 27. januarja popoldne Alojz Šinkovec z avtom pripeljal čez Glavni trg, je pri trgovini Astra avto zaneslo v levo. Tediu je naproti pripeljal Miroslav Torkar iz Novega mesta in vozili sta čelno trčilj. Torkar se je v nesreči hudo poškodoval in so ga odpeljali v bolnišnico, gmotne škode pa je za 12.000 din. KANDIJA: TRČENJE PRI PARKIRIŠČU - 27. januaija popoldne je Ivana Jeriček iz Guraberka zapeljala s parkirnega proitora na Partizansko ccsto, koje mimo pripeljal z avtom Alojz Povše iz Dol. Pod-boršta. Ta je sicer skušal trčenje preprečiti, a se ni dalo. Gmotne škode je za 3.000 din. 14 DOLENJSKI LIST Stran uredila: RIA BAČER EETRTK0V INTERVJU j Naporov še ni konec 5 Janez Slapnik: »Za Zvezo komunistov ni J 5 vprašanj, ki lahko čakajo na stranskem tiru« g S ^ Straža: doklej »glas vpijočega...«? Je problem Straškega poštnega urada rešljiv? Nekateri menijo, da je ! trNe smemo si privoščiti počitka in tudi za zadovoljstvo ni pravega razloga: preveč novih nalog imamo in mnogo nedokončanega delaje dejal na začetku pogovora Janez Slapnik, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov v Novem mestu, ko sem ga vprašal: „Katere nerešene naloge prenaša dosedanja konferenca ZK ob razhodu na pleča tisti, ki jo bomo dobili šele te dni? 44 „ V tej mandatni dobi smo zlasti poskušali potipati teren, 44 je nadaljeval sekretar Slapnik, „ugotoviti smo hoteli odklone, pomanjkljivosti, slabosti in to takoj urediti z akcijami. Odprta vprašanja, ki so nekdaj čakala na stranskem tiru, smo tokrat postavili v ospredje. Pri tem smo dejavnost osredotočili na strateške točke, ki jih je možno razvozlati v daljšem obdobju. Ena takih točk je samoupravlanje. Potrebni bodo še hudi napori, da se Janez Slapnik: „Za komuniste so volitve politična akci-ja.“ bodo z ustavo zastavljeni novi odnosi oblikovali v življenju. Resnici na ljubo je treba reči, da sama ustanovitev TOZD z registracijo ne pomeni nič drugega kot formalno izpeljano nalogo na podlagi zakona. Premagati bomo morali mišljenje, da je samoupravljanje izključno stvar za zaprtimi vrati gospodarskih organizacij oziroma OZD in TOZD. Hočem reči, da bomo morali več časa, volje in sposobnosti posvetiti vprašanjem samoupravne graditve krajevnih skupnosti. Ne smemo zapostavljati tega, da samoupravno konstituiranje združenega dela omogoča trdnejši in skladnejši razvoj gospodarstva, komunisti pa naj bi si prizadevali, da to ne bi ostala gola fraza. 44 ,J*rešla sva že na področje sedanjih nalog komunistov. Rad bi, da bi prej obdelala še nedokončane naloge z drugih področij. “ „Strinjam se. Naj nadaljujem! Čeprav smo v zadnjih dveh letih dosegli odgovornejši odnos do mnogih perečih vprašanj, predvsem še do socialnih razlik, pa smo pre- malo storili, da bi jim spodrezali izvire. Izenačevanju pogojev za izobraževanje, delitvi po delu, stanovanjski graditvi, učinkovitosti družbenih in samoupravnih organov kontrole ter drugim perečim vprašanjem bomo komunisti tudi v prihodnje napovedovali neizprosen boj. Tudi idejno izgrajevanje same Zveze komunistov v občini prenašamo še v naslednje obdobje. Stanje v družbi je v marsičem odvisno od akcijske sposobnosti in učinkovitosti te organizacije. Zelo pomembno je, kje in kako je Zveza komunistov navzoča. Od tu lahko načrpamo naloge: zgraditev demokratičnega centralizma, delovanje komunistov med ljudmi, povečevanje števila članov in organizacij. 44 „Kaj čaka komuniste letos, še posebno v obdobju do X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS? “ „Komunisti v novomeški občini smo javno razpravo o kongresnih gradivih in dokumentih že do zdaj povezovali z akcijami, še posebno na področjih, ki sem jih prej omenil. Imamo osnutka statutov ZKJ in ZKS, izhodišča za X. kongres ZKJ in predlog resolucije za bližnji kongres slovenskih komunistov. V teh dokumentih, naj rečem zgodovinskih, je razčlenjena prehojena pot Zveze komunistov in so začrtane naloge za naprej. Zato je nujno, da bodo preostale razprave dosegle in aktivno vključile vsakega komunista v sleherni osnovni organizaciji. V javni razpravi pa se ne bi smeli opredeljevati le za predložena gradiva, ampak bi morali komunisti razčleniti in oceniti svojo prakso in si v okviru skupnih začrtati svoje naloge. Najbrž ne „bi dosegli namena, če bi razprave zapirali v partijske kroge.44 „Smo tudi pred volitvami ...44 „Za komuniste so to pomembna naloga pred kongresoma. Zavedamo se, da bomo s temi volitvami napravili tako rekoč šele prve korake v zgrajevanju novih odnosov na podlagi delegatskih razmerij. Vemo tudi, da se bodo navidezno že premagani nosilci ncsamoupravnih, tehnokratskih, birokratskih, liberalističnih in klerikali-stičnih teženj poskušali ob teh volitvah znova uveljaviti. Zato volitve ne smejo biti le tehnično opravilo, marveč korenita politična akcija, v kateri so dolžne sodelovati vse politične sile v okviru Socialistične zveze. Naša pozornost bo veljala tudi organiziranosti in vsebinskemu delovanju vseh družbenopolitičnih organizacij v občini. 44 I. ZORAN * * * J * * * I J J TEČAJ O VARSTVU PRI DELU Združenje zasebnih obrtnikov {»rireja tečaj o varstvu pri delu. nteresenti se lahko prijavijo za tečaj pri Matiji Wachtequ v urarstvu na Glavnem trgu v Novem mestu do vključno 15. februarja. Cena tečaja bo določena kasneje, ker je odvisna od STeila prijavljenih^ BREZ ODZI VA V osmih krajih novomeške občine je svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu skupno z AMD organiziral predavanja za voznike motornih vozil, vendar je bila udeležba porazna. V Straži in Šentjerneju ni bilo nobenega interesenta, drugod pa so bila predavanja, vendar s 14 (v Škocjanu) do 31 poslušalci (v Bršli-nu). V novomeški občini je več kot 10.000 voznikov, a so jih kljub dobri propagandi zvabili na predavanja samo 134. In to naj bi bil uspeh akcjje „za večjo varnost v naselju** in „boj proti alkoholizmu**! Ni še dolgo, kar je Jože Mede na seji novomeške občinske skupščine zastavil odbomiško vprašanje, zakaj je dostava pošte v Straškem okolišu tako slaba. Odgovor, ki ga je dobil odbornik, je upravnica pošte v Straži Marija Turk potrdila: „Dobili smo dva dostavljalca, za- ped, toda kaj zaleže to, če pa so doto ljudje zdaj prej dobijo pošiljke. Se vedno pa so zamude. Dva težko obvladata območje, ki obsega 17 vasi, in pri najboljši volji ne moreta raznesti pošte tisti dan, ko pride. Res je, da smo enemu, ki mora dostavljati pisma, časopise in druge pošiljke tudi v po 7 km oddaljene kraje (Drenje, Dreanja sela), nabavili mo- ^ Suhokrajinski drobiž NOVOMEŠKA TRIBUNA OBČNI ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV v Žužemberku, na Dvoru, v Šmihelu, na Rebri in na Ajdovcu, ki so bili v nedeljo, 20. januarja dopoldne, so bili dobro obiskani, še posebno dobra je bila udeležba na Ajdovcu in v Šmihelu. Povsod je bilo čutiti dobro delovno vzdušje. Iz podanih poročil je bilo povzeti, da so društva v preteklem letu veliko naredila za napredek v gasilstvu. Povsod so posvečali dokaj pozornosti sodelovanju z enotami civilne zaščite. Društva so na občnih zborih sprejela svoje delovne programe za tekoče leto in v njih predvidela tudi pomoč pri usposabljanju enot civilne zaščite. Na Ajdovcu so sklenili, da bodo pričeli graditi društveni dom, v Šmihelu pa so se namenili, da bodo k domu dozidali sanitarije in uredili okolje doma, da bo primerno tudi za prireditve. STRELSTVU bodo letos posvečali posebno pozornost v žužember-ški krajevni skupnosti. O tem so se pogovorili na letni konferenci ZRVS v Žužemberku in na občnem zboru TVD Partizan v Žužemberku. Prostore na malo strelišče že imajo, medtem ko večjega urejenega strelišča za streljanje z bojno municijo zaenkrat nimajo. Zaio so se dogovorili, da ga bodo zgradili še letos. Pri gradnji bodo sodelovali vsi zainteresirani, na pomoč pa jim bo priskočila tudi krajevna skupnost. Na Dvoru, kjer doslej nekaj let niso imeli strelske organizacije, so tudi že imeli ustanovni občni zbor strelske organizacije. JUGOVZHODNI DLL stanovanjskega predela Dvor je dobil zazidalni načrt, ki je sedaj razgrnjen na vpogled vsem zainteresiranim na krajevni skupnosti Žužemberk. Načrt je izdelala strokovna komisija pri novomeškem podjetju „DOMIN-VEST“ in bodo o njem sprejemali pripombe do 16. februarja letos. M. S. SESTANEK NA PROSTEM 20. januarja popoldne so občani iz vasi Vrhovo, Gor. Križ, Dol. Križ in Vrh pri Križu izkoristili lep dan za sestanek na prostem. Zbrala seje večina gospodarjev iz teh vasi, sestanka pa sta sc udeležila tudi predstavnika žužemberške krajevne skupnosti. Najprej so poročali delegati, ki so jih bili poslali na Elektro podjetje Ljubljana-okolica o doseženem sporazumu s tem podjetjem glede obnove clektričncgomrežja in postavitve večje transformatorske postaje na jamboru. Nato so se pogovorili, kaj naj bi prispevali občanf in kaj krajevna skupnost. Razen tega so sc še pogovorili o ureditvi pokopališča na Vrhovem, izvolili pa so tudi iniciativni odbor za ustanovitev gasilskega društva. M.S. SOTESKA Sl GRADI VODOVOD Vaščani Soteske, Drenja in Gabrja so se odločili, da si bodo napeljali vodovod v hiše. Organizacijski odbor v sestavi Antona Viranta, Jožeta Bradača, Jožeta Blatnika, Jožeta Grandovca, Stefana in Ivana Fifolta je že naročil načrte, zbrali pa so tudi že akontacijo po 1.000 din. H gradnji ne moremo pritegniti le treh gospodarjev, vsi ostali iz teh vasi, vključno lastniki vikendov so sc odločili „ZA“. Vodo bi napeljali iz Radcšice, rezervoar pa bi bil na So-teški gori. Dela v vrednosti 420.000 din bi izvajala vodna skupnost, predvsem pa bodo vaščani največ prispevali s prostovoljnim delom. Računajo tudi na denarno pomoč od trgovine, kmetijske zadruge in obrata Novoles, dela pa sc bodo pričela letos v začetku jeseni. (S. MI-KULAN) OGRAJENI POKOJNI V Vavti vasi bodo začeli v kratkem graditi obzidje na pokopališču, ki so ga lani povečali za okoli 20 arov. Uredili bodo tudi mrtvašnico, za ta dela pa so v dogovoru z novomeškim Novogradom. Ko bodo dela končana, si bo vodstvo Straške krajevne skupnosti oddahnilo. „Toliko naporov nismo imeli z nobenq drugo zadevo kot prav s tem pokopališčem,“ pravi Anica Medic, tajnica krajevne skupnosti. „Dokler bom živa, ne bom pozabila tistega dne v letu 1972, ko smo imeli v okolišu hkrati kar dva mrliča, prostora za pokop pa ni bilo.** stopi slabi ali če pride vmes kaj drugega. Dostavljalcu za bližnjo Straško okolico službenega vozila nismo mogli dati.“ Straški'pošni urad dela tam, kjer je začel po osvoboditvi: v pritličju „firštove hiše“, v eni sami sobi, ki je za vse; v njej so uslužbenke, dostav-ljalci, paketi, pisma, časopisi, stranke. Da bi se iz tega kotička razširili po hiši, ni misliti; kleti, kjer bi edino lahko dobili pomožne poštne prostore, so prevlažne, neurejene. „In sanitarij nimamo!** zavpije ženski svet v tem uradu, torej na dlani, da je normalno poslovanje v tem industrijsko razvitem kraju še bolj nevzdržno. Ce dodamo razen tega, da gre iz tega poštnega urada tedensko povprečno po 500 kg pošiljk, si je res težko zamisliti, da bi mogli poslovanje in dostavo pošte izboljšati. Predlog, da bi dobili prostore za Straško pošto bliže krajevnega središča, je ostal vsaj za zdaj „glas vpijočega v puščavi**. V kratkem bodo začeli graditi ob križišču avtobusno postajo, na katero tudi že čakajo malo večnost. Nemara bi ne bilo odveč razmisliti, da bi povečali streho še za poštne potrebe. Ustregli bi ne samo poštnemu osebju, ampak predvsem ljudem, ki pošto obiskujejo. ROMAN ČELESNIK DIREKTOR ZAVODA V novomeškem Zavodu za kulturno dejavnost poteka te dni primopredaja poslov: dosedanji direktor Lojze Kastelic, ki odhaja v pokoj, uvaja v delo novega direktorja Romana Celesnika, trenutno še tudi ravnatelja osnovne šole v Škocjanu. MINI ANKETA: Svojevrstno podobo kraja, njegove napake in potrebe se dajo ugotoviti tudi iz želja njegovih prebivalcev. S tem namenom smo zastavili anketirancem malce nenavadno vprašanje: vprašali smo jih, kaj bi, če bi imeli možnost odločanja in na voljo vsa sredstva ter pooblastila, v Novem mestu zgradili in kaj iz mesta odstranili. Iz namišljenih možnosti so se pokazale realne potrebe mesta in njegovih prebivalcev. , m ■____________________________________ „Se dobro, da se v tej stiski pošta ne zameša/4 pravijo obiskovalci Straškega poštnega urada. (Foto: I. Zoran) Divjim posegom zvoni Promet s kmetijskimi zemljišči v rokah nove zemljiške skupnosti - Vrzel dokončno odpravljena Vrzel, ki je dolga leta zevala v Sloveniji in so jo najbolj občutili občani, ki so se ukvarjali s kmetijskim pridelovanjem, je republika zapolnila z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Zemljiška skupnost, ki so jo nedavno ustanovili v Novem mestu, pa bo omogočila še smotrnejše usmerjanje kmetijske zemljiške politike v občini. Kmetijstvu povzročajo hude preglavice razdrobljene površine. Nič manj kot polovica kmečkih gospo kaj „davka" so njive in travniki morali plačati urbanizaciji, vendar pa je očitno, da se izvajalcem ne bi bilo vselej potrebno ozirati po najboljših parcelah. Kmetijska zemljiška skupnost bo imela, kar je razvidno že iz mimogrede omenjenih vprašanj, obilico dela. Skrb, da bo v občini obdelana vsaj najrodovitnejša zemlja, ne bo med zadnjimi. ANKA SEVER, uslužbenka: „Ko bi res imela tako možnost, bi najprej dala postaviti nov most, ker menim, da. je most mestu^najbolj potreben. Potem bi temeljito izboljšala trgovske centre, posebno v okolici mesta, dalje bi spet odprla nočni lokal, saj je mesto dovolj veliko in bi ga lahko imelo. Na koncu pa bi poskrbela za zabavo otrok ter odraslih in dala napraviti drsa-lišče.“ JOŽICA GREGORČIČ, ekonomski tehnik: „Mesto mi je všeč tako, kot je, zato ne bi l.i-česar dala porušiti. Na veliko pa bi bilo potrebno graditi objekte, brez katerih ni pravega družbenega standarda: otroške vrtce, dom za mladino, ki se nima kam dati, in v našem mestu prepotrebni dom kulture.** FLORIJAN BEVC, delavec: „Mesto mi je všeč, vendar bi vseeno dal porušiti nekaj grdih stavb. Največ skrbi pa bi posvetil ureditvi prometnih vozlov, in sicer tako, da bi v samem mestu imel več prostora pešec. Kot najnujnejšo pa bi postavil nalogo, da se zgradi veliko lepih stanovanjskih predelov nedaleč od tovarn, z zares poceni stanovanji, da bi se vsakdo lahko vselil vanje.4* ANICA KOVAClC, uslužbenka: „Ker je stari most slab in preozek, bi ga dala popraviti, zgraditi pa bi morali še nov most. Odpreti bi bilo treba precej novih trgovin, bolje založenih, kot so sedaj, potem pa bi takoj prišli na vrsto otroški vrtci, da bi se vprašanje zaposlenih mater temeljito rešilo.“ JELKA BLATNIK, dijakinja: .Celotna podoba mesta mi' je zelo všeč, nad mestnim trgom pa sem naravnost navdušena. Je pa v mestu nekaj zelo neestetskih objektov, ki bi jih dala porušiti. Taka je novomeška „piramida** zraven pošte. Ker v mestu pogrešam zelenje - včasih ga je bilo veliko več - bi dala zgraditi čim več parkov, zasaditi drevesa in rože, posebno skrbno pa bi uredila sprehajališče ob Krki, ki je sedaj čisto zanemarjeno.“ ika kronika V preteklosti je kmete nemalokrat stisnilo pri srcu, ko so na svojih njivah nenadoma zagledali buldožerje. darstev v občini ne premore več kot po 3 ha obdelovalnih površin, parcele pa povprečno niso večje od 30 arov. Strojna obdelava je na tako majhnih z;mlatah predraga, zato nesmiselna. Ce dodamo še to, da je obdelovanje še daleč za sodobno prakso, je na dlani, da tržnih presežkov ni. Ker ni bilo pravega reda m nadzora v prometu s kmetijskimi zemljišči, so postala neodgovorna poseganja na najboljše njive vsakdanja stvar. Tako zajedanje v rodovitno zemljo lahko vidimo zlasti v krajih, ki so se razvili v zadnjem času. Ne- V ŠENTJERNEJU 1. JULIJA „Dolenjkina** samopostrežna trgovina v Šentjerneju bo predvidoma odprta 1. julija letos. V tej poslovni hiši bodo med drugim tudi prostori za milico, krajevni urad in druge pisarne. NASMEH ZA KISLI OBRAZ -Zaradi slabe založenosti novomeških trgovin je bilo slišati že veliko pritožb, ki res niso iz trte zvite. V edini papirnici v Novem mestu ni moč dobiti niti koščka šeleshamer papirja, floomastrov, letraset črk in nekaterih lepil za papir. Vse to so drobne stvari, a je ponje treha kar v Ljubljano. Na zalogi pa je dovolj pustnih mask. Nezadovoljni potrošniki si naj kupijo kakšno veselo in pod njo skrijejo svoj kisli obraz. RAZSTAVA V MLINU - Ljudski genij je neuničljiv in vedno najde prostor, kjer se lahko izrazi. Neznani „umetniki** so tako odkrili zidove Scidlovega mlina in jih porisali in popisali s produkti svojega pornografskega duha. Zaenkrat si razstavo ogledujejo samo otroci. Ne bi škodilo, ko bi si jo še kdo in jo po možnosti ukinil. KJE JE DRUGA POLOVICA? -V tovarni Krka iščejo drugo polovico bramorja, da bi imeli celo živalco in jo postavili pod stekleni zvon kot dokaz izdatnosti hrane v njihovi menzi. Prvo polovico žuželke je uspelo najti nekemu delavcu med zeljem v svojem obroku malice. Ves navdušen je bramorja pokazal v kuhinji, kjer bramorjevega zelja niso prenehali dajati naprej. Ob vsem tem res ne razumemo delavcev. Tarnajo, da je hrana slaba, raznih mesnih dodatkov (polžki in črvički v solati) pa ne cenijo dovolj. Kaj vendar hočejo? KEGLJIŠČE - Avtomatsko kegljišče na Loki bi moralo biti že dograjeno, toda dela so sc zavlekla, ta- ko da bodo ljubitelji kegljaškega športa morali še malo počakati. TRŽNICA - Promet na novomeški tržnici je vse živahnejši in tudi založenost ni slaba. Dovolj je sadja, zelenjave in drugih živil, ne manjka pa tudi suhe robe, tekstila in raznovrstnega kiča. Cene sicer ne rastejo, drže pa se na solidni višini. ROJSTVA - Rodili sta: Milena Magnik z Zagrebške 8 - Aleksandra, in Milena Novina iz Koštialove 23 -Boštjana. SMRTI - Umrli sta: Marija Zafred, upokojenka z Mestnih njiv 7, v 79. letu starosti in Ana Prijatelj, upokojenka iz Doma počitka Impo-Ijca, v 84. letu starosti. — Ena gospa iz pobratene občine je rekla, da se v Novem mestu počuti kot doma, odkar tu razpravljajo o prav takem statutu, kot ga imajo v njeni občini. iJl I Šolarji so zvesti obiskovalci občinske matične knjižnice v Brežicah. Za simbolično letno članarino si sposodijo kolikor knjig hočejo. Tisti, ki veliko berejo, so zdaj precej na boljšem. (Foto: J. Teppey) Premalo je cvenka za kulturo Potreb za sod denarja brez dna - Odločati se bo treba premišljeno Če imaš dovolj, je lahko deliti, če nimaš, mnogo težje. Pri denarju je že tako, da je treba računati samo s tistim, kar je v blagajni, na obljube pa je bolje počakati. Preveč bi se ušteli, če bi vnaprej razporejali tisto, kar naj bi se morda še steklo v blagajno. In tako letošnji program temeljne kulturne skupnosti v Brežicah upošteva v predlogu predračuna le za 17 odstotkov povečana sredstva iz minulega leta. ( I Ves program preveva tale osnovna misel: kulturne dobrine čimbolj približati delovnim ljudem. Izvršni odbor občinske kulturne skupnosti predlaga, naj bi še naprej posvečali pozornost razstavljanju pomembnejšega muzejskega gradiva, omogočili nadaljnja arheološka izkopavanja ter popis in pripravo fotografskega gradiva o etnografskih spomenikih, preden bodo propadli in izginili. V brežiškem gradu čakajo na ureditev in opremo prostori za galerijsko dejavnost, ki bo pri- SOSEDSKO POMOČ OŽIVLJAJO Občinska organizacija Rdečega križa v Brežicah se v svojem programu zavzema za akcijo sosedske pomoči v mestu in na vasi. Vedno več je osamljenih starejših občanov, ki ne morejo sami skrbeti zase zaradi bolehnosti in starostne izčrpanosti. Namen sosedske pomoči je da bi jim pomagali s prijazno besedo in z drobnimi uslugami in jim tako olajšali samotno starost. O tem, kako nuditi sosedsko pomoč, bodo njeni organizatorji zvedeli več na seminarju, ki bo v drugi polovici februarja v Brežicah. Občinski odbor Rdečega križa prireja razen tega tudi dvaj-seturne tečaje o negi bolnika. V to akcijo nameravajo pritegniti tudi mladino. bližala kulturne vrednote širšemu krogu ljudi. Temeljna kulturna skupnost bo še naprej podpirala gledališka gostovanja in skrbela za napredek knjižničarstva. V občini je tudi več kulturnih spomenikov, ki kličejo po obnovi. Lani je dobil novo streho bizeljski grad, ki je tako vsaj na zunaj zavarovan pred propadanjem. Zakrpana je bila ‘ 'l' streha na brežiškem gradu. Na tem kulturnozgodovinskem spomeniku so obnovili tudi dve fasadi. Letos ga bo treba obnavljati naprej. Tudi pišečki grad propada inčaka. NA REŠETU VINSKI ZAKON Svet za kmetijstvo in gozdarstvo se je v torek, 29. januarja, sestal na skupni seji s sekcijo za kmetijstvo pri občinski konferenci SZDL. Razpravljali so o osnutku zakona o vinu, zato so na sejo povabili tudi več kmetov kooperantov. Kulturna skupnost bo letos izpeljala zamisel o ureditvi spominske sobe jezikoslovcu Ple-teršniku v Pišecah ter poskrbela za zaščito kmečke hiše v Pečicah, tipične za ta predel Slovenije. Predlog predračuna TKS vsebuje še pomoč amaterski kulturi, gledališki, pevski in likovni dejavnosti ter dvema godbama na pihala. Upoštevano je tudi sofinanciranje kulturnega dela programa lokalne radijske postaje. Za vse to bi kulturna skupnost letos potrebovala 1,3 milijona dinarjev. J. TEPPEY 120 GASILCEV V ŠOLSKIH KLOPEH V Brežicah bo ta mesec zaključen tečaj za gasilske častnike in tečaj za podčastnike. Sprva so slušatelji obiskovali predavanja trikrat tedensko, zdaj se srečajo v šoli le še enkrat na teden. V tečaju za podčastnike je 80 gasilcev v častniškem tečaju pa 40. Zastopani so člani vseh društev v občini. Prvi izpiti so napovedani že 2. februarja, ostali pa se bodo razvrstili do aprila. Le mehaniki in prodajalci DO KOD MESTNO ZEMLJIŠČE? Občinska skupščina Brežice bo danes dopolnila odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Ta se plačuje tudi za Dobovo, vendar samo za zemljišča v ožjem gradbenem okolišu mestnega značaja, ki obsega le del katastrskih občin Ga-berje, Mihalovec in Vel. Obrež. NOVO V BREŽICAH VSAJ DVAKRAT NA LETO. -Na cestiščih mestnih ulic bodo poslej večkrat obnavljali prehode za pešce in druge označbe, da bodo pešci varnejši, vozniki motornih vozil pa ne po nepotrebnem v zadregi. POMOČ ZA GRADITEV HLEVOV. - Sklad za pospeševanje kmetijstva je dal šestim kmetovalcem finančno pomoč, ker so se odločili za postavitev novih hlevov. Razdelil je 7.434 din, oziroma vsakemu po 60 odst. od vrednosti načrta. Pomoč so dobili Jože Žmavc z Bojsne-ga, Miha Rožman iz Glogovega broda, Stanko Deržič iz Bukoška, Viktor Tomše iz Gor. Skopic, Martin Bukovinski iz Koritnega in Ivan Urek iz Loč. Dva sta se odločila za mlečno proizvodnjo, štirje za pitanje živine. DA ALI NE ZA KADROVSKO STIPENDIJO? - Skupščina Kluba posavskih študentov se ne ogreva za dodeljevanje tako imenovanih kadrovskih štipendij, češ da bodo le ejvečevale socialne razlike med udenti. Za uveljavitev tega načina se namreč zavzema temeljna izobraževalna skupnost, ker meni, da bi študente s tem vezali na zaposlitev po študiju. POZIDATI PRAZNINE. - Urbanistični program občine Brežice predvideva zaščito pokrajine v okolici Dvorc in na platoju zahodno od Prilip. Sprejet je zazidalni načrt, po katerem bodo lahko zapolnili praznine med obstoječimi stanovanjskimi hišami. Dovoljena je postavitev devetih stanovanjskih hiš in vas bo s tem zaključena v strnjeno celoto. VSAK DAN NOVE POPISNICE. - Na občinsko konferenco SZDL prihajajo s pošto številni predlogi evidentiranih kandidatov za bližnje volitve v predstavniške organe. Pri tem so se doslej izkazale zlasti krajevne organizacije SZDL, pr pešeno pa so se lotili postopka evidentiranja tudi v delovnih kolektivih in organizacijah Zveze komunistov. Do minulega petka je prispelo že 223 popi-snic. BREŽIŠKE VESTI Koga še šolati? ♦ Nedavno srečanje predstavnikov celjskega Zavoda za zaposlovanje, predstavnikov gospodarstva ter družbenopolitičnih organizacij v Brežicah je pokazalo, da se bo v bodoče treba pogosteje sestajati in več sodelovati. Tokrat je tekla beseda o načrtnejšem delu pri šolanju kadrov in zasedbi delovnih mest. Tega se v občini kljub lani sprejetemu družbenemu dogovoru niso držali. In vendar je vedno težje dobiti usposobljene ljudi na mnoga delovna mesta. Po drugi strani pa je nekaterih poklicev preveč. To velja predvsem za avtomehanike, frizerje in prodajalce. Zelo težko je dobiti ekonomske tehnike, medicinske sestre, projektante, vodje kadrovskih služb in še vrsto drugih poklicev. V razpravi se je porodila želja, da bi šolski center v Brežicah odprl oddelke za ekonomske tehnike in medicinske sestre. Tako bi učencem, ki končujejo osnovno šolo, približali poklicno izobraževanje, obenem pa reševali težave zaradi pomanjkanja ljudi z določeno izobrazbo. „Šolati moramo predvsem take kadre, ki jih potrebujemo,“ so dejali udeleženci omenjenega posveta. V P. Za asfalt pa ni nič kredita Letos na vrsti Raka - Smednik, Zdole in štiri vasi na Krškem polju Čudno se vrti ta svet. Za avtobmile ponujajo kredite, za asfalt pa ni mogoče dobiti posojila. Zakaj ne, tudi član republiškega cestnega sklada Ciril Plut iz Leskovca ne more pojasniti. On sam je prepričan, da to ne bi bilo odtujevanje denarja gospodarstvu, temveč obratno — pomoč. Kaj nam pomagajo lepi avtobusi in osebni avtomobili, če jih po slabih cestah uničimo veliko prezgodaj? Škodo pa plačujejo vsi, ki se vozijo, tudi potniki avtobusov. Kljub temu da ljudje težko letošnjih obetih je Ciril Plut pridejo do asfalta, se kilometri gladkih cest v Krški občini vsako leto množijo. Asfalt dobijo najprej tam, kjer se prebivalci dogovorijo za soudeležbo in skupno akcijo. Na vprašanje o pojasnil, da bo Raka zagotovo na vrsti. Asfaltirali bodo cesto skozi vas, od tam naprej pa še odsek do Smednika, vsega skupaj pet kilometrov. Vaščani so zbirali denar že 1969. leta in ga Besedo imajo planinci PD »Bohor« ima za seboj živahno leto - Društvo šteje 1165 članov - Vzorna skrb za podmladek V dvorani brestaniške elektrarne so se pred dnevi zbrali ljubitelji gora in napravili delovni obračun za leto dni nazaj. Planinsko društvo ,3ohor“ je v tem času doživelo niz uspehov, pa tudi nekaj neuspehov, pred. katerimi na občnem zboru niso skrili glave v pesek. Društvo šteje danes 1165 članov, od tega 750 pionirjev, 105 mladincev in 310 odraslih. Lani je organiziralo 18 izletov, ki se jih je udeležilo 800 pionirjev in 200 članov. Za cicibane so pozimi priredili smučarski tečaj. Omembe vreden je tudi množični izlet po poteh kmečkih upornikov. Dobro je uspela akcija za pripravo meddruštvenega tabora v Trenti med počitnicami. Letos bodo tabor spet organizirali. Sodelovali bosta Planinsko društvo Brežice in Lisca iz Sevnice. Za društvo je velik uspeh ustanovitev nove planinske skupine v Koprivnici. Ta skupina šteje 65 pionirjev. Društvo je imelo lani težave s planinsko postojanko na Bohorju. Koča ni bila oskrbovana tako, kot so želeli planinci in izletniki. Najbrž se bo društvo zaradi tega moralo zateči po pomoč k širši družbeni skupnosti in poskrbeti za obnovo tega doma. V razpravi so udeleženci opozorili na usodo naših planinskih domov nasploh, predsednik občinske skupščine Jože Radej pa je planince spodbudil z besedami, da postojanka na Bohorju ŠOLE NAJ SAME ODLOČIJO Mnenja o potrebi po ustanovitvi knjigov(xlskega in računovodskega centra za vse osnovne šole v krški občini še niso enotna. Sole predlog proučujejo, potem pa bodo o svoji odločitvi obvestile občinsko skupščino. V Kržanovi delavnici v Podlogu. Še dober mesec, dva in že bo treba prodajat izdelke na sejme po pokrajini. Do takrat si bodo lončarji pripravili predvsem zadostno zalogo cvetličnih lončkov, po katerih je povpraševanje vsako leto večje. (Foto: J. T.) ne sme propasti. Tovariš Kozole je poudaril, da dom na Bohorju ni samo zavetišče planincev, ampak tudi spomenik padlim junakom, zato ga moramo čim-prej obnoviti. NEVENKA ZAJC SLOVENSKI OKTET PRIDE V KRŠKO Devetega februarja bo v Krškem gostoval Slovenski oktet. Povabila ga je sindikalna organizacija tovarne Imperial, ki je prevzela nase tudi vse stroške gostovanja. Koncert prireja v počastitev slovenskega kulturnega praznika in vabi nanj vse delovne kolektive. potem spet vzeli nazaj, ker občina ni mogla dodati manjkajočega zneska. Zdaj je to republiška cesta in akcijo bodo laže speljali. Prebivalci bodo spravili skupaj 300 tisoč dinarjev, občina bo dala 600 tisoč, 10 tisoč pa delovne organizacije. V prvih mesecih letos nameravajo asfaltirati tudi cesto Gorica — Jelša — Gržeča vas -Mali Podlog, dolgo 8 kilometrov. Te štiri vasi bodo potem povezana z Veliko vasjo in Drnovim oz. Krškim. Pozimi je cesta zelo blatna, poleti pa je na njej neznosen prah. Ljudje že zbirajo denar za asfaltno prevleko. V treh obrokih bo vsaka družina plačala po 3000 din prispevka. Skupaj bo to nekaj več kot 330 tisočakov. Pričakujejo tudi pomoč podjetij, saj je od vsake hiše kdo zaposlen. Občina bo prispevala 40 tisoč. To je za sedaj zadnja večja skupna akcija vasi na Krškem polju. Začeli so z elektriko in vodovodom, končujejo pa s cestami. Za letos je predvideno še asfaltiranje 5 km dolge ceste na Zdole. Oddahnili si bodo tudi tisti, ki čakajo na asfaltno zvezo Krško - Sevnica in Krško -Pohanca. Oboje bo dokončano. Nazadnje je Ciril Plut omenil še tole: „Če bi lahko najeli za 1,5 milijona dinarjev posojila za šest let, bi asfaltirali vse ceste v občini.“ J. TEPPEY V petek se je sestala v Krškem občinska skupščina Zveze rezervnih starešin na volilni seji. Najprizadevnejšim krajevnim organizacijam so ob tej priložnosti podelili srebrne in bronaste plakete. Srebrne plakete ZRVS so dobili: krajevno Združenje ZRVS Krško4evi breg ter rezervni stareišina Franc Rakar, Albin Božič in Slavko Šribar. Bronaste plakete so prejeli: Krajevno Združenje Leskovec ter rezervni starešina Dušan Vladić, Mirko Harapin, Vinko Kosten, Jože Čemoša in Ivan Mustar. (Foto: J. Teppey) KRŠKE NOVICE POČASEN NAPREDEK - Na minulem občnem zboru krškega Turističnega društva so ugotavljali, da uspe v občini zadržati le malo gostov, ki potujejo po avtomobilski cesti Ljubljana-Zagreb: lani so zabeležili le 5753 gostov, od tega 1285 tujih. Bolj razveseljiv je podatek, da se je povečalo število nočitev in da se je vsak gost zadržal v občini poprečno po tri dni. NOVA OBLIKA DELA - Kako vključiti v organizirano delo čim več mladih kmetovalcev, je bila osnovna tema posavskega posveta, ki je bil pred dnevi v Krškem. Prisotni so podprli zamisel o ustanavljanju aktivov mladih zadružnikov, katerim naj, bi pomagale vse tri občinske konference ZMS, z mentorji pa kmetijske družbene organizacije. V krški občini predvidevajo štiri take aktive, ki naj bi združevali mlade po proizvodnih okoliših. DELO PO ODBORIH - Pri izvršnem odboru temeljne telesnokultu-rne skupnosti so že imenovali sedem odborov za strokovno delo; odbor za šolska športna društva, za kadre, objekte, zdravstvo, rekreacijo, tekmovalni šport in za priznanja. Vsekakor bo najpomembnejše delo v odborih za šolska športna društva, kadre in tekmovalni šport, ki naj zagotovijo večjo množičnost telesne kulture in s selekcijo kasneje tudi boljše tekmovalne uspehe v ligaških tekmovanjih. 20 LET PLAVANJA - Krški Celulozar namerava v okviru občinskega praznika proslaviti pomemben delovni jubilej. Poleg brošure, s katero bodo v pisani besedi prikazali številne tekmovalne uspehe od ustanovitev naprej, bodo svojo dejavnost prikazali še z razstavo pokalov, medalj in fotografij s tekmovanj, ki so se jih udeležili. TUDI MLADINA - V okviru osrednje občinske proslave 30-letni-ce pohoda legendarne XIV. divizije na Štajersko bo sodelovala tudi mladina. Občinska konferenca pripravlja za 8. februar partizanski pohod in razgovor z borci na bohor-skem območju. Te akcije se bodo udeležili tudi mladi iz laške občine. Jutranjka: sindikat že po novem Kje še šepa pomoč nerazvitim? V organe sindikatov je vključen vsak sedmi delavec, v samoupravne orga-1 Pomoč nerazvitim občinam je zaustavila njihovo nazadovanje - Za šolstvo ne celo vsak drugi - Krepi se tudi organizacija ZK | naj bi ostala 60-odst. udeležba republike - Več za kulturo V Jutranjki ni bilo dirke s priglaševanjem temeljnih organizacij združenega dela pri gospodarskem sodišču. To so v tem podnebju opravili že oktobra lani. Novi samoupravni organizaciji so prilagodili tudi delo političnih organizacij. V soboto, 19. januarja, se je sestala sindikalna konferenca, ki združuje šest osnovnih sindikalnih organizacij iz TOZD in skupnih služb. V skladu z novimi pristojnostmi TOZD ima vsaka osnovna sindikalna organizacija po tri komisije: za dru- žbeni standard, kulturo in izobraževanje ter za šport in rekreacijo. Zanimivo za dejavnost konference je poseben sporazum o njeni ustanovitvi. Šestčlanske delegacije osnovnih sindikalnih organizacij imajo v skupni konferenci le po en glas, delegati, stari do 27 let, pa sestavljajo še aktiv mladih delavcev, ki mora o vprašanjih zanimivih za mlade razpravljati že pred sejo celotne konference. Osnovne sindikalne organizacije združujejo denar za dejavnost konference po proggunu, ki mora biti narejen do konca januarja. V začetku februarja morajo z osnovnimi organizacijami skleniti dogovor o proračunu konference in prispevkih. Za usklajevanje obsežne dejavnosti razmišljajo o zaposlitvi posebnega tajnika. V okviru stare organiziranosti sindikatov so imeli ponavadi predsednika zaposlenega v upravi, POSTOPOMA DO SODOBNEJŠIH CEST V skladu z novimi ustavnimi spremembami doživlja korenite spremembe tudi financiranje skupnih potreb v občini. Ne gre več za proračunski avtomatizem, temveč za družbeno dogovarjanje vseh dejavnikov v občini. Na prvem koordinacijskem sestanku so potrebe premočno presegle možnosti, tako da bo treba še dosti usklajevanja. V novem dogovoru predvidevajo tudi 2 milijona dinarjev, ki naj bi predstavljali začetek za akcijo posodobljanja nekaterih občinskih cest v občini. To so že lep čas želje občanov Tržišča-Krmelja in Šentjanža, Blance za cesto do Sevnice, Studenca, Bučke ter Boštanja. Vsa ta dela bi veljala skoraj 10 milijonov dinarjev, zato brez dodatne podpore občanov ne bo šlo. ŠE DOGOVORI O JUGOTANINU V sredo, 16. januarja, so se sešli v Sevnici predstavniki občinske skupščine s predstavniki KONUSA na razpravi o položaju v TOZD JUGO-TANIN. Dogovorili so se o 25-odst. znižanju postavke za financiranje skupnih služb, s katero je bil obremenjen sevniški Jugotanin. V izdela- vi je program za srednjeročno in dolgoročno rešitev tovarne v Sevnici. Proučujejo možnosti za predelavo furfurala v nekatere končne proizvode, ne pa le v prodajo surovine, kot je to sedaj. sedaj pa izhaja kar pet predsednikov sindikalnih organizacij iz neposredne proizvodnje. Od 470 delavcev, ki so vključeni v razne samoupravne organe, jih je 80 odst. takih, ki so v to delo vključeni prvič. Zaradi potrebe po usposabljanju pripravljajo spomladi seminarje za vse člane samoupravnih organov in vodstva družbeno-političnih organizacij. Na dvomesečni seminar za sindikalne in mladinske delavce v Jasnici pri Kočevju so prijavili kar šest delavcev, iz vsake osnovne sindikalne organizacije po enega, a so v prvo Za dvorano Zamisel o preureditvi dvorane v gasilskem domu Sevnica že vsa leta pogreša boljšo dvorano za kulturne prireditve. Izvršni odbor kulturne skupnosti je naletel na razumevanje pri odboru sev-niškega gasilskega društva, da bi preuredili gornji del doma v primerno dvorano za večje prireditve. Sedanjo dvorano bi bilo treba le ustrezno rešiti zunanjega hrupa z železnice in ceste, kar bi lahko uredili z manjšimi dozidavami, pridobili pa bi še druge prostore. Gasilci že tako pripravljajo dozidavo treh garaž, z nadzidavo bi lahko znatno razširili oder. V sedanjih razmerah ni mogoče misliti na gradnjo nove dvorane. Prvi izračuni kažejo, da bi bila preureditev sedanje dvorane edina možnost. Vloženi denar v to dvorano ne bo zgubljen niti takrat, ko bo mesto z leti le pridobilo novo dvorano, saj bi bila ena dvorana še vedno premalo. Dvorana v TVD Partizan pa bi ostal za telesno vzgojo, za kar je bilo tudi zgrajena. O zamisli za preureditev gasilskega doma bi se bilo treba čimprej odločiti, saj v celem mestu ni primerne dvorane za gostovanja ipd. PRIZNANJE KOMISIJAM Štab za spremljanje in usklajevanje akcije ustanavljanja TOZD je imel 15. januaija 3. sejo. Udeleženci so pohvalili delo komisije za pregled statutov pri občinski skupščini in komisijo za samoupravljanje pri občinskem sindikalnem svetu. Pregledali sta vse samoupravne sporazume in dali pripombe, ki so jih delovne organizacije tudi upoštevale. Zaprosili so vse organizacije združenega dela, ki imajo svoje sedeže zunaj občine, da jim posredujejo potrebne podatke za oceno realnosti samoupravnih sporazumov, predvsem glede delitve premoženja svojih TOZD ali delovnih enot v Sevnici. Komisije so ugotovile, daje v občini še vedno 10 manjših enot, ki so del večjih organizacij s sedežem izven občine, a o njih nimajo nobenih podatkov. Čeprav bodo težave, morajo slednjič priti do pregleda tudi nad temi organizacijami. SEVNIŠKI PABERKI MLADINSKI KLUB: - TEŽAVEN ZAČETEK - Klub mladih, ki je še pred iztekom minulega leta pričel spet delati v prostorih taborniškega doma za Kopitarno, se še bori z začetnimi težavami. V začetku februarja nameravajo prirediti ples z ansamblom „Plamen" iz Celja. Ker želijo pridobiti več članov, nameravajo pri snack baru Kolodvorske restavracije v Sevnici urediti omarico za obvestila o delu kluba. Mesto premore mnogo mladih, zaenkrat pa je še mariskateri vaški mladinski aktiv številnejši. GD BOŠTANJ: BOGAT PREGLED DELA - V nedeljo ob 7.30 bo v osnovni šoli občni zbor prostovoljnega gasilskega društva. Delavno društvo ima za preteklo obdobje kaj pokazati: društvu dobro služi novi gisilski kombi, imajo novo motorno rizgalno, električno sireno, obnovili pa so tudi gasilski dom. AMD: CENEJŠI TEČAJI - Upravni odbor sevniške^a Avto-moto društva sc je na zadnji seji pridružil dogovoru slovenskih društev o enotnih cenah za šolanje novih voznikov. Teoretični del tečaja za voznike motornih vozil bo poslej cenejši za 20 dinarjev: ve|jal bo 260 dinarjev. Za S dinarjev bo tudi cenejša praktična vožnja z lastnim vozilom ob inštruk- • toiju, ura vožnje bo poslej veljala 45 dinarjev. NAVAL NA PRALNE PRESKE - Še pred minulim tednom se je razvila prava nakupovalna mrzlica za pralne praške po sevniških trgovinah. Sc taka reklama ne bi mogla vzbuditi tako mrzličnega nakupa, kot to sprožijo govorice o podražitvi. V naj večjem pritisku so nekateri kupovali tudi po 10 trikilogramskih zavitkov. Sevniška trgovina je v tem pritisku uspešno skrbela za nove zaloge. Sredi minulega tedna so bile v samopostrežbah spet običajne skladovnice različnih vrst praška kot pred zadnjo nakupovalno mrzlico. Tako lahko pridejo do praška tudi tisti, ki nimajo denarja za take zaloge in ga kupujejo sproti. BANKA: SKOZI UHO KLJUČAVNICE - Novi prostori podružnice Ljubljanske banke imajo dokaj nenavaden vhod, kot sc je izkazalo, odkar so gradbinci odstranili ograjo. Navsezadnje mala vrata tudi lahko vzbujajo pozornost. Ob tem pa dajejo še videz, da je za vrati vse dobro spravljeno, kot se za denar spodobi, saj je vhod najbolj podoben luknji za ključ pri ključavnici! skupino lahko poslali le dva; upajo pa, da bodo prireditelji seminarja 1 ahko sprejeli še dva. Program sindikalne konference je zahteven in tudi obsežen. Nove komisije sindikalnih organizacij so že zaživele, zato so v tovarni prepričani, da bodo sprejte naloge tudi izvedli. Podobno kot sindikalna organizacija se je organizirala Zveza komunistov. V Brežicah so ustanovili novo organizacijo, ki jo z organizacijo v Sevnici in Hrastniku veže svet ZK. A. ŽELEZNIK BOŠTANJ: ODBOR ZA BOLJŠE CESTE Na nedeljskem zboru občanov so izvolili 7-članski gradbeni odbor za asfaltiranje cest v Boštanju. V odboru so predstavniki gornjega in spodnjega dela vasi. S pripravami bi bilo treba pohiteti, saj bodo v kraj pripeljali stroje za asfaltiranje že spomladi, ko bodo urejali okolico nove šole, prav tako pa bi kazalo izkoristiti razne stroje, ki bodo v Boštanju na gradbišču novega mostu. Ker je mnogo pobud za asfaltiranje tudi v drugih krajih, bodo imeli prednost za družbeno pomoč tisti kraji, ki bodo sodelovali z večjo soudeležbo občanov. Za pomoč invalidom Pred ustanovno skupščino društva V sevniški občini je registriranih 600 raznih invali- I dov; večina jih izhaja iz območja Krmelja. Že od maja lani deluje v Sevnici iniciativni odbor za ustanovitev | društva invalidov. Ustanovni občni zbor bo v nedeljo ob 8.30 v domu TVD Partizan v Sevnici. „Obstoječi seznami invali- I dov so nepopolni in tudi netočni,“ nam je povedal predsednik iniciativnega odbora Franc Žveglič. S težavami poklicne prekvalifikacije se je srečal že kot mlad delavec. Vendar pa vse od Celja do Ljubljane na tem območju ni našel društva, ki bi lahko pomagalo takim, kot je sam, ali še dosti hujšim primerom. „Društvo naj bi imelo svoja poverjeništva v vseh kra- I jevnih skupnostih. Zaenkrat se dela šele v treh krajih: Krmelju, Loki in Sevnici. Pripravljenost za sodelovanje v društvu kaže zdaj 100 članov. S pomočjo organiziranosti v društvu bi radi izboljšali položaj invalidov, nudili pravno pomoč, bdeli tudi nad varstvom pri delu in seveda združevali dejavnosti poverjeništev. S pomočjo staršev in skrbnikov naj bi v društvu skrbeli tudi za invalidno mladino,“ pripoveduje o nalogah društva. Od rojstva zakona o pospeševanju nerazvitih občin sta minili dve leti in pol. Odborniki trebanjske občinske skupščine so minuli četrtek na seji ugodno ocenili dosedanja prizadevanja. Posebno so pohvalili prizadevnost komisije pri izvršnem svetu. Seveda ne manjka pripomb Posebno med kmečkimi za še boljše sodelovanje. Nekaj družinami je naletel na ugoden jih je posredoval Janez Mihevc odmev ukrep republiške skup kot delegat v zboru delegatov slovenskih občin še na lanskem zasedanju. Olajšave za obresti so pospešile iskanje priizvodnih programov. Trebanjska občina je v okviru nerazvitih občin uživala možnost za večjo soudeležbo republike pri kreditih za gradnjo šol, letos pa se predvideva 50-odst. udeležba občin, kar je huda zahteva. Kljub samoprispevku občanov in prispevku delovnih organizacij ni mogoče zagotoviti tako velike udeležbe občine. nosti otroškega varstva za denarne pomoči kmečkim otrokom. V minulem letu je bilo sprejeto načelo, da je treba vsoto denarja za te pomoči povečati, da bi pomoč dobili vsi potrebni, a je ostala republiška pomoč enaka. Občina je iz proračuna sicer namenila tretjino denarja več, to pa vseeno ni bilo dovolj. Skladno z drugimi področji se v občini tudi ni razvijala kulturna dejavnost. Gre za osnovne naložbe v kulturne domove. V Krojači: letos svojo streho Skrben kolektiv si je že sam priskrbil opremo Trebanjsko krojaško podjetje vkljub mnogim selitvam v preteklosti še nima primernih delovnih prostorov. „Gostovanje“ v stari šoli moti krojače, ker so prostori neprimerni, pa tudi šolnike, ki bili stare šole spet veseli zaradi znane prostorske stiske. Te dni krojači čakajo na odobritev lokacije za novo gradnjo pri železniški postaji. Idejni načrt že imajo, vse skupaj pa naj bi veljalo 1,80 milijona dinarjev. Mali, 27-članski kolektiv s sedmimi vajenci se z novimi prostori veseli predvsem boljših delovnih pogojev. Kot je dejal direktor Lado Javornik, podjetje tudi v bodoče ne namerava opustiti obrtniškega načina proizvodnje, kar je tudi v skladu z zamislimi načrtovalcev razvoja občine. Nekdo je namreč potreben tudi za obrtniške usluge. V podjetju sprejmejo vsakega naročnika. Usmerili so se predvsem na izdelovanje uniform, od gasilskih do železničarskih. /}/ GASILCI SE ŠOLAJO Za podčastniški tečaj, ki ga je pripravila občinska gasilska zveza, stroške pa krije občinski gasilski sklad, je med prostovoljnimi gasilci v občini veliko zanimanje. Svoje člane je poslalo na tečaj kar 26 društev, manjka le 8 društev. Vseh kandidatov je 45, izobražujejo se v prostem času ob sobotah in nedeljah. . PREDAVANJA ZA ZRVS IN OBČANE Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin pripravlja predavanja iz programa vojaško -strokovnega usposabljanja. Predavanje o okupaciji v sodobnih razmerah bo po krajevnih odborih ZRVS: včeraj je bilo v Trebnjem, v nedeljo ob 8. uri bo v osnovni šoli Veliki Gaber, ob 10. uri v zadružnem domu v Šentlovrencu, ob 14. uri pa v dobrniški osnovni šoli. V pone- Kolektiv je tako lani ustvaril več kot 2,60 milijona dinarjev prometa. Gre za kupce, ki jim ne povzročajo težav s plačili. Največje težave pa imajo s surovinami. Tudi ni lahko za kadre, zato se nameravajo letos povezati s šolami. A. Ž. Obnese se Izobraževanje komunistov v osnovni organizaciji so Trebanjski komunisti se odločili, da prenesejo izobraževanje članov v organizacije, kjer ljudje živijo in delajo. Za začetek gre za šest tem, za kar so pri delavski univerzi usposobili predavateljski aktiv, ki vodi razgovore po osnovnih organizacijah. Kako so člani zadovoljni s to obliko, smo se pogovarjali s Tonetom Praznikom, ki je bil do nedavnega sekretar osnovne organizacije ZK v Velikem Gabru. „Sodelovali niso le člani organizacije, na zadnji razgovor o religiji in cerkvi smo poleg članov mladinskega aktiva povabili še učitelje. Ne pomnim, da bi kdaj usposabljanje prenesli tako blizu članom. Ljudje so bili zadovoljni!“je povedal. V_____________I--------------« preteklosti ni bila deležna republiške pomoči celo taka pomembna dejavnost, kot je Tabor likovnih samorastnikov. Kot so ugotovili na seji občinske skupnosti, je slaba pomoč republike zakulturo posledica neorganiziranosti republiške kulturne skupnosti. V prihodnje bi lahko dosegli še večje uspehe od primernem sodelovanju v regiji. A. ŽELEZNIK GORENJI VRH: GASILCI ZA BRIZGALNO Kmalu po novem letu je prizadevno gasilsko društvo nabavilo 300-litrsko brizgalno. Vse pohvale vredna je gesta samih članov: za začetek zbiralne akcije je vsak član društva prispeval kar po 200 dinarjev! Tako so sami gasilci v svojih vrstah zbrali 6.000 dinarjev. Takšna pripravljenost ne le za delo v društvu, temveč tudi za denarno pomoč je tudi drugod. Tudi v Račjem selu so člani društva prispevali po 150 dniarjev za brizgalnoo. DOGOVOR O POMOČI DELAVSKI UNIVERZI Na zadnji seji občinske skupščine so se odborniki ogreli tudi za to, da delovne organizacije prispevajo po 0,3 odst. od neto osebnih dohodkov. O tem bodo morali sprejeti poseben družbeni dogovor, delavska univerza pa bo morala ponudili tudi program svojega dela. Odborniki so pohvalili prizadevanja sedanjega vodstva delavske univerze, ki je v zadnjem času doseglo lepe uspehe pri izobraževanju delavcev. GD TREBNJE POTREBUJE NOV DOM Zadnjega občnega zbora GD Trebnje so se člani udeležili skoraj 100 odst. V preteklem letu so dobro delali, imeli so tudi več javnih praktičnih vaj. Ker se mesto in industrija v njem naglo razvijata, bi potrebovalo društvo večji in sodobnejši dom. Lani so kupili nov avto, starega pa prodali. Letos bodo slavili visok jubilej — 90-letnico ustanovitve društva. Slavje, ki ga bodo priredili za to priložnost, bo osrednja gasilska prireditev v občini. Zal so na občnem zboru manjkali predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij. B.D. TREBANJSKE IVERI FRANC ŽVEGLIČ: „Dru-| štvo je nujnost!“ Rešiti morajo še vprašanje društvene pisarne, kamor se bodo lahko obračali člani društva za pomoč. Pričakujejo, da bodo v kolektivih naleteli na razumevanje za podporno članstvo, kar bi - | poleg skromne članarine predstavljalo vir financiranja organizacije. A. Ž deliek ob 17. uri bo predavanje v Šentrupertu, v tprek ob isti uri na Mirni, v sredo pa ob 17. uri v domu Svobode v Mokronogu. V Velikem Gabru, Šentrupertu in Dobrniču bodo ob tem 'predavanju pripravili še dvoje predavanj za aktiviste Zveze mladine in Zveze borcev. GD PONIKVE: ŽENSKA DESETINA Gasilsko društvo Ponikve je lani dobilo nov avto, ustanovili so tudi doslej prvo žensko gasilsko desetino v občini. Sestavljajo jo predvsem mlade gasilke, ki bodo ob strokovnem izpopolnjevanju lahko še mnogo dosegle. Borijo se z denarnimi težavami. B.D. SELA-SUMBERK: SE VEDNO BREZ TELEFONA - Čeprav je zbranega že nekaj denarja — občani so pripravljeni prispevati marsikaj, od drogov do dela - kraj še vedno nima telefonske zveze s svetom. Ker gre za načrt o povezavi iz druge smeri, kot so mislili nekoč, bi se bilo treba slednjič že odločiti in pričeti dela. KS SVETINJE: KDO BI MISLIL NA TEPKE IN LIPE! Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti so govorili tudi o vse manjši skrbi za sadjarstvo. Malokdo je še, ki cepi kakšno drevesce, da bi rodilo boljši sad! Iz leta V leto izginjajo še 200 do 300 let stare tepke, ker jih pač neizprosno lomi sneg. Čeprav bi marsikatera lipa nudila pirjazno senco ob hišah, jih le malokdo sadi.. SAHOVEC, VRHE: PSI KLATEŽI - Tod okoli je toliko psov klatežev, da morajo otroci delati velike ovinke, da se jim izognejo, ko gredo v šolo. Občinska skupščina je minuli četrtek sprejela poseben odlok, ki ureja skrb za pse. Poslej bo treba vsepovsod vestno skrbeti za cepljenje in ne bo več mogoče izvijanje. V bodoče bodo lastnike psov obveščali celo z vročilnicami. Le s korenitimi ukrepi se lahko obvaru- jemo pred tako nevarnostjo, kot je steklina. Kdor ni na čistem s prijavo svojega psa čuvaja ali z drugim, naj vse potrebno čimprej uredi, sicer bo imel sitnosti. PETER-JELSEVEC: KDO UNIČUJE CESTO - SEveda je vprašanje, če sploh gre za cesto, tako slaba je! To je bolj vaška pot. Vsekakor ni kos težkim tovornjakom, kot jih uporablja Gozdno gospodarstvo. Obvestila posameznim organizacijam o dovoljenih osmih pritiskih niso dovolj, boljši bibili znaki in ukrepi proti kršiteljem, četudi je kateri že kdaj kaj za to pot tudi dal. Cesto bi bilo treba tudi posuti res s peskom, ne pa z gradivom, ki dela le blato! MIRNA: SIRSE SODELOVANJE ZA DOM PARTIZANA - Zapisali smo že, da v mirenskem Partizanu „straši“, ker vrata kar loputajo sem in tja in podobno. Naj jih člani Partizana še tako zaklepajo, jih otročaji spet odpirajo. Nasploh je upravni odbor društva lani že dosti storil, da bi preprečil nadaljnje propadanje doma, med drugim so tudi prekrili streho. Temeljita preureditvena dela bi veljala vsaj 200 tisočakov, tega pa samo društvo ne zmore. Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK TREBANJSKE NOTICE Kakšno šolstvo, otroško varstvo, kulturo in telesno vzgojo hočejo Pa tudi koliko so pripravljeni in zmožni za vse to dati • Kaže, da je kočevski občini potrebna pomoč republiškega izravnalnega sklada Tudi v kočevski občini poteka v teh dneh razprava o programih interesnih skupnosti in njihovo usklajevanje, pa tudi razprava o družbenem dogovarjanju o osnovah programiranja nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo. Po domače povedano: interesne skupnosti, ki skrbe v občini za vzgojo in izobraževanje (TIS), otroško varstvo (trenutno še svet za otroške varstvo pri TIS), kulturo (TKS) in telesno kulturo (TTKS), so pripravile načrte, kaj bodo letos delale in koliko bo to veljalo. Podobne načrte bodo napravile še vse pokrajinske skupnosti (zaposlovanje, zdravstvo) in republiške skupnosti (razen že doslej naštetih še: Pogreb „Mami, nobeden ti ne bo rekel besede•!“ je nad odprtim grobom na nedavnem civilnem pogrebu v Kočevju potožil mrtvi ženi mož. Se posebno mučno je bilo, ker je skoraj hkrati potekal razmeroma svečan cerkveni pogreb. Pogrebci so izrekali marsikatero pikro na ta ali on račun. Nekateri so menili, da bi morala KS organizirati ne le pogrebe, ampak poskrbeti tudi za govornike. Dosedanja praksa je pokazala, da je najslabše takrat, kadar je pri pogrebu veliko organizatorjev. Takrat se drug na drugega zanaša, da bo organiziral to ali ono, končno pa ne organizira nihče nič. Podobni neljubi dogodki, kot smo ga omenili v začetku, se ne bi smeli več dogajati. Zato bi morala občinska skupščina uzakoniti predlog, da je za tehnične storitve v zvezi s pogrebom dolžna poskrbeti krajevna skupnost, za govore in drugo v zvezi z organizacijo pogreba pa delovna organizacija, kjer je bil pokojnik zaposlen. Če pokojnik ni bil nikjer zaposlen, potem bi morala govor in drugo organizirati delovna organizacija, katere član je bil pokojnikov zakonec ali starši. Za upokojence pa bi moralo vse pripraviti društvo upokojencev. Seveda bi se na pogrebu lahko poslovili od pokojnika tudi predstavniki organizacij ali društev, kjer je najbolj prizadevno delal. J. P. znanost, pokojninsko m invalidsko zavarovanje) pa seveda tudi državna uprava (občinski in republiški proračun). V občini potekajo zdaj razprave o potrebah občinskih skupnosti, saj za ostale niti še nimajo podatkov. Rok za podpis dogovorov o njihovem financiranju je 28. februar. Po sedanjem predlogu naj bi se letos poraba za te zadeve v primerjavi z lani lahko povečala za največ 18,4 odstotka - ponekod več, drugod manj - prednost pri porastu pa naj bi imela kultura in telesna kultura, ki sta bili doslej zapostavljeni. Prvi izračuni in usklajevalni sestanki so pokazali, da so zahtevki skupnosti precej veŽji, kot bi bilo še sprejemljivo za občinsko gospodarstvo in kot je načrtovano. Skupnosti so že same zahtevke zmanjšale na najnujnejše, vendar so v primerjavi z republiškim predlogom ti zahtevki še precej večji. Zdaj bodo v občini natisnili programe vseh interesnih skupnosti ter jih poslali vsaki družini. Nato bodo sestanki vseh interesnih skupnosti, na katere bodo povabljeni vsi občani, da bodo lahko povedali svoje mnenje, zahteve in predloge. Potem bodo sestanki v delovnih organizaci- jah, kjer bodo delovni ljudje povedali, kaj so pripravljeni in sposobni financirati, oziroma kaj potrebujejo. Vendar je že zdaj razmeroma jasno, da kočevska občina sama niti vseh svojih najnujnejših potreb ne bo mogla financirati. Tolikokrat poudarjena, a nikjer upoštevana redka naseljenost in velika prostranost občine zahtevala sorazmerno na prebivalca veliko več stroškov. Prav za take in podobne primere pa je zelo verjetno namenjen republiški izravnalni sklad, ki bo kril del stroškov za tiste občinske skupnosti, ki same ne bodo mogle zbrati denarja za kolikor toliko redno poslovanje. J. PRIMC LE HRVAŠKI TV PROGRAM Lastniki televizorjev v zgornji Kolpski dolini se jezijo, ker ne morejo „ujeti“ ljubljanskega programa. Ce ga kdaj le dobijo, je slika zelo meglena. Ce ne bi dobili programa iz Zagreba, bi lahko televizorje zmetali v staro šaro oziroma Kolpo. Za Kolpsko dolino je potreben dober oddajnik. J. K. Program želja in potreb Program KS Kočevja zajema vseh dejavnosti, ki jih občani potrebujejo Krajevna skupnost Kočevje-mesto je izdelala osnutek programa dela in nalog za letos, v njem pa je predvidela tudi nosilce nalog in rok za izvršitev posamezne naloge. Program je razdeljen na več poglavij, ki imajo naslove: organizacija dela in samoupravni odnosi, socialno in zdravstveno varstvo ostarelih in bolnih občanov ter varstvo otrok, šport in rekreacija, varstvo narave in okolja, turizem, stanovanjska vprašanja, splošni ljudski odpor in civilna zaščita, upravljanje z objekti posebnega družbenega pomena, likovni salon, komunalna in ostala dejavnost KS. To pomeni, da zajema program skoraj vsa področja in dejavnosti, ki jih potrebujejo občani znotraj krajevne skupnosti. ROŽE CVETIJO, SANI RJAVIJO Ves januar imamo v Kolpski dolini zelo lepo vreme. Cveti teloh in tudi trobentice se že dobijo. Prava pomlad je, čeprav smo po koledarju šele seredi zime. (V Starem logu pa so 20. januarja namerili 15 stopinj C in nabrali prve zvončke). Zaradi toplega vremena se najbolj jezijo otroci, ker jim bodo zarjavele sanice in smuči. Odrasli pa radi vidimo, da je lepa in kopna zima. J. K. DOM PODSTREHO Gasilski dom v slovenskem Kužlju v kočevski občini je bil do konca leta 1973 pod streho. Mnogo so naredili vaščani in okoličani s požrtvovalnostjo in z dobro voljo. Vilim Stanfelj iz Kužlja, ki je vodil in organiziral delo, zasluži za prizadevnost priznanje in pohvalo. J. K. DROBNE IZ KOČEVJA SREČA V NESREČI - Športna stava in loto sta zajela velik krog občanov, ki pa zadnje čase nimajo sreče, ker so sedaj na stavnih listih italijanski nogometni pari. Bolje bo, ko bodo spet domača nogometna tekmovanja. Od teh stav dobi naš Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov okoli 20.000,00 din na leto. ŠE ZMEŠNJAVA - Zaradi novih in starih dinarjev je še vedno zmešnjava. Še vedno preračunavamo vse na stare dinarje. Tega ne delamo samo potrošniki, temveč tudi trgovci in v skoraj vseh sredstvih javnega obveščanja beremo in slišimo vrednosti v novih in še v starih dinarjih. Temu bi bilo treba narediti konec, saj je tak položaj posebno težak za tuje turiste. PREGLEDI ŠE V KOČEVJU -Tehnični pregledi vseh vrst avtomobilov in prikolic bodo vendar še v Kočevju, in to v delavnicah podjetja AVTO. Bilo je že določeno, da bodo pregledi v Ljubljani. Domačini pa so z računi dokazali, da bi bili stroški zelo visoki in da bi bilo to negospodarno. Potem so tudi pri- stojni v Ljubljani uvideli, ua je pametneje, če so tehnični pregledi še naprej v Kočevju. SNEG PRIHAJA - Na ptičje krmilnice že prihajajo v večjih jatah vse vrste gozdnih senic, pinožc, zelenci, celo dlesk, pa tudi zelena žolna. Stari ljudje zatrjujejo, da se bliža sneg. Posebno širokokljum dlesk je zanesljiv znak za to, tako pravijo. Krmilnice bi bilo treba urediti tako, da ne bi bile dostopne golobom, ki pojedo vso krmo. — Kdo bo bodoči župan? — V gostilni pri Štimcu, kjer se zbira vsa medvedja smetana, nismo še nobenega evidentirali. O tem programu bodo razpravljali in ga sprejeli na sestankih odborov za posamezna območja mesta oziroma KS. Odbori že delajo. Izjema je središče mesta, ki je tudi najgostejše naseljeno, a še nima odbora. Vendar ga bodo ustanovili v teh dneh. Posamezna dela programa bomo poskušali prikazati občanom v naslednjih številkah našega lista. <-----------------------------N Zatajevano očetovstvo Današnji načrtovalci zgradb in njihovi graditelji se obnašajo do svojih stvaritev tako kot neodgovorni očetje do svojih nezakonskih otrok: skušajo jih pozabiti. Stavbe so spravili na svet, zdaj pa naj skrbe zanje stanovalci in stanovanjska podjetja in si oni razbijajo glave, kako jih vzdrževati, popravljati ali celo uporabljati. Izvajalci del se ne spomnijo sami, da bi odstranili pomanjkljivosti, ugotovljene ob prevzemu stavbe. Celo tako daleč gre, da teh pomanjkljivosti kljub zahtevam stanovalcev in stanovanjskega podjetja sploh ne odpravljajo, čeprav so to dolžni storiti. Zato ni nič čudnega, če se načrtovalci sploh ne spomnijo, da bi čez leto, dve ali pet povprašali stanovalce, kako se v novih stavbah počutijo oziroma kakšne pomanjkljivosti so opazili. To bi načrtovalcem pomagalo, da v bodoče ne bi delali enakih napak, se pravi, da bi bilo v njihovo osebno korist in v korist njihove delovne organizacije. Take pomanjkljivosti so tudi v Kočevju, na primer: ravne strehe skoraj vseh stavb zatekajo: okna so nepraktična za pomivanje, saj nekaterih en sam niti ne more pomiti; če hočeš sneti ali' le oprati vse šipe dvojnega okna, bi moral razdreti centralno kurjavo, ki ovira in onemogoča odpiranje ali pomivanje okna; v dnevni sobi ni nobena stena prazna, saj so na treh vrata in okna, na četrti pa velik radiator itd., itd. Stranišče in kopalnica bi morala biti ločena vsaj v večjih stanovanjih. Ustvarjalci naj bi torej ne izgubljali stika s svojimi „otroki" in naj bi jih ne pozabljali oziroma zavrgli. J. PRIMC. SPOMIN NA LENINA V počastitev 50-letnice smrti velikega revolucionarja Vladimirja Iliča-Lenina so učenci osnovne šole Kočevje priredili 21. januarja krajo proslavo. V. I. UREDNIKOVA POŠTA Gotovo ste že sami opazili, da je tiskarski škrat zamenjal odstavke v članku o ustanavljanju TOZD v gozdarski panogi pri ZKGP Kočevje. Z nekaj truda ste sami spravili vse na pravo mesto. Vendar pa ga je škrat zagodel še tako, da je izpustil TOZD Gozdarstvo Draga. Za napako se bralcem opravičujemo. J. P. f ZnfeSkl KOMStKA .ŽITO UUBUAi^A Trgovina v Dolenji vasi je razmeroma z vsem dobro založena, kot pač je lahko vaška trgovina. V njej dobiš tudi sadje, šolske potrebščine, posodo, da o hrani, pijači in drugem niti ne govorimo. (Foto: J. Primc) Ustanovili sindikat kovinarjev Poglavitne naloge: krepiti samoupravljanje in delavsko kontrolo, boj proti alkoholizmu - Za predsednika so izvolili Franceta Zajca Na ustanovnem zboru občinske sindikalne konference delavcev kovinske industrije, ki jo sestavljajo delegati osnovnih or- finizacij sindikata RIKO, ITPP, IČNICA in DONIT iz Sodražice, so za predsednika izvolili Franca Zajca iz RIKA, za podpredsednika pa Milana Pirca iz DONITA. SLABA CESTA Med občinskimi cestami na območju ribniške občine je med slabimi tudi cesta Sodražica-Jurjevica, posebno pa na odseku Jurjevica-Lipovščica. Na njej je precej lukenj. Prometa je tu precej, ker po njej hodijo oziroma se vozijo delavci v tovarno v Jurjeviči. Zaradi lukenj uničujejo motorna vozila, pa tudi vožnja s kolesom ni prijetna. KOMUNALI predlagamo, naj cesto popravi. -r LETOS NOV BLOK Gradbeno podjetje ZIDAR iz Ko čevja je začelo pripravljalna dela za gradnjo 26-stanovanjskc hiše za gozdarskim domom v Ribnici. Po predvidenem načrtu naj bi bila stavba, ki bo veliko pomagala pri omilitvi stanovanjske stiske v Ribnici, narejena še letos. -r PAPIR ZA KUMROVEC Učenci osnovne šole Loški potok so spet nabrali nad 1.000 kg papirja. Zdaj čakajo, da bo prišel ponj tovornjak podjetja DINOS. Iztržek bodo namenili gradnji spominskega doma v Kumrovcu. Konferenco bodo predstavljali v občinskem svetu Zveze sindikatov Franc Zajc, Milan Pirc, Blažo Čirič in Stane Kromar. Delegata za medobčinsko konferenco sindikata delavcev kovinske industrije sta Milan Arko in Milan Cvar. Za delegata v republiško konferenco sindikata delavcev kovinske industrije je bil izvoljen Franc Zajc, za sekretarja konference pa je bil inemovan Karel Oražcm. Na zboru so se pogovorili o samoupravljanju v temeljnih organizacijah združenega dela in o uveljavljanju samoupravnih pravic na vseh ravneh. Ugotovili so, da si bo moral sindikat prizadevati za dosledno uresničevanje samoupravnih sporazumov, ki odrejajo pravice delavcev v TOZD. Zavzeli so se tudi za čimprejšnjo uveljavitev delavske kontrole v TOZD in predlagali, naj bi občinsko sindikalno vodstvo organiziralo seminar za vodstva osnovnih sindikalnih organizacij o delovanju delavske kontrole. Predlagali so tudi, naj bi se sindikat vključil v akcijo proti alkoholizmu, ki ima svoje častilce tudi med delavci. Razpravljali so še o drugih vprašanjih, na primer o bližnjih volitvah, ki so za sindikate - tako so ugotovili - ena najodgovornejših nalog v sedanjem času. _r Gorniki si grade vodovod Pitna voda je bila njihov davni sen Voda. Stara je želja po dobri, pitni vodi. Vasice na Gori so med redkimi vasmi v ribniški občini, kjer še nimajo vodovoda. Prebivalci Gore že dolgo razmišljajo o vodovodu. Toda preteči je moralo blizu trideset let po vojni, da so se želje začele uresničevati. Pred kratkim so ga začeli graditi. Zajetje bo v bližini vasi Betonovo. Vsa glavna napeljava vodovoda bo dolga nad 3.000 m. Mlado in staro sodeluje pri izkopih jarkov. Doslej so izkopali že nad tretjino predvidenih jarkov. Razen prostovoljnega dela bo vsako gospodinjstvo (razen nekaj izjem, ki nočejo sodelovati pri gradnji, tem pa bo gotovo prej ali slej žal) prispevalo še po 3.000 din. Dela vodi režijski odbor. Kljub vsej dobri volji prebivalcev Gore, da si zgrade vodovod, ne bodo zmogli sami vseh stroškov. Zato nujno potrebujejo 400.000 din posojila. Računajo predvsem na solidarnost krajevnih skupnosti z območja Sodražice, kamor se steka denar iz krajevnega samoprispevka. Prav je, da prizadevanja ljudi na Gori za prepotrebno vodo dobe moralno podporo vseh činiteljev v občini. Še premalo evidentiranih Nekatere KS in TOZD še nič evidentirale Socialistična zveza in sindikat v ribniški občini, ki vodita priprave na bližnje volitve, sta že opravila precejšen del nalog, predvsem na področju evidentiranja možnih kandidatov za delegacije. Še vedno pa ima volilna komisija pri SZDL mnogo premalo evidentiranih kandidatov za delegacije. Po grobih računih bi morali v občini evidentirati za vse tri zbore - zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor v občinski skupščini - 900 do 1000 možnih kandidatov, iz katerih bodo v kandidacijskem postopku oblikovali delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Žal poteka evidentiranje še vedno počasneje, kot bi moralo, saj se je do konca minulega tedna zbralo pri volilni komisiji šele okrog 450 do 500 predlogov. Nekatere samoupravne skupnosti (krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela) do konca tedna še niso evidentirale nikogar, marsikje pa je predlogov premalo. Iz doslej zbranih predlogov je tudi razvidno, da je struktura evidentiranih ustrezna, saj so evidentirani številni neposredni proizvajalci, mladina in ženske, precej mladih in žena pa je evidentiranih tudi v posameznih krajevnih skupnostih. O podrobnejših pripravah na volitve in podrobnejšem pregledu evidentiranih možnih kandidatov bomo poročali prihodnjič. —vec DOM JLA PRED STARTOM Pred nekaj dnevi so se v Ribnici sestali predstavniki JLA, projektantov in skupščine občine Ribnica ter se podrobneje dogovorili o gradnji doma Jugoslovanske ljudske armade v Ribnici. Gradnja doma JL£ v Ribnici se bo pričela že letos junija ali julija, tako da bo dort/jjod streho do konca leta. Dom b mladinski organizaciji. Izhaja iz urejene družine, in ker sc iiičesar ne spominja, pač pa zelo obžaluje, so mu izrekli le 4 mesece in 24 dni zapora. Sodba še ni pravnomočna. CESTARJE „KRADEJO" Prebivalci Sinjega vrha in drugih krajev ob cesti Vinica - Kočevje so hudo jezni na črnomaljski obrat novomeškega Cestnega podjetja. Vsako pomlad „poberejo" cestarje, ki vzdružujejo omenjeno makadamsko cesto m jih ne „vrnejo" vse do jeseni. Cesta pa propada. „Da bi vsaj makadam vzdrževali, če že ni denarja za asfalt!" se hudujejo občani. Mlajši med njimi pa upajo, da se bodo nekoč še vozili po asfaltu po tej cesti. Prepričani so, da bi prinesel asfalt v te kraje novo življenje, predvsem pa bi „pripeljal" turiste, saj imajo Kolpo ter možnosti za kopanje, lov in ribolov. OB ENO KOLO 26. januarja zvečer je Mariji Ko-rče nekdo ukradel iz avta rezervno kolo in jo oškodoval za 500 din. Avtomobil je bil parkiran pred gostilno Pavlin v Mačkovcu. Kdor je to storil, je moral biti drzen, saj je pred to gostilno vedno dovolj prometa. Silva Rakovec iz Kočevja je odkrila dedinjo milijonov. (Foto: J. Primc) Je še koga ogoljufal? Zdomec Jože Zagorc je goljuf prve vrste V petek, 25. januarja, so v Prečni pri Novem mestu prijeli 27-letnega Jožeta Zagorca iz Volčkove vasi, ki začasno dela v Nemčiji. Preiskovalni sodnik okrožnega sodišča je zanj odredil pripor, ker je osumljen več goljufij. Tako je decembra v Nemčiji kupil na kredit rdeč BMW s črno streho, nato pa jo je pobrisal v domovino. Prodajalec avtomobila se je obrisal pod nosom. Pred novim letom pa je pri nas lahkovernim občanom izvabil čedno vsoto denarja, čeprav je vsakomur povedal, da potrebuje denar za silvestrovanje. Tako je nekega možaka z Rateža premotil, da mu je posodil 3.000 din. „Na ček ne morem dvigniti denarja v banki, ker pred novim letom banke ne delajo, jaz pa potrebujem za silvestrovanje," je rekel in dobil denar. Z isto zgodbo je izvabil v Novem mestu še 220 din od avtomehanika, v tretje pa mu je Šel na led novomeški obrtnik s 500 dinaiji. Zagorc, ki je sicer poročen, je razen tega nekemu dekletu iz okolice mesta obljubljal poroko, na ta način pa je izvabil od nje 3.000 din. Če ga bodo prizadeti prepoznali na sli ki, naj se javijo. R. B. Sirota podedovala tri nove milijone! Kaže, da bo 3 milijone (novih) dinarjev podedovala 83-letna Pavlina Štimac, ki je revna, bolna, ne dobiva niti pokojnine niti občinske podpore, pač ji druge stare ženičke dajo včasih kakšen dinar Če ne bi bilo matičarke kočevskega matičnega urada Silve Rakovec, ki je bila včasih matičarka v Osilnici, bi zelo veijetno ostalo 200.000 dolaijev (nad 3 milijone dinaijev) ameriški cerkvi. Zdaj pa jih bo podedovala Pavlina Štimac iz Osijeka. To je edina preživela sorodnica Kazimira Štimca, ki je umrl v Ameriki že leta 1936; lani je umrla najprej njegova žena, tri mesece za njo pa se je smrtno ponesrečil še neporočeni sin, ki je bil pilot. Matičarka Silva Rakovec iz Kočevja nam je o iskanju dedičev povedala naslednje: „V ponedeljek, 7. januarja, somi telefonirali iz nekega republiškega sekretariata iz Ljubljane, naj ugotovim, če še žive sorodniki Kazimirja Stimca, čigar očetu je bilo ime Bartol. Po nekaterih podatkih naj bi bil rojen leta 1887 ali 1890 v Stroičih ali Tršču v Zgornji Kolpski dolini, na hrvaški strani Kolpe. Tako vsaj je povedal neki Lakner v Ameriki. KONEC D0BER-VSE DOBRO Tine Bučman je bil tako len, da so ga skorajda umetno prehranjevali. Takole po cevkah, da se ne bi revež preveč utrudil. Človek ima občutek, da še ob rojstvu ni zajokal z energijico svojega teleščka. Skozi osnovno šolo so ga prerinili z zvezami, s protekcijo in Kristusovimi mukami. Kako mu je uspelo njo sno nikomur. Še manj ljudje končati srednj ni ja- ga vedo, kdo mu je dal v roke diplomo visoke šole. Deset let ni v službi Tine Bučman niti mignil s prstom na nogi. Po vseh sestankih so ga vlačili, zmajevali nad njegovo lenobo, mu grozili, da ga bodo postavili na prag in ga brcnili iz podjetja, dokler se ni nekega dne Tine Bučman pošteno razjezil, prijel v roke kos papirja ... in odgovoril stranki, ki se je pritoževala, da ji v novem bloku že vrsto leto kaplja na glavo. Ko so vodilni v podjetju videli Tineta, da dela, so se od sreče in ginjenosti zjokali, na hitro roko sklicali sestanek in odločili povišati mu plačo, saj se je fant resno lotil posla. Po Repičevi dragi niso govorili nič druge-kot to, da se je Tine Bučman sprevrgel v vrednega člana naše samoupravne družbe. Tine Bučrnan je postal čez noč heroj Repičeve drage ... - Jožiča Garača je spremljalo delo že od rojstva. Komaj je shodil, je moral služiti pri bogatem kmetu. Skozi osnovno šolo se je pretolkel tako, da je zbiral staro železo, kosti, papir, baker in to prodajal DINOSU. Po dolgih mukah je dobil službo v skladišču. Petnajst let je premetal težke zaboje, vstajal ob štirih zjutraj, kajti do tovarne je imel uro in pol hoda. Tovarniški zvonec, ki je oznanjal pričetek dela, ga ni zalotil nikoli pred tovarniškimi vrati. Bil je vesten kot črv v lepem rdečem jabolku. Po petnajstih letih garanja je nekega dne, — bilo je že v času reforme — zakinkal na zaboju, ki je bil namenjen v Nemčijo. Pri tem ga je zalezel vodja skladišča in Jožič Garač je postal vzorec tistih, ki „zabušavajo,“ nesramno in neodgovorno. „Zabuša-vajo“ v teh hudih časih naše reforme, ko nam je vsaka minuta dragocena, ako hočemo splavati iz težav, v katere smo zabredli. V opomin drugim so se za Jožičem Garačem zaprla tovarniška vrata. TONI GASPERIČ preglcc čne knjige v Osilnici in Cabru, Tršču in Gerovem. V Cabru so mi rekli, da sem že četrta, ki išče podatke o Kazimiru Stimcu, da so prihajali sem že iz Zagreba, a nihče ni našel ničesar. 9. januarja so prišli še odvetnica iz Amerike, prevajalka iz Beograda in nekdo iz sekretariata za gospodarstvo. Obiskali smo nekega Kuzelo, ki je bil dolgo v Ameriki in zna an gleško, a nam ni vedel o Štimcu nič povedati. Potem smo ponovno preiskali vse knjige v Osilnici in v poročni knjigi našli, da se je tu poroči) neki Stimac Bartol - vendar m bil pravi. Kljub temu pa je bil to dokaz, da so imeli ljudje tod okoli imena Bartol, ki jih danes m več. Nato smo šli ponovno v Gerovo, kjer nam je matičar zagotovil, da je vse že sam natančno pregledal. Zdaj sem prelistavala rojstne knjige od leta 1885.... in takoj našla nekega Stimca, čigar očetu je bilo ime Bartol. Kasneje, ko sem odkrila pod datumom 4. maj 1888 še Stimac Kazimira, sem ugotovila, da sta brata m da je ta Kazimir le pravi. Nato sem pregledala knjige še vse do leta 1907 in ugotovila, da se je Bartolu Stimcu rodilo v tem obdobju skupno 11 otrok, med njimi tudi Kazimir, kije leta 1936 umrl v Ameriki, in Pavlina, ki še vedno revno živi v Osijeku. Ostali so pomrli še mladi ali kasneje, ko so se raztepli po vsem svetu. V Gerovu je ostal le en brat, in še taje leta 1921 umrl in takrat so Stimci-Bartolski tudi prodali hišo." „Kako veste, da ste našli v matičnih knjigah pravega Stimca? “ me je zanimalo. „Predvsem po tem, ker je ime „Bartol" tu zelo redko, oziroma ga med Stimci sploh več ni. Običajna imena tod so Jaka, Jože, Ivan, Peter, Miha. In ameriška odvetnica, kiji po mojem ni bilo nič kaj prav, da smo našli pravega, je imela zapisano prav „Stimac Bartola Kazimir". Pavlino Stimac, sestro pokojnega Kazimira, so nato hitro našli, čeprav je bila poročena in se torej zdaj piše drugače. Sedanjega priimka mi matičarka Silva Rakovec m vedela povedati. Zatrdila mi je le, da zelo revno živi v Osijeku. Za pokojnim možem, ki je bil obrtnik, ne dobiva pokojnine. Ni le stara, ampak še revna in bolna. Njene zAanke, tudi stare žem-čke, ji včasih dado kakšen dinar, da se nekako skromno preživi. Kaže, da je Pavlina Stimac prišla v Osijek z možem,' ki je bil tudi doma iz dežele Petra Klepca. Ljudje iz te doline so namreč hodili po svetu, popravljali ure m žage, delali v hrvaških in slavonskih gozdovih ter kro-šnjarili oziroma prodajali blago. Marsikateri se je v kakšnem kraju za stalno naselil in odprl svojo obrtno delavnico ali trgovinico. Najprej so hodili po deželah Avstro-Ogrske, kasneje pa v Francijo ali celo Ameriko. Kaj je pokojni Kazimir Stimac v Ameriki delal in kako si je ta denar zaslužil, nismo zvedeli. Matičarka Silva Rakovec pravi, da je ameriško odvetnico vprašala s pomočjo prevajalke, a ni dobila odgovora. Lahko torej le ugibamo, da je to zaslužil naš Kazimir Stimac ali pa celo njegov sin pilot, saj v Ameriki dobro zaslužijo. Zdaj ugibajo, kako bo revna Pavlina Stimac sprejela novico o bogati dediščini. Vendar nekateri še ugibajo, da od dediščine verjetno ne bo ostalo veliko, ko bodo poravnani davki in stroški za odvetnico, ki je iskala sorodnike našega Kazimira Stimca. J. PRIMC Zanimanje za golobe je med ljubitelji ptic vedno večje, posebno zdaj, ko so priredili golobaiji že več uspelih tekmovanj poštnih golobov.(Foto: Brus) Od golobov do galebov Na razstavi urni golobi-pismonoše, japonski ga-lebčki, kanarčki-vrvivci in drugi ptiči Društvo za vzgojo in varstvo ptic v Kočevju je v soboto odprlo razstavo golobov, papig, eksotov, bastardov in kanarčkov, ki je bila odprta do včeraj zvečer. Posebne pozornosti obiskovalcev so bili deležni golobt-pismonoše, ki so se najbolje uvrstili na lanskem tekmovanju od Beograda do Kočevja, in eksoti (japonski galebčki). Razstavljeni so bil: tudi kanarčki-vrvivci, bastardi in papige-skobčev-ke. Clam društva so razstavni prostor avlo nove šole - za to priložnost zelo lepo uredili: okrasili so jo 7. zelenjem in raznimi nagačenimi pticami in gozdnimi živalmi, med katerimi nista manjkala niti polh in medved. Andrejček Arko, učenec osnovne šole Kočevje, je razstavij zbirko znamk o naravi in pticah, ki mu jo je gotovo pomagal urediti njegov dedek, znani filatelist Andrej Arko. Veliko udeležbo je imel tudi društveni srečelov. Med tem, ko to pišem, pa še m znano, kako je uspe-Ja prodaja ptic in kletk. Nekateri člani društva so namreč vzgojili zelo lepe ptice. Tako se je s posebno lepimi papigami ponašal Marjan Zlodej. J. PRIMC r, Ker je od neznanca vzel tableto Drogiran zdomec je v Dobovi vpil, da je borec Anteja Paveliča