Štev. 241.
V Ljubljani, t soboto, dne 22. oktobra 1910.
Leto XXXVIII
B3T Drednlštro ]• t Kopitarjevi ollot štor. 6/01. Rokopisi se se vrača)«; nsfrankIrana pisma te ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona Stav. 74. =
UpravnlStvo je t Kopitarjevi atlol it er. 6. = Sprejema narocmao, Inserate tn reklamacije. == Opranläkega telefona štev. 188. =
Današnja številka obsega 16 strani.
To ie vaše delo!
Ganglova kandidatura v Belikra-jini je, kar se tiče njega in tistih, ki so mu jo naložili, opravljena. Gangl je odnesel batine in naj sam gleda, kako bo ozdravil svoje bolečine, liberalni stranki sami pa itak ne more biti več veliko na tem, če jih dobi par več ali manj po grešnem hrbtu. Gangl in tisti, za katere se je podal v boj brez slave, bodo belokranjski udarec na vsak način lažje prenesli, kakor pa kranjsko učiteljstvo, ki ima to veliko nesrečo, da se tudi še danes nahajajo v njem različni nepoboljšljivi kričači. In če je ¡kaj zameriti naši liberalni stranki, je to, da je za že vnaprej izgubljeno stvar 'pognala zoper S. L. S. v boj učitelja ter tako na naravnost frivolen način sama največ pripomogla do tega, da zija 'danes še večji prepad med našim ljudstvom in tistim učiteljstvom, ki ni njegovo, kakor kdaj poprej v zgodovini naših političnih bojev!
Nepopisno je, kaj so liberalni uči-itelji počenjali zadnje dni po Belokranjskem. Koliko laži, koliko hujska-crij in nasilji se je izvalilo v njihovih glavah, s kakšno besnostjo in sirovost-'jo so šli v boj zoper kandidata ljudstva! Vse tiste neizrekljive umazanije, 'ki so se natisnile v »Slovenskem Domu«, so se izcejale iz peres liberalnih učiteljev, vsi škandali na shodih so bi-ili od njih uprizorjeni. Tu si videl učitelja, ki je v svoji šoli odpravil pozdrav ¡»Hvaljen bodi Jezus Kristus!« zraven njega onega, ki je v šoli preklinjal jotroke, da se je ves okraj zgražal, potem tistega, ki razširja »Svobodno Mi-iSscl« in vrednega mu sodruga, ki ima liavado zapreti šolo, kadar gre na se-Jnenj, odkoder ga ni po cele dneve; pozabiti ne smemo na moža, ki je volivcem S. L. S. kratkomalo zaprl šolsko poslopje, da ne bi mogli zborovati, pa na tistega, ki je še nedavno želel avanzirati za nadzornika z glasovi članov S. L. S. v deželnem šolskem svetu, pa je zdaj rogovilil, da je povzročil 'ogorčenje po celi občini; ne omenimo onega, ki je poleg liberalizma znan kot prijatelj žganja. Kako so liberalni učitelji v volivnem boju v Belikrajini ponižali ugled svojega stanu, to bi ne bilo verjetno, če bi žalibog ne bilo resnično: popali so plakate, se mešali med otroke, organizirali razgrajače in ¡pijance ter se jim postavili na čelo in na nesramen način šuntali zoper duhovščino.
LISTEK.
Pisma iz Franciie.
(Franjo Krašovec.) ¡Dijon (Burgundsko), 12. oktobra 1910.
I.
Napačni nazori o Francozih. — Gospodarska in denarna velemoč Francije. — Nemci in Francozi. — Zakaj ne uživajo Nemci nikjer pri sosedih simpatij?
Redki so Slovenci, ki bi se bili do-sodaj obširneje bavili s Francijo in z nje zanimivimi razmerami. Smelo trdim, da smo Slovenci o tej lepi in bogati evropski državi prav slabo, če ne popolnoma napačno orientovani. Nekje senu bral, da francoski kmet strada. Meni, ki v francoski »provinciji« živini, ni o tem ničesar znanega, pač pa je fiioje prepričanje, da je francoski kmet Najbogatejši izmed vseh kmetov Evrope. Naša sodba o Franciji je v toliko napačna, ker po oni številno neznatni kliki, ki je na veslu francoske v'ade, kaj radi obsojamo vse Francoze kot take, jih smatramo kot narod bogo-'fijcev in lahkoživcev. Temu nasproti '»odi konstatirano, da na svojih potovanjih širom Evrope nisem našel nikjer
In kaj je posledica? Posledica jo, da je belokranjsko ljudstvo in pa ljudstvo novomeškega okraja danes tako ogorčeno in da dobivajo naši ljudje dan na dan take pritožbe in proteste, tla spričo razpoloženja v našem ljudstvu danes ni mogoče misliti na izboljšanje učiteljskega gmotnega položaja! Naše ljudstvo, pi je poslance S. L. S. z največjim navdušenjem volilo, jim rajši odpove svoje zaupanje kakor pa da bi dopustilo, da glasujejo za regulacijo učiteljskih plač — tak je danes po krivdi liberalnih rogoviležev položaj v deželi!
In pri tej priliki je treba pribiti tole: Tisti ljudje, ki niso imeli nič proti temu, da gre Gangl kandidirat na Dolenjsko in mobilizirat zoper ljudstvo svoje slepe tovariše, so morali dobro vedeti, da bo prišlo do tega: da slovensko ljudstvo ne bo dalo nagrade tistim, ki rujejo zoper njega, da si slovenski kmet ne more privoščiti tega, di bi iz svojih težko prisluženih grošov dovoljeval izboljšanje svojim najhujšim nasprotnikom! In res, brezmejno zabit bi moral naš kmet biti, čc bi poleg drage šole delil premije tistim, ki pri vsaki priložnosti pokažejo, da so mu sovražni. To so liberalci vedeli in kljub temu so vnovič pognali zoper ljudstvo v boj učitelja!
Res je žalostno, da mora zavoljo par ljudi ves učiteljski stan trpeti. To vsak človek obžaluje, a odpraviti ne more dejstva, da so prav ti elementi, ki jih tako boli njihova svobodomiselna duša, da ne morejo in ne morejo mirovati, krivi, da se je našemu ljudstvu tako zamrzelo učiieljstvo in da so tistim, ki bi za učiteljstvo radi kaj storili, vezane roke. In zvišati plače zdaj, ko so ti elementi razkačili proti sebi staro in mlado, to naše ljudstvo ne bi razumelo drugače kakor da se hrani gada na lastnih prsih in daje še več poguma izvestnim srboritežem! Če vsled tega trpe tudi dobri učitelji, to ni krivda ljudstva, to je krivda tistih obžalovanja vrednih članov učiteljskega stanu, ki smatrajo za svojo prvo nalogo sejati nemir po naši deželi, dražiti dobro ljudstvo in delati razdor, da sin sovraži očeta in sosed soseda!
Kdor tlela, ima pravico do plače, a prej so pravice ljudstva in prva izmed teh pravic je ta, da naše ljudstvo živi v miru in ljubezni in da ga ne trujejo pandurji liberalne stranke, katerim naše ljudstvo nikoli ne bo odpustilo, da so bili oni prvi, ki so vrgli vanj bakljo verskega boja! Opljuvaii so vse, kar nam je bilo doslej sveto, naše otro-
toliko starih očancev in babic 80 do 90 let, kakor v francoski provinciji Burgundsko. Nadalje lahko omenim, da niso tudi cerkve tako prazne, kakor se piše. Francija je kljub svoji skrajno brezvestni vladi še danes raj Erope in bi bila to še v veliko večji meri, ako bi ji načelovala vestna in poštena vlada. Za sedanjost in za dogledno bodočnost pa je in ostane Francija bankir celega sveta. Francija je rezervoir, kapitalist Evrope, ni nikjer dolžnik. Je edina država, koje dolg se je v poslednjih letih zmanjšal. Francosko bogastvo ima svoj temelj v francoskem poljedelcu in v francoski štedljivo-s ti. Francoz ni zapravijivec, za kakor-šnega velja pri nas, temveč varčuje in nalaga svoj denar v hranilnicah. Produktivnost Francije sicer nadkriljujejo druge države, ki pa drugače daleko za njo zaostajajo. Po statistiki postane skoro vsak Francoz v poznejši moški dobi posestnik kake nepremičnine. Brez ozira na to nepremakljivo imetje ostane Francija vsled svojega neizmernega premičnega imetja na prvem mestu med kapitalističnimi državami. Poprejšnje shranjevanje v nogavice »bas de laine« je nadomeščeno v modernih dobah s hranilničnimi knjižicami in vrednostnimi papirji. V hranilnicah je vloženo šest milijard frankov (na posa-
ke so nam hoteli iztrgati iz rok, da jih posvoje popačijo, francosko šolo in francosko razmere so za vzgled postavili! In zato naj jim ljudstvo zviša plače? In še danes se niso izmodrili, postali so še bolj strupeni. To je sodba našega ljudstva: Po izboljšek naj gredo k liberalcem! Ti so jih ščuvali, ti v boj vodili in na nas spuščali, ti naj jim zato dajo nagrado! Pri nas pa nimajo nobenih zaslug: le razdor in nemir, kletvino in sovraštvo in gorje so za seboj pustili.
Izjavljamo, da o stališču naše stranke in naših poslancev v tem vprašanju ničesar ne vemo. Mi srno le resno in odločno opozorili na to, kako ljudstvo o tem misli. Kdor bo to upošteval, bo vedel, kaj mu je storiti.
Spor t avstrijski socialni demokracii.
Avstrijski soc. demokrati, ki so leto za letom upili, da je narodno vprašanje samo figovo pero meščanskih strank, s katerim svoje kapitalistične težnje zakrivajo, da so boji za uresničenje narodnih pravic v Avstriji samo humbug in sleparija »narodnih« strank, da je samo soc. demokracija po svojih načelih upravičena, da ta gordijski vozel razvozlja, isti ljudje se med seboj zmerjajo in napadajo, eden drugemu shode razbijajo, kakor se je zgodilo v Pragi, v Brnu, na Dunaju, eden drugega iz stranke mečejo, da je veselje. Lahko že rečemo, da je enotnost soc. demokracije danes razbita. Edina enotna strokovna soc. demokracija, ki še dandanes obstoja v Avstriji je še železničarska; pa še na to so položili Čehi svojo roko in snujejo češko soc. demokratično železni-čarsko organizacijo. Tako gre čimtlaljc bolj v franže ves Marxov »evangelij«, po katerem naj bi bile za razvoj človeške družbe merodajne in upoštevanja vredne samo gospodarske razmere. Tu se maščuje laž in zmota nad soc. demokrati samimi. Ta soc. demokraški razkol pa ni omejen samo na češke pokrajine, ampak se že razteza tudi na Nižje-Avstrijsko, kjer živi na stotisoče čeških (lclavccv, da še celo v Inomostu se pojavljajo glasovi, ki zahtevajo narodne strokovne organizacije. In tako bomo imeli v Avstriji kmalu celo kopo soc. demokratičnih strokovnih organizacij, ki se bodo delile ne po socialističnih, ampak po narodnostnih načelih.
V ponedeljek se je začel na Dunaju šesti strokovni kongres socialno demo-
meznika približno 400 frankov). V tukajšnjih vrednostnih papirjih, izmed kojili je na prvem mestu triodstotna renta, leži 26 milijard, od kojili pripada 22 milijard maloobčanom, imajočim 10 do 20 tisoč premoženja. Vrlo priljubljene so loterijske obligacije mesta Pariza in »Crédit foncier« (Zemljiški kredit), znašajoč 7 milijard. 18 milijard je v obligacijah in akcijah tukašnjih železnic. Tujina dolguje Franciji nad 50 milijard. To ogromno imetje, h kojemu se pridružuje inkaso francoske državne banke, ki znaša 5V2 milijard frankov (nasproti 1 y2 milijarde pri avstro-ogrski banki H), ima seveda tudi velikansko politično vrednost in je močno mednarodno orožje.
Mahnimo z gospodarskega polja zopet drugam.
Postavimo nekako kritično paralelo med Nemci in Francozi, kulturno danes najjačjima narodoma na evropski celini. Že od začetka srednjega veka je vladal izrazit antagonizem med germanskim in romanskim plemenom. Romani so se čutili kulturno močnejše, Nemci so bili obsovraženi povsod in koncem 13. stoletja je nastala jioslovica »Teutonici nullius amici«. Med Italijani in Nemci se je vsled bojev cesarske dobe vgnozdil srd in sovraštvo. »Und konnten deutsche Leutc tlas lieilige
kracije, na katerem se je razpravljalo o enotnosti strokovne organizacije. Češke strokovne organizacije se seveda tega kongresa sploh niso udeležile, ker imajo Čehi za to enotnost gluha ušesa, Čehi so že na strokovnem kongresu v Brnu zahtevali, naj se jim dovoli lasti na narodna strokovna organizacija, ker pa so bili kratkomalo zavrnjeni, so šli in so si na lastno pest svojo strokov-, no organizacijo ustvarili. To dejstvo je zanetilo požar na strehi socialne demo-, kracije. Spor se jc obravnaval že jja letošnjem svetovnem socialističnem kongresu v Kodanju, kjer je socialna demokracija Čehom levite brala in skušala z neko papirnato resolucijo vso stvar potlačiti, kakor je socialna demokracija že sploh navajena, da svoje rane zaveže in skrije, kakor bi bilo s tem že vse opravljeno.
Socialni demokrat Ilueber je stavil na ravnokar vršečem se kongresu resolucijo, s katero se daje strokovni komisiji oblast in poverjenje, da se pogaja s češko komisijo v Pragi o »enotni organizaciji in vodstvu strokovnih bojev in upravljanju finančnih sredstev za te boje«. Pogajanja se morajo pričeti najdalje s 15. novembrom in morajo biti do konca tega leta končana. V slučaju, da sc pogajanja razbijejo, se mora pričeti boj na vseh koncih in krajih proti češkim socialnim demokratom, uničiti se morajo ne samo češke strokovne organizacije, ampak streti je tudi treba vso češko politično organizacijo. Najžalostnejše pri tem pa je tudi to dejstvo, da so jugoslovanski social-nodemokratični delegatje v tem boju stali na strani nemških socialnih demokratov, ljudij, ki so sc za slovenske narodne težnje po izreku Čehov naj-, manj brigali in jih zmeraj zapostavi ljali. Seveda »Rdeči Prapor« nima ne časa, ne prostora, tla bi se za take stvari brigal, ker posveti v vsaki številki najmanj pol lista zasmehovanju in zlobnemu napadanju Cerkve in katoliške vere. To naj bi raje razpravljali rdeči gospodje v svojem listu in svojim ljudem pripovedovali, kakor da huj-skajo dan za dnevom in vcepljajo listo brezmejno sovraštvo v delavske mase. Čc mislijo s takim »delom« socialno-demokratiško kraljestvo postaviti, se korenito motijo.
Sicer je pa to ločevanje in opredelitev socialnodemokratične organizacijo v strokovne in politične organizacije sama socialnodcmokratiška farba. Politične stranke in strokovna organizacija se dotikajo v mnogih točkah in so si glede ciljev in smotrov, za katerimi
Land gewinnen, die Welschen hassen sie so sehr, den Heiden gönnten sie's viel ch'r«, tako sem čital v knjigi Fri-tlank-a. Trubadurji niso vedeli o Nemcih dosti dobrega povedati. »Narod Nemcev,« tako pravi Peir-de la Cara-vanne, »nočem ljubiti, niti se z njimi družiti, kajti srce me boli od njih cvi-lenja.« Izredni kulturni razvoj Italije v dobi renesance je šele prav utrdil dogmo o nemškem »barbarstvu«. Vendar pa tudi takrat ni manjkalo ljudi, ki so objektivno presojali stanje nemške kulture v srednjem veku. Tako je pisal Silvio Piccolomini leta 1458.: »Odkritosrčno rečeno, ni dežele v Evropi, ki bi imela boljša in prijaznejša mesta kakor Nemci.« V istem smislu piše tudi Francoz Pierre tle Froissard in celo Macchiavelli hvali nemška mesta. Ali v celoti je veljala Nemčija kot domovina barbarov in italijanski humanisti so si ž njimi marsikako šalo dovolili. V 17. stoletju je prešlo kulturno vodstvo od Italijanov na Francoze, ali za presojanje Nemčije v inozemstvu ni bil to ni-kak obrat k boljšemu; o starih navadah nemških dvorov, o njih smešni etiketi, njih brezkončnih pojedinah so francoski pisatelji cela poglavja napisali.
Načeloma velja stavek, da noben narod ne ljubi drugega; to je nekaka posledica boja za obstanek. So pa oko-<
s Velja po pošti: ss
2« oelo leto naprej . t 28'— sa pol leta » . » 12'— ia četrt» » . • 8-90 za en meseo » . » 3-99 za Nemčijo oeloletno » It'll ostalo inozemstvo »36*—
=3 V npravnlštvu: e
Zs oelo leto naprej . K 32*40 za pol leta » . » 11*20 za Četrt» » . » 5-80 za en meseo » . » 1*90
S poilllanjem ne dom stene ne mesec 2 K. Posamezne St. 10 v.
SLOVENEC
■ mseratl: <
Enoatolpna petltvrstn (72 mm): sa enkrat . . . . . po 15 t sa dvakrat ■ . . . » 13 » sa trikrat . < . . » 10 » aa več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih noticah stana enostoipna oannondvrstn 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanju primeren popuat.
vsak dan, lzvzemžl nedelje ta praznike, ob 5. ari popoldne.
Političen list za slovenski narod.
tožijo, popolnoma enake. Strokovne organizacije dajo ljudi in denar za politične stranke, ko bi teh ne bilo, bi tudi ne bilo socialnodemokratifinih političnih strank. Ta ločitev je samo litn, na katerega naj bi se krščanske mase usedle. Strokovna socialistična organizacija je. samo krinka, pod katero socialna demokracija v imenu objektivnosti in nepristranosti ljudi v svoj brezverski in breznarodni tabor lovi. Dobro je, da to pribijemo; da je temu res tako, kaže tisto sovraštvo, s katerim je začela socialna demokracija Čehe preganjati.
Za feniaše fiiteiie.
(Iz včerajšnje seje dež. zbora.)
Prošnia katoliškega političnega društva za idrijski okraj radi prodaje čipk.
(Poročevalec Hladnik.)
Upravni odsek predlaga: Visoki deželni zbor skleni: prošnja katoliškega političnega društva za idrijski okraj se odstopi deželnemu odboru, da stori potrebne korake v smislu prošnje.
Prošnja idrijskega katoliškega političnega društva je bila dobesedno pri-občena v »Slovencu« preteklo soboto.
Država je poskrbela za povzdigo domače Čipkarske industrije. V Idriji pa je do 10 trgovcev, ki se čutijo prikrajšane vsled prodaje čipk, in so dosegli, da se je »Industrijska Zveza« izrekla proti temu, da bi c. kr. čipkarski zavod v Idriji se pečal s kupčijo čipk. S tem pa bi bile delavke zelo oškodovane. Upravni odsek je sklenil v tej zadevi, da se prošnja odstopi deželnemu odboru, da stori potrebne korake v zmi« slu prošnje.
Gangl.
Propali »demokratični« kandidat stoji na stališču, da se mora čuvati interes trgovcev. Sicer pa govori silno pobito in brez običajnih »idealističnih« govorniških cvetlic. Hoče, da se zaslišijo interesenti.
Dr. Krek.
Vprašanje je tako jasno, da interesentov ni treba prav nič vprašati. Imamo že dolgo časa gonjo izvestnih pre-kupcev, ki se imenujejo trgovci, da bi država se ne zavzemala za povzdigo čipkarstva in se ne brigala za komercialno stran tega vprašanja. Ta gonja je perfidna, ker se je skušalo stopiti s trgovci v dotiko, da se reorganizira trgovanje s čipkami, toda trgovci o tem niso hoteli sploh nič slišati. Čudim se, da Gangl nastopa v prilog trgovcem! Čipkarica, preden se država ni za to zavzela, ni bila prodajavka čipk trgovcu, ampak delavka brez vsakega varstva in zavarovanja! (Tako je!) Čipkarica je bila od trgovca odvisna v tem, da je morala vse svoje potrebščine kupovati pri njem! Truckzistem je tu vladal, kakor drugod nikjer več ni! Trgovci niso hoteli o reorganizaciji tega prav nič slišati, ampak so hoteli delavke naprej dreti. Zato je bila velikanska zasluga vlade in parlamenta in posebič naučnega ministrstva, da je vzela država to reč v roke! Država je morala na komercialno plat mislili, ker bi tečaji za čipkarstvo sploh drugače nič ne bili pomenili. Dekle, ki se gre učit čip-
liščine, ki ublažujejo to naravno konkurenčno zavist narodov. Prvo okoliščino nahajamo v pomanjkanju tekmovanja: narodi, ki so si oddaljeni, ki nimajo spornih točk, ki si nikdar niso bili mejaši, narodi, ki imajo skupne interese ter enake prijatelje in sovražnike, navadno medseboj simpatizujejo.
Nemčija od leta 1870. ni nikjer posebno priljubljena. V Evropi ima največ protivnikov; toda Nemčija je močna, velika in vsled tega grozeča. To se mi dozdeva kot glavni vzrok nje obso-vraženosti. Konkurenca življenjskih interesov med Nemčijo in Anglijo je neutajljiva, Angleži smatrajo Nemce kot tekmovalce in tako nastane na obeh straneh neka ljubosumnost. — Kakor pa mogočno drevo na daleč zasenčuje okolico, tako vzbujajo Nemci, edino po svoji velikosti in moči, strah slabičev.
Ker pa je Nemčija domovina izrazile avtoritete, dežela mogočne organizacije, torišče neprekosljive vojaške sile, stoje Nemci v nasprotju k frazam, ki gibljejo politični svet izza časa francoske revolucije. — Južni in zapadni Nemci veljajo kot »simpatični« — kot okrelnejši. veselejši in uljudnejši. Sever in vzhod Nemčije pa sta okorna, vlado-željna, brezokusna, samozavestna, to je karakteristika Prusa. Samo eden velik narod je s k o r o povsod priljubljen, in to so F ran-c o z i ; oni pa so Romani in mojstri oblike in občevanja. Noben germansk narod ni v lasti podobnih darov, celo noben germansk narod ne ljubi druge-
karstva, mora dobiti nekaj z a s 1 u ž-ka, Če ne jo oče da raj ¿o za pestunjo. Trgovec jo zaničeval to šolo, hotel je biti gospodar tudi glede vzorcev in pouka, on izdelkov šole ni maral, zato je morala država prodajo v roke vzeti. Si-cer pa je čipkarstvo pri nas avtohton s k o. Zato se mora ohraniti. Imamo nad 40.000 čipkaric pri nas, 400.000 lv zaslužijo, gre se torej za precej važno reč. Če se posreči »trgovcem«, ki pa lega imena v tem oziru ne zaslužijo, doseči svoje zahteve in iz čipkaric napraviti svoje sužnje, v tem slučaju je naša domača čipkarska industrija pokopana. Ne trdim, da je država najboljši trgovec. Najti se mora zadružna o r g an i z a c i j a producentov sami h. Ni pa mogoče državi odvzeti zdaj komercialnega delokroga, ker bi čipkariee zopet zasužnjili takozvanim »trgovcem«, v tem slučaju odiravcem. Deset do petnajst odstotkov se je dohodek čipkaricam »zvišal odkar je država to reč v roke vzela, kar se ne bi bilo zgodilo, če bi se država ne bila lotila tudi komercialne plati. Jaz bom glasoval za odsekov predlog brez Ganglovega pri-stavka, bom pa ob priliki proračunske razprave o domači industriji in kako jo povzdigniti, še govoril. (Ploskanje in odobravanje.)
Perhavc
opisuje razmere čipkaric in priporoča predlog.
G a n g 1 retirira; priznava, da se je čipkaricam slabo godilo; deželni odi tolpa naj le tudi trgovce zasliši. Pravično jo zaslišali tiste, ki so na tem interesi-rani. (Dr. šusteršič: Ki delavke odirajo.)
Pri glasovanju se predlog upravnega odseka sprejme proti liberalnim glasovom.
Idriiske novice.
i Udarimo malo po nunah! Na
Portugalskem jih izganjajo in more, v Idriji pa — čujte in strmite — jih vpeljujejo. Zadnji »Naprej« se togoti, da vlada za naše c. kr. rudniško ljudsko šolo nič ne stori, pač pa ustanavlja novo šolo, ki jo podpira zelo bogato z denarjem, ki je namenjen rudniški šoli. Zadnji čas je dal idrijskim nunam »auf Schulkosten c. kr. rudniške šole« kar 17.000 K, na rudniški šoli pa noče kupiti otrokom rudniških uslužbencev niti dovolj peres in zvezkov. Na šoli dobi učiteljstvo strog ukaz, da ne sme naročiti nobenih šolskih potrebščin, ker ni denarja, oziroma se je prekoračil proračun, ker se je nunam dalo toliko in toliko. — Tako toži dopisnik, ker meni, da bi bilo moderno malo vdariti po osebah, katere sedaj drugod preganjajo. Ker obljubuje se še oglasiti, naj za sedaj resnici na ljubo zadostujejo le kratke vrstice. — Kdor je či-tal pogajanja, ko se je ustanavljajo »ministrstvo za javna dela«, h kateremu pripada naš rudnik s šolo vred, se bode še spomnil, da se je za zboljšanje delavskih slojev po dolgem pogajanju določila vsota 50.000 K za ustanavljanje in vzdrževanje gospodinjskih šol v delavskih okrajih. Svoječasno se je potrudilo, da bi Idrija bila kaj deležna te vsote. Razume se, da. se v tem oziru ni storilo nič ne od naših demokratov, še manj od liberalcev, saj oboji čez na-
ga. V nasprotstvu z Nemci je Francoz bolj priljubljen; mojster v obliki in v
občevanju; bolj sprejemljiv za novota-rije.
II.
V carstvu vzduha: Francija prednjači na polju aeronavtike. — Pariški nadškof blagoslavlja aeroplan v Juvissy. — Sveti EJija, patron zrakoplovcev. — Četrtmiiijonska nagrada aviatikom od mesta Pariza! — Varnostne naprave aviatikov za slučaj padca. — Francoska vlada uporabi aeroplane za poštni promet v afriških kolonijah.
Gotovo je, da je že od najstarejših časov razvoj narodov odvisen od razvoja prometnih sredstev, posebno plovbo. Najnovejše prometno sredstvo je pa aeroplan. Aeroplan zamore danes zadovoljiti največje moderniste, kakor tudi najsentimentalnejše poetične duše. Poleteti v višave, in mirno plavati v carstvu vzduha v tišini, ki jo prekinja samo ropot, motorja, je veliko bolj poetično kot potovanje po suhem in po morju.
Bil som dne 1. septembra t. 1. v Parizu, kur zagledam v večernih izdajah pariških dnevnikov novico, da so ima drugi dan slovesno blagosloviti aerodrom v Juvissy v pariški okolici. Poletel sem drugi dan s prvim jutranjim vlakom v .luvissy ter so čudom čudil, videč, kako jo pariški nadškof Amette v dolgih obredih blagoslovil aerodrom. Zrakoplovci imajo tudi že svojega »patrona« in ta je sveti Elija.
vadno zabavljanje čez klerikalce itak ne segajo, temveč le S. L. S. jo porabila prvo priliko, da jo tako šolo iz kredita 50.000 K za Idrijo pridobila. Zato je tudi naša gospodinjska šola prva, katero je omislilo novo ministrstvo na podlagi za to dovoljenega kredita. Prvo leto je kupilo hiše za 30.000. Ker je pa moralo oslalih 20.000 K porabiti za druge kraje, ni ostalo iz te svote toliko, da bi bili hišo v ta novi namen pripravili, in da bi nunam celoletni pouk na otroškem vrtcu in gospodinjski šoli plačali. Nuno so morale same raznim rokodelcem plačati precejšnje svote za razna adaptiranja, pobotnice za te so poslalo ministrstvu. Šele pretečeni mesec jo zamoglo ministrstvo za javna dela vse rešiti, ter je povrnilo nunam stroške, katere so same prej poravnale s tem, da so se zadolžile, ker nekateri obrtniki so kar s tožbami grozili, in niso hoteli nič slišati, ali bo ministrstvo njih račune odobrilo ali ne. Drugič tudi ministrstvo ni delo za pouk na gospodinjski šoli in otroškem vrtcu in za učne naprave še nobenega vinarja. Kredit jo le mali za celo Avstrijo, zato treba čakati, kedaj posamezni kraj pride na vrsto. Tako se je zgodilo, da je clobii tukajšnji uršulinski zavod šele sedaj povrnene izdatke in nagrado za pouk v znesku 17.000 K. Razume se, da so morale nune še več stvari omisliti, katere pa ministrstvo ni za neobhodno spoznalo in tudi ne povrnilo. Sedaj je pa ogenj v strehi! Poglejte, nunam dajo, rudarski ljudski šoli pa ne! One so podpira na škodo šole, šolskim potrebščinam in učiteljskim plačam na stari šoli! — Bodi torej naravnost še enkrat povedano, da gospodinjska šola.in rudniška ljudska šola nista v nobeni zvezi. Stroški za prvo se pokrijejo iz vsakoletnega kredita 50.000 K, katere lahko porabi minister za javna dela, da v praktičnem oziru skrbi pri svojih delavcih, da ima gospodinje toliko izvež-bane, da znajo teoretično in praktično voditi gospodinjstvo svojim uslužbencem. Rudarska ljudska šola pa ima svoj poseben oddelek že nekaj desetletij, ima svoj preliminar, kateri se lahko zviša ali zniža, in iz tega prelimi-nara se pokrivajo vsi stroški za stavbo, kurjavo, učne pi-ipomočke in učiteljstvo. Ako bi minister ne porabil kredita 50.000 K za gospodinjske šole, bi koncem leta finančni minister sebi prihranil preostalo. In ako se za Idrijo ne pobrigamo, bode šlo pa na Češko, Tirolsko ali v Galicijo. Ker je pa v Idriji čepkarstvo že nekaj let vpeljano in je bila naša čipkarska šola kot prva v Avstriji priznana, se pač spodobi, da se za Idrijo tudi kaj stori. Razume se, ako bi molčali, bi nam ne usiljevali, treba se potruditi, da se kaj doseže, in sicer truditi v šoli in drugod, ako pa naprednjaki in socialni demokrati samo zabavljajo po svojih listih in shodih, a drugega nič ne store, se ni čuditi, da jim gre na slabo. Sad tega njihovega hujskanja vživajo nekateri in ta sad je res britek. Ko bi bili vzajemno delali, bi bilo marsikaj drugače. A če se je od naše strani kaj započelo, so hitro glave stikali, češ, klerikalci nekaj nameravajo, podrimo jim, preden še kaj dosežejo. A o tem lahko drugi pot, saj objubujejo, da bode širša javnost še več zvedela. S stvarnimi
Šetal som solnčncga septemberskega dne po sijajnih pariških boulevardih in prišel na prostran trg Saint-Sulpico. Tu sem zagledal v knjigarnah knjižico z naslovom: S a i n t - E 1 i o , p a t r o n d c s a v i a t e u r s (Sveti Elija, patron aviatikov). Torej so zrakoplovci srečno dobili svojega zaščitnika.
Na patronat aviatikov bi pravzaprav imel večje pravice Daidalos, ki je po izpričanju grške mitologije letal na_ krilih, ki si jih je sam izgotovil ter bil torej resničen aviatik. Bil je potomec kraljevega rodu Erehtejevcev in tak umetnik v obdelavanju lesa, da so njegove sohe bile kakor žive. Svojega nečaka Taloa je vzgojil v velikega umetnika, nakar pa je postal ljubosumen na svojega učenca in ga vrgel z Akropole. Obsojen od aoropaga je pobegnil iz Aten na Kreto h kralju Minonu, kjer je postavil labirint za Minotaura in plesišče za Ariadno. Daidal bi bil mogel ostati na Kreti do svoje smrti, ali glej — cherchoz la femme — Daidala je privedla k aviatiki ženska. Pasifaa, žena kralja Minoa, je bila ekscentrična dama, hotela se je poigravali z bikom, ali četveronožec ni imel razumevanja za kaprice kraljico. Tu se je kraljica zaupno obrnila na Daidala za svet. Geni-jalni Daidal ji jo res ustregel, izgotovil jo iz lesa votlo kravo, ki se je premikala in izgledala kakor živa; kraljica se je v njo skrila. Kralj Minos pa se je vsled tega razsrdil na Daidala ter ga dal vreči v ječo. Tu jo Daidal s svojim sinom Ikarom izgotovil umetna krila ter
podatki bi morda kaj dosegli, a z zabavljanjem težko kaj. Do sedaj tega ni-smo še opazili pri naprednjakih, da bi se sedaj poboljšali, skoraj ne pričakujemo.
i Trpini naših dni. Liberalci so taki reveži in trpini, da se sami sebi smilijo. Posebno vihti »koruptna klerikalna strahovlada« v deželnem odboru svoj bič nad našimi naprednjaki, tako da vzklika idrijski dopisnik »Slov. Naroda« dne 14. oktobra iz dna užaljene, ga in ogorčenega srca: »Kaj danes počenja deželni odbor, presega pač vso meje!« I, kaj se je neki zgodilo tako strašnega?
i Liberalcem gre drugačna pravica nego klerikalcem! Kdor bi poslednjim meril z isto mero kakor prvim, ali narobe, jo krivičen in nasilen; ta greh ima u.. vesti tudi deželni odbor. »Da se spozna vso korupcijo, ki se je danes na. selila v deželni hiši,« kakor pravi »Narod«, opišemo navedeni slučaj. L. 1894, je živela še v Idriji na »Brusovšu« po. sestnica in gostilničarka Terezija Logar, ki je večkrat oddala ob volitvah svoj glas »klerikalcem«. Imenovanega leta je želela hiši prizidati drvarnico z verandi podobnim prizidkom. Sosedje so bili proti temu, zato je tedanji «kle-rikalni« župan Didič odredil večjo komisijo, ki se je je udeležil celo nad-svetnik sam. Komisija so je izrekla proti nameravani stavbi. Po ogledu je mestno županstvo zato dne 11. avgusta 1894, št. 1678, prepovedalo Tereziji Logar prizidavati ter prepoved utemeljilo. Stvar je bila tedaj opravljena. Danes je posestnik iste hišo iz Vipavskega došli gostilničar Alojzij Kobal. Ker se jo pridružil liberalcem, je sedaj žo občinski odbornik. Pomladi jo zaželel na istem mestu, kakor pred šestnajstimi leti Logarica, postaviti prizidek, v katerem bi bila spodaj klet, zgoraj veranda. Posestnici sosedi sta upravičeno ugovarjali. Mocl Kobalovo liišo in hišama sosed jo namreč tesen prostor, jarek, po katerem pridere, če količkaj bolj dežuje, močan hudournik. Če se prostor zazida, kakor je želel Kobal, bi bila pot hudourniku zaprta, voda bi se zajezila in imeli bi jo sosedi v hiši. Tudi ni na mestu prav tik lesenih hiš postavljati gostilniške verande, pa še na tako stisnjenem prostoru. Mestno županstvo je dalo kljub temu stavbeno dovoljenje. Sosedi sta se pritožili. Občinski odbor, v katerem so razun par virilistov, sami politiški bratje Iioba-lovi, vrhu tega med njimi še krvni brai, je proti glasu Kavčiča odbil pritožbo in seveda potrdil stavbeno dovoljenje. Zakon dovoljuje nadaljno pritožbo na deželni odbor, kamor sta se res dosledno Kobalovi sosedi tudi pritožili. Dne 3. oktobra je deželni odbor razsodil, da je zgradba terase nedopustna, Storil je torej isto Al. Kobalu, kar mestno županstvo Tereziji Logar. Sedaj pa tak krik o preganjanju naprednjakov! Ta slučaj nam zopet potrjuje, da jo res, kar smo že večkrat poudarjali: Liberalci so bojo, da poseže tudi po Idriji Slovenska Ljudska Stranka. Zato od časa do časa nalašč aranžirajo kako podjetje, o katerem so prepričani naprej, da ga ne bodo izvedli, če se kdo pritoži, in teh pritožb žele, da morejo potem zabavljati nad deželnim odborom, klerikalci in S. L. S. Voditelji so-
ubožal s svojim sinom s Krete. Letela sta k Italiji. Ikaros je pri tem padel v morje, ker so je preveč približal solncu, Daidalos pa je srečno prispel v Italijo, kjer je daroval krila v božjem hramu
na čast Apolonu.--
Bil sem avgusta meseca navzoč pri velikih letalnih tekmah pri Nancy-ju ter koncem septembra pri Dijon-u. Bilo je vrlo zanimivo zasledovati vtise, ki jih jo vzbudil ta Circuit de l'Est, ki se vseobče smatra za novo etapo v razvoju mehaničnega letanja. Poleg naj; večjega optimizma odmevali so tudi več ali manj pesimistični glasovi in trezni razsodki. Izraženo je bilo celo mnenje, da postane aeroplan vir svetovnega miru, odstrani granice med deželami in narodi ter jih še bolj zbliža, kakor železnice in parobrodi ter prežene svetovne vojne. Ali povzroči aero; plan res tak čudež? Kdo zna? Doslej vidimo ravno nasprotno. V Franciji je dokazal Circuit premoč v carstvu vzduha nad nemškimi sosedi, zvišala se j« francoska samozavest, izbruhnilo j« navdušenje in glasno se jo izražala misel o plačilu za leto 1870., ki se probuja pri vsaki priložnosti in pri vsakem kriku iz iztrganih dveh provincij. Ker se je izkazalo, da je aeroplan vrlo sposoben za vojne svrhe, gradi franc, vojno ministrstvo silen aviatiški zbor — ^ aeroplanov — torej cela vojna v zrak" Nemčija je bila seveda silno razburjena, nemški tisk, ki se jo prej iiorčcv«1 iz »ikarske vročico« Francozov, je eno; glasno pozival vlado, da izkuša dosef
cialnih demokratov pri tem pridno se-kundirajo, saj v resnici med današnjimi socialnodemokraškimi voditelji in voditelji naprednjakov sploh ni nobene razlike. Precej predrznosti je treba, da morejo ti ljudje še govoriti ali celo pisati o korupciji v njim nasprotni stranki. Naj le sebe primejo za nos!
i Liberalno delo. Naprednjaki in socialni demokrati so vedeli prav dobro naprej, kako bo govoril deželni odbor, če bo kaka pritožba proti Ivobalovi stavbi. Vedeli so tudi, da bosta proti stavbi ugovarjali obe sosedi. Zato so jo hoteli tako zaviti, da da bi bila pritožba nemogoča. Županstvo je napovedalo za dan 22. marca t. 1. lokalni ogled, pismeno povabilo k ogledu ob 3. uri popoldne sosedi V. in P. ter jima v razpisu naznanilo, da prideta k ogledu občinska odbornika Dragotin Lapajne in Iv. Tukač. V tem pa je bila zvijača. Posest-nici sta prišli še pred 3. uro, nikogar še ni bilo; odbije 3. ura, nihče ne prihaja. Gresta torej v hišo, a pri oknu vedno pazita, kdaj pride napovedana komisija, da ne zamudita ogleda in dasta na zapisnik svoj opravičeni ugovor proti nameravani stavbi. A ni bilo ne Drago-tina Lapajneta, ne Tukača blizu. Ob četrt na 4. uro je prišel pač tajnik Julij Novak in socialno-demokraški voditelj in občinski odbornik Ivan Štravs. A ta dva nista bila napovedana na razpisu, torej nista prišla za lokalni ogled, mislita si posestnici, počakajva, da prideta Lapajne in Tukač. A ju seveda nista pričakali, ker ju sploh ni bilo blizu. Drugi dan gresta v občinsko pisarno poizvedovat, zakaj ni bilo napovedanega ogleda; a v svoje začudenje zvesta, da je bil reden ogled in da dobi Kobal stavbeno dovoljenje ocl županstva, ker ni pri lokalnem ogledu nihče ugovarjal, sedaj pa je po postavi že prepozno protestirati. Saj ni bilo napovedanih odbornikov, kdaj je bila komisija, vprašujeta. Župana je nadomestoval Štravs, nikjer ni predpisano, kdo mora biti, da je le županstvo zastopano. Komisija je bila pravilna. Tak odgovor dobita. Ujeli so ju pošteno. Naprednjaki so se že posmehovali, češ, ali smo ju dali! Kobal je dobil od županstva stavbeno dovoljenje, a ne bi bil smel pričeti z delom, ker postane dovoljenje šele pravomočno, če nihče pravočasno ne ugovarja. Za naprednjake pa tako ne veljajo postave, te so le za klerikalce, da se jih lahko pritiska, mislijo naši idrijski naprednjaki. Tudi Kobal je pričel naglo delati, tem hitreje, ker je vedel, da se bodeta sosedi pritožili. Delal je še nadalje, ko sta vložili pritožbo na občinski odbor, ki je kajpada odbil ugovor, ustavil dela tudi tedaj ni, ko je bila vložena pritožba na deželni odbor. Še bolj so hiteli z delom, uverjeni, da se liberalcu ne sme ukazati, naj poruši, če je kaj sezidal, čeprav protizakonito ali sosedu neprilično. Pri deželnem odboru se je stvar zasuknila, a ne iz kakega političnega vzroka, ker nihče ni ' vprašal, kakšne politično barve sta posestnici P. in V. ali pa gostilničar Ko-I' bal. Deželni odbor je razveljavil dne 25. maja t. 1. dano stavbeno dovoljenje radi pomanjkljivega postopanja, ker ni bil privzet k stavbni komisiji nepristranski izvedenec, kakor zahteva § 9., odstavek 2. stavb. reda. Urezalo se je torej županstvo, »direktor« Štravs in
to, kar je Nemčija zamudila v aviatiki, polagajoč velike upe v Zeppelinove zračne ladije, ki so že toliko katastrof doživele. Nemška vlada se ne dd dolgo drezati; poleg tega tudi druge države mrzlično kupujejo aeroplane in puste svoje častnike vežbati v aviatiki, tako da v najkrajšem času nastane vseobče oboroževanje v zraku! Nemška slava Zepelinovih zrakoplovov pa je s francoskimi aeroplani pokopana najbrže za vedno. Pomisliti moramo, da je doslej še vsaka Zeppelinova ladja žalostno končala! En sam tak Zeppelinov kolos pa stane pol milijona mark! Vzemimo nasproti temu lahak, gibčen aeroplan, ki v pariški tovarni aeroplanov ne stane več kakor 6000—8000 frankov! Torej cenejši kakor kak luksusni avtomobil!
Spopad dveh neprijateljskih armad v zraku bo še menda za dalje časa prepuščen bujni fantaziji, ali v poizvedovalni službi morejo aeroplani doseči lepe uspehe, morejo se izkazati tudi kot napadalno sredstvo proti pehoti, utrdbam in ladjevju. Vrše se v tej smeri že zanimivi poizkusi z metanjem treska-Vin iz višave na gotove predmete. Svoje »kulturno« poslanstvo pa začne aeroplan izvrševati, ko postane vseobče prometno sredstvo, ali o tej možnosti baS pesimisti dvomijo, ki imajo pri tem to prednost, da jim za sedaj nihče ne more dokazati nasprotno. Pesimistom se more samo dokazati kako ogromen napredek je učinila aviatika v tako kratki dobi. Stari ljudje so se krohotali navdušenju mlajših, ko je Santoa Du-
uSeni tajnik Novak nnj bi bila zakon pogledala. Deželni odbor je naročil, naj se vrši nov lokalni ogled in obenem, da mora poizkušati komisija ugovore proti stavbi z lepa poravnati. Pripomnil je tudi: »V prihodnje se ima županstvo strogo držati predpisa § 11., odst. 1. stavb, reda in ne sme nikomur brez izjeme dovoliti, da prične s stavbo, pred-no postane stavbno dovoljenje pravomočno«. Ali je to kako strankarsko povelje ali šikaniranje? Seveda, napred-njak ni vezan na zakon, in Kobal je tudi kljub temu opominu pridno naprej delal z vednostjo županstva in njegovih organov. Zopet so hiteli, kar se je dalo, ker jim je bilo jasno kot beli dan, da nikdar ne dobe dovoljenja, sicer bi bili že počakali in smejali se ugovarjalkama, češ, le potrpimo. Računali so že naprej, da bo končno imelo zabavljanje čez deželni odbor uspeh. Mi lepo vse naredimo, sosedu naj pogine krava za kravo radi povodnji, če hoče še rabiti svoj hlev. Ko bo deželni odbor, v katerem danes slučajno še ni Julčela ne »direktorja« Štravsa, ugodil pritožbi, bomo zajamrali nad preganjanjem naprednjakov v Idriji, za-pretili s pritožbo na upravno sodišče in povedali svetu, da »radovedni smo, bo li deželni odbor v svoji nudobnosti in pristranosti izsilil podretje kleti s teraso«. Deželni odbor je 3. oktobra 1910 prepovedal stavbo in ukazal v štirinajstih dneh odstraniti že postavljeno teraso. Težko je sedaj tistim, ki so rekli preje prijatelju: Le delaj! Zato pa po deželnem odboru! Umazanci! O tem še o priliki.
i Abstinenčno gibanje med tukajšnjo ljudskošolsko mladino prav lepo napreduje. Otroci se prav pridno zgla-šajo in so ponosni na svoje novo ime: abstinent. Dasi vsi ti, kar se jih je doslej zglasilo, ne bodo vztrajali vedno pri svojem sklepu, vendar jih bo mnogo ostalo zvestih svoji besedi in lepi uspehi ne morejo izostati. Z veseljem pa moramo tudi poročati, da je tudi »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb« protialkoholnemu gibanju med šolsko mladino zelo naklonjeno in je v zadnji seji dovolilo 30 K za nakup slik, ki kažejo vsestransko zlo, ki ga povzroča alkoholizem. Le pogumno in vztrajno naprej, naši potomci nam bodo hvaležni!
Tržfške novice.
t Samoumor mladega dekleta. Iz
Tržiča se nam piše: Dne 17. okt.ibra ob pol enajstih dopoldne se je ustrelila v glavo z revolverjem 191etna Ivana Cenčič, doma iz Selc nad Škofjo Loko, na vrtu gostilne pri »Bučarju«. Služila je v tej gostilni kot natakarica zadnje tri mesece. Kroglja ji je predrla čre-pinjo in jo strašno razmesarila. Padla je takoj v nezavest in ostala še pri življenjeu do druzega dne; umrla je ob dveh ponoči, ne da bi se ves čas kaj zavedla. Rešitev je bila nemogoča, dasi je prišla takoj zdravniška pomoč. Ljubezen je gnala nesrečnico v smrt. Že kakih 14 dni so opažali na njej izredno duševno potrt-ost, nazadnje je skcro venomer jokala; v obupu si je z revolverjem poiskala rešitve. Dogodek je pretresel ves Tržič, saj žalostnejšega
mont leta 1906. napravil prvi polet na evropski celini. Bil je to seveda mačji skok v zrak, trajajoč komaj par minut, na oddaljenost med 50—100 metrov in komaj 2 metra nad zemljo. Ali glej čudo! par let pozneje, ko se je število aeroplanov v Franciji postoterilo, so se jeli vršiti poleti na nekoliko sto metrov visokosti ter je bil dosežen prvi kilometer v zraku! Častno darilo 50.000 frankov, koje je razpisal francoski mecen Archdeacon na kilometrov polet v zraku, je bila mogočna vzpodbuda za aviatike in prvi je izvel ta polet Far-man početkom leta 1908. Nato je prispel na Francosko Amerikanec Wilbur Wright, ki je presenetil francoske aviatike s svojimi uprav čudežnimi poleti nad avourskim poljem, kjer je naposled premeril 120 kilometrov, prebivši v zraku nad dve uri. Ti uspehi so jeli zanimati tudi pesimiste, ki so jih pa vedno le proglaševali za gole eksperimente. Vzlic temu, da so aeroplani takoj spo-četkoma dosegli 60 km na uro, se niso znali aviatiki v bran postaviti tudi najslabšim vetrom; razun nekoliko večjih poletov Farmanovih in Bleriotovih so letali samo v aerodromih, da bi mogli poleteti in pristati na ugodnem teritoriju, in visokost 15 metrov nad zemljo je bila že nekaj neobičajnega. Pri tem so nosili aeroplani samo plovca, razun redkih poizkusov z enim sopotnikom. Ali že leta 1909. je pokazalo veliko mednarodno tekmovanje »Grand semaine de Champagne«, da se morejo aviatiki boriti tudi z dosti silnim vetrom: v ju-
samoumora najbrže ne beleži tržiška zgodovina. Našli pa so se tudi ljudje, ki so občudovali mlado samomorilko kot srčno, čudna srčnost! Precej podobna tisti, ko vojak zbeži iz vojske, da je rešen nevarnosti.
t Predstava Marijine družbe. Tržiška Marijina družba priredi v nedeljo dne 23. t. m. predstavo pri Basielju ob 5. uri popoldne. Spored: petje, de-klamacije, veseloigra »Učiteljica hoče biti« in dramatična legenda »Nebeška vratarica«. Sedeži I. vrste 1 K 20 vin., II. vrste 1 K, ostali sedeži 80 vin. Stojišča 40 vin., za otroke 20 vin. Prireditev obeta biti jako zanimiva.
t Cesta od Tržiča do Ljubela bo dobila kmalu nove betonske mostove, mesto starih, večinoma lesenih. Večina jih je že dodelanih. Sedaj delajo enega pri Hofbauerjevi žagi. Pred kratkim je nekdo razbil svetilke, ki ponoči tam svetijo, da se ne zgodi kaka nesreča. K sreči je ondi malo prometa, sicer bi se bilo kdove kaj zgodilo. Sumijo nekega delavca, da je to storil iz maščevanja.
t Sokolsko izobrazbo so pokazali nekateri sokoliči, ki so zadnji torek napadli Orle, prihajajoče od telovadbe mimo gostilne pri »Jožku«. Hladnokrvnosti Orlov se imamo zahvaliti, da ni prišlo do hujšega. Sokoličem in drugim zabavijačem pa priporočamo: več manire in manj alkohola!
t V šenturski dolini se je zopet pojavila na nekaterih otrocih bolezen škrlatica. Zadnji čas jih je par umrlo.
t Meso se je tudi pri nas zadnji teden podražilo. 1 kg stane sedaj 1 K 60 vinarjev, pred tednom le 1 K 52 vinarjev.
Deželni zbor kranjski.
XXIX. seja dne 21. oktobra.
(Popoldansko nadaljevanje.)
Imunitetni odsek.
(Poročevalec baron Born) predlaga v imenu imunitetnega odseka, da se poslanca Lenarčiča ne izroči Poročevalec pravi, da je bil osebno za izročitev, odsek pa je sklenil narobe. Zagovarjati mora seveda neizročitev. Dr. Šusteršič se ne strinja z odsekovim predlogom. Zadeva, zaradi katere sodišče na Vrhniki zahteva izročitev Lenarčiča, ni politična. Imuniteta ni za to. Imuniteta ima kriti po-slančevo politično delovanje, Lenarči-čeva zadeva je pa popolnoma osebna. Ni razloga, da bi se izročitev odklonila. Stavlja nasproten predlog, da se zahtevi sodišča ugodi.
Dr. Tavčar izjavlja v imenu stranke, da se strinja z izvajanji dr. šusteršiča.
Predlog dr. Šusteršiča, da se poslanca Lenarčiča izroči, se sprejme z vsemi glasovi zbornice.
CESTNI ZAKON.
(Poročevalec Jaklič.) Upravni odsek predloži deželnemu zboru načrt novega cestnega zakona in predlaga:
1. Priloženemu načrtu zakona se pritrdi. 2. Deželni odbor se pooblašča, da sme v smislu sklepa deželnega zbora z dne 28. decembra 1909 pred izpo-
liju je preletel Blériot prvi kanal La Manche, Paulhan je letel iz Douai v Arras, grof Lambert se je drznil leteti nad Parizom ter obkrožil Eifflov stolp in koncem minulega leta sta Latham v Evropi in Paulhan v Kaliforniji dosegla prvi kilometer visokosti. Danes pa ima Blériot že nekoliko naslednikov, proizvajal se je polet nepretrgoma pet ur, možno je celo trditi, da ob normalnih razmerah zamore aviatik tako dolgo letati, dokler mu zadošča zaloga bencina; rekord visokosti čez Simplon čini 2780 metrov, bliža se torej že tretjemu kilometru nad zemljo! in končno se je proizvajal tudi že polet s petimi potniki, torej skupno s šestimi osebami! Ta presenetljivo nagli razvoj se gotovo mahoma ne ustavi; razun da se morda ublaži njegov tempo. Letošnji »Circuit de l'Est«, v kojeni se je preletelo 800 km v šestero etapah, se smatra vseobče za novo êro v razvoju aviatike. Kaj prinese prihodnje leto? Circuit je bila prireditev pariškega lista »Matin«, ki je za to tekmo razpisal nagrado sto tisoč frankov, a konkurenčni list »Journal« pa je takoj po njegovem uspehu razpisal dvakrat toliko: dvesto tisoč frankov za mednarodni okrožni polet z etapami Pariz—Berolin—Bruselj—London—Pariz; mesto Pariz pa je koncem septembra tek. 1. razpisalo nagrado četrt milijona frankov za okrožni polet po celi Franciji z etapami: Pariz—Bordeaux—Toulouse—Marseille — Lyon — D.ijon — Pariz. »Nervus rerum« je torei v izohilin in do tako vc-
slovanjem Najvišje sankcije tega z£< konskega načrta izvršiti potrebne iz< premembe besedila, oziroma dopolnila v kolikor odgovarja to smislu zakonskega načrta in ne zadeva bistvenih določil, če bi se za to pokazala potreba. 3. Deželnemu odboru se naroča, da sprejetemu načrtu zakona izposluja Najvišje odobrenje.
Poročevalec povdarja, kako je bil nov cesten zakon potreben. t
Debata.
Vc4eposestvo zapusti dvorano.
Schollmayer se vzdigne in pravi, da je novi zakon preveč demokratičen.
V imenu veleposestva pravi, da velepo« sestvo ne bo pustilo nobenega sredstva nepoizkušenega, da ta načrt ne postane zakon. Prebere jako ostro izjavo, v kateri veleposestvo protestira proti vladi, ki je sankcionirala občinski volivni red, in dolži vlado, da je kljub protestu veleposestva in narod-nonapredne stranke predložila občinski volivni red v cesarjevo potrjenje. V znak tega protesta bo zapustilo velepo. sestvo za ves čas, ko se bo razpravljalo o novem cestnem zakonu, dvorano.
Dr. Tavčar
se obrača ostro proti veleposestvu, ki je s tem, da je šlo iz dvorane in protestiralo proti sankcioniranemu zakonu, demonstriralo proti sankciji (Dobro-klici.) Veleposestvo bi moralo protestirati tudi proti temu, da se je sankcioniral volivni red za Ljubljano, ker oba sta po mnenju dr. Tavčarjevem krivična. Veleposestvo je jako nedosledno.
Potem pa govori dr. Tavčar, in sicer jako mirno ter skuša biti zelo stvaren. Zdi se mu, da bo novi zakon zelo obremenil deželni budget. Potem kri-tikuje načela novega, zakona. Prvič se mu zdi, da bo po novem zakonu vsaka občina vsled svojih potov zašla v velike proračunske težave. Jako nevarno je, da novi zakon pomnožuje takozva-na javna pota, kar bo po njegovem mnenju zvišalo občinski proračun. — Druga nevarnost, se mu zdi, je, da so se takozvana gospodarska pota za javna naredila. Dr. Šusteršič je sicer mnenja, da bo o tem občina ukrenila po svoji volji. On pa meni, da se bodo m o-rala, zlasti gozdna pota. Nevaren se mu pa zdi zakon tudi za deželo, ki bo po novem zakonu imela veliko večji delokrog, kakor preje in zato veliko več stroškov. Ne zdi se mu tudi prav, da bodo imeli cestni odbori preveč govoriti, plačevati bo pa morala dežela.
Najbolj pa mu leži na srcu Ljubljana.. Pravi, da je dr. šusteršič ženin, ki se je zaročil z baronom Scinvarzom (Velik smeh), doto pa bo morala plačati Ljubljana, ki bo morala plačati ceste po celi deželi. (Demšar: To je požrtvovalnost.) Prijatelj Demšar, Ljubljana ni bogata, postala Je prehitro moderna in se v velike dolgove zakopala! (Kaj bo rekel Hribar?) Nikar iz Ljubljane vsega ne izprešajte! Tisto sicer ni res, da Ljubljana plačuje polovico vseh deželnih davkov, plačuje pa eno tretjino vseh deŽLlnih naklad na direktne davke. Po novem zakonu bo pa še bolj obremenjena, za 400 do 500 tisoč kron na leto s časom. Obžalujem, da smo pustili stvari priti tako
likih poletov že opravičuje današnjo stanje aviatike. Kaj bi bili rekli skeptiki, ako bi se bil n. pr. leta 1908. kdo drznil izraziti podobne načrte za bližnjo bodočnost? Morda je malokdo verjel v tako nagel napredek! Pesimistom so danes protiargumenti že iztrgani iz rok, pridržali so si še samo enega: nesreče, koje se dogajajo v aeronavtiki. V resnici, aviatika je zahtevala že mnogo človeških žrtev in bil bi čudež, ako bi iznajdba, ki je bila tisočletja neiz-polnjiv sčn človeštva, že v svojih povojih se izkazala brez žrtev, kojili v osta-. leni mnogo več zahteva alpska turisti-ka. S človeško krvjo se odkupujejo mnogo neznatnejše stvari kot je obvladanje carstva vzdulia! Ampak tudi na varnost aviatika se misli v zadnjem času. Pariška »Ligue Nationale Aerien-i ne« je razpisala nagrade za najboljšo napravo, ki bi varovala aviatika pri naglem padcu, in tu predlaga n. pr. angleški pisatelj Kipling pnevmatično obleko, predsednik L. A. N. pa proučuje nekakšno elastično zibelj. Imponuje pa vsekakor, da so najprvo bili proizvedeni drzni poiskusi, prodno se je po-i mislilo na varstvene naprave!
Skeptiki se seveda še ne dajo popolnoma razorožiti, dokler se aeroplanov v resnici ne bomo posluževali v javnem prometu. Ampak presenečenja so dan za dnevom večja: francoska, vlada je že naročila aeroplane, s kojih pomočjo misli na Alžirskem uvesti poštno zvezo preko daljnih puščav, kar bo za francoske kolonijo v Airiki
daleč, da Je prišlo v Ljubljani do raz-pusta občinskega sveia, ko čakajo Ljubljane take velikanske naloge — pa kaj hočemo? Treba bo napraviti vsled osuševanja Barja velike nabiralnike, ki bodo stali milijone. Obžalujem, da Ljubljana nima zastopa, ki bi jo zdaj branil. Zato pa on najslovesne-je protestira, da se hoče Ljubljano zadaviti.
Dr. Lainpe.
Na eni strani smo čuli z ostrim očitanjem izjavo veleposestva, ki vse odklanja, na drugi strani pa je zastopnik ljubljanskega mesta jako stvarno govoril, in zasluži, da se o tem stvarno debatira.
Zastopnik veleposestva je dolžil vlado pristranosti. Tu je puhnila na dan skrita jeza, ki jo imajo gospodje veleposestva, ker vlada enkrat ni naredila tako, kakor so oni hoteli, ker enkrat ni tako zapiskala, kakor so ti gospodje želeli. (Turk: Sami so padli v jamo, ki so jo drugim kopali.) Ta stranka je dozdaj zatrjevala, da je »staatserhaltend«, a njen današnji nastop ni bogvekaj »staatserhaltend«. Po današnjem nastopu se veleposestvo ne bo moglo več sklicevati na to, da je steber državi! (Tako je!) Sicer pa zastopniki veleposestva ne morejo tu govoriti o kuriji veleposestva, ampak le o nekem delu, kakor dokazuje to deželna deska, koder imajo ti gospodje menda le dva glasova večine. Nastop veleposestva je zelo nemoder. Zastopnik veleposestva se je izrekel zoper načelo večine. Nemški liberalizem pa se je vedno skliceval na načelo večine, ko je on bil na vrhu, danes pa, ko je ljudstvo po večini zastopano v deželnem zastopu, so zoper načelo večine in od vlade zahteva, da se ravnaj ne po sklepih večine, da ne sankcionira sklepov ljudskih zastopnikov, ampak da se ravna po volji veleposestniške manjšine! (Tako je!)
Dr. Tavčar pa je svoje dokaze logično razvil, izšel pa je iz nedokazane domneve: da je novi zakon poguben v finančnem oziru. Jaz pa ne vidim nikjer fin. pogubonosnosti tega zakona. Le pri slabi upravi bi bil lahko finančno poguben. To je pa stari zakon tudi bil! Mi smo imeli dozdaj slučaje, ki so spadali v kriminal! Novi zakon hoče le bremena pravično razdeliti. Občila niso last posameznih krajev, občila so prometne sile vse deželne celote. Poglejte razmere v Belikrajini. Be-lakrajina je bila ločena od dežele, zato je zaostala, to pa se je poznalo tudi celi deželi! Ceste so skupna deželna zadeva.
Spodtikal se je dr. Tavčar nad in-gerenco politične oblasti nad ceste. To pa je tudi dozdaj bilo, tega odpraviti nikakor ne moremo.
V razdelitvi cest in potov ni nobene nevarnosti: nasprotno, to je najboljša stran novega zakona. Ljudstvo je imelo dozdaj največ težav ravno od tega, ker ceste in pota niso bila urejena. To je povzročalo neštevilne pravde. Nova razdelitev odpravi neskončne zmešnjave.
Kategorizacijo bo morala določiti občina sama. Občinski za stop bo to določal. On bo ja. sam zase najboljši varuh svojih koristi. Zato občine ne bodo imele neupravičenih stroškov, ampak bo to sklenil, kar se mu ho zdelo prav
ogromnega pomena; v Londonu se pa angleška vlada pravkar peča s projektom, poslužiti se aeroplanov kot poštno prometno sredstvo. One, ki ne verujejo v bodočnost aeroplanov, lahko opozorimo na daljši razvoj, težje pa je z ljudmi, ki že sedaj vidijo ozračje napolnjeno z aeroplani ter pri tem razpredajo filo-zofične razprave ter vprašujejo, bo li prispevala aviatika k sreči človeštva? Pokazujejo na vrtoglavo gonjo današnjega življenja in prestrašeni se vprašujejo, kako bo, ko bo človeštvo začelo po zraku letati?
Moj Buh, kulk sm so jest zadne čase du naputrebnem giftu in mladine
in za kar bo imel sredstva. Opozarjam v tem oziru na § 20. in 8 19. Spodtikal se je dr. Tavčar, da bodo ponekod morali k cestam prispevati tudi nekateri taki, ki niso pri njih interesirani. To pa ni res. Mi stojimo na stališču solidarnosti. Stare Čase so cestno upravo imeli res le posamezni okraji, ker prometa ni bilo, danes pa se je to korenito izpremenilo.
O tem, kam se ceste uvrste, bo sklepal deželni zbor. Po novem zakonu bo cestni zakon postal enotnejši in cestni izdatki bodo plodovitej-ši in bodo bolj svoj namen dosegali.
Dr. Tavčar nima dobrega mnenja o gospodarstvu okrajnih cestnih odborov, katerim preveč ne zaupa. Toda prezrl je, da določa novi zakon veliko in strogo ingeronco (celo suspenzijo) nad cestnimi odbori. Če bi se pa cestnim odborom vso ingeronco vzelo, bi bilo kršeno načelo avtonomije in bi oškodovali občine.
Zastopnik veleposestva se je izpod-tikal nad tem, da bo prišlo vse v demokratične roke. Toda mi imamo bridke izkušnje z interesnim zastopstvom v cestnih odborih. (Živahno odobravanje). Po novem zakonu ne bo nobene občine, ki bi ne bila zastopana v cestnem odboru. Zdaj pa je veliko občin z najslabšimi cestnimi razmerami, za katere se v odborih nobeden nič ne zmeni. (Klici: Res je!) To je bila velika krivica in to se mora odpraviti.
V Ljubljani je veliko revežov, to verno. Breme, ki zadene Ljubljano, bi mi radi odvrnili od tistih, ki so revni, na tiste, ki jih morejo nositi. Pa mi ne moremo diferencirati davkov, ker vlada nikakor ne dopusti tega. Zakaj naše načelo od nekdaj je, da imajo bremena nositi močnejša pleča. (Tako je!)
Jaz pa opozarjam na to, da ne nosi samo Ljubljana velikih bremen. Ljubljana ima 35odstotno naklado, Črnomelj ima 60odstotno, Ribnica ima 60-odstotno, Metlika 50odstotno, Kamnik 50odstotno, Krško 48odstotno, Idrija 92odstotno (Čujmo!), Postojna 95odst., Radovljica 46odstotno. Tako ječijo vsa mesta in trgi! In opozarjam še na to: še veliko večje doklade plačujejo kmečke občine — poprečno 70 odstotkov občinskih naklad! So slučaji, ko nosi davkoplačevalec danes pri nas do 200 odstotkov doklade, če se upošteva vse naklade! Zato hočemo bremena pravično razdeliti!
Zato pomisleki dr. Tavčarja niso tehtni. Nobena reforma ni prijetna; ampak to zavest bomo imeli, da bomo davke, ki jih danes naš človek plačuje, pravično razdelili na celo deželo in da bodo imeli davkoplačevalci kaj koristi od tega.
Ljubljana je srce dežele, če Ljubljana kaj plača, od dežele dobi desetkrat nazaj! (Tako je!) Če Ljubljana plača tretjino doklad, je to zato, ker so v Ljubljani največji denarni zavodi, uradništvo itd., ker se v njo stekajo zakladi dežele!
Kar se Barja tiče, je ravno nasprotno res, kar je dr. Tavčar rekel. Kje pa ostane največ denarja? V Ljubljani! In če se Barje izboljša, kdo bo imel korist: Ljubljana! (Dobro-klici.) Imela bo bogato okolico, ki bo njej največ v korist!
Novi zakon je koristen in nujno
u sojmo želodce prenašu. Ene parkrat sm tou kar iz kožo skočt ud jeze, ke sm brau, kašna dubrota je sturu našmu narude dohtar Uražen. iz tem, ke je soja prajarija Nemcem za dobr gnar predau. De more bt en člouk tku naumen, de kej tacga trd; tu m kar ni tlu j t u glava. Pusebn mladini, ke se neki ajnpil-daja, kuku sa brihtn in čja mt starinarje za Pepčke; de te mladini morja pridet iz taka naumnastja vn? Kua pa more mt sluvensk narud ud tega, al ma dohtar Uražen pouhn al pa prazn priftošl, — tku sm s jest mislu — škoda ma, škoda, ke more zdej nemšk pir žlampat in iz sojmo gnarjam Nemce futrat, nuca pa na more mt na nubena viža. Sej jest sm že neki skuz narodu in nubedn m šc ni mogu rečt, de sm na glava padu, pa nism mogu tega zapupast in zatu sm biu na usa muč jezen na mladine, ke se nas upaja iz taka naumnastja ulečt, kokor do h hli ta letašn.
Svet se pa vrti, kokr prauja ta učen Idje; sevede nahterm večkrat, nahterm pa mnkat, men pa hvečm na mojga gu-du dan, ke m moj prjatli in prjatlce po-šleja ponavad pu ene par flaše »rujnega vinca« — kokr prau naš prjatu Kreta-nu. In zatu, ke so svet vrti, more pridet usaka reč enkat na vrh, al iz drugem besedam puvedan: na dan.
Tud ta reč kar se mladinu in dohtar Uražna tiče, je pršla na vrh in začel se m je neki u glav svetet, kuku mladini tu inislia, de jo uohtar Uražnu pouhn
potreben, zato prosim, da ga sklenete! (Živahno ploskanje in odobravanje.)
Novak
se je topot zopet blamiral; prežvekoval je le, kar je dr. Tavčar povedal, in še to zelo slabo. Zato ga tudi v zbornici, ki je malodane čisto prazna, nobeden ne posluša.
Demšar.
Vzroki, ki so dovedli našo večino do reforme cestnega zakona, so bili jako tehtni. Zakaj pa gospodje od nasprotne strani niso napravili novega zakona, ko so imeli čas? Mi smo ga tehtno in dobro premislili, da popravimo, kar ste vi zamudili.
Novak razmer na deželi prav nič ne pozna, drugače bi ne bil o nasilju, ki se ga baje po novem zakonu more izvrševati nad cestnimi odbori, govoril. Kakšna krivica je to, če se ceste kategorizirajo? To je vendar abotnost. Občino hoclo že pota pametno po svoji večletni izkušnji uredile. Občino bodo že same sebe varovale.
Narodnonapredni poslanci se najbolj zaradi Ljubljane pritožujejo. Od dobrih cest na deželi bo pa Ljubljana največ koristi imela. Čimbolj bo dežela napredovala, tembolj bo Ljubljana. Zakaj je kurjava draga, zakaj je les drag? Cest ni! Največ stane pot iz gozdov. Če to popravimo, se bo tudi les pocenil in to bo Ljubljani zelo prav prišlo. Dežela veliko za Ljubljano žrtvuje. Vsa pota peljejo v Ljubljano in zato vsako izboljšanje potov pride prav Ljubljani.
Nova cestna postava deželi in cestnim odborom ne moF škodovati. V cestnih odborih so do. j odločevali samo največji mestni davkoplačevalci. Toda pri cestah so kmečki zastopniki najbolj prizadeti. Zastopstvo je treba primerno razdeliti po vsem okraju, za vse, ki so cesta potrebni Jaz to reč gotovo dobro poznam in vem, da te napake treba popraviti. Ingerenca politične oblasti pa po novi postavi ni prav nič večja kakor po stari.
Nova postava ima tudi velikansk pomen za gospodarsko izobrazbo ljudstva. (Dr. Tavčar polemizira z Demšarjem, ta ga pa tako izborno pobija, da Tavčar končno utihne. Pozna se, da je Demšar pravi strokovnjak v tem vprašanju. Celo Pire pritrja Demšarju proti Tavčarju, ki najmanj 20 minut neprenehoma disputira z Demšarjem, ki vsak Tavčarjev ugovor sproti pobije in mu ne pusti nič veljati s svojimi odgovori, ki kažejo velikega strokovnjaka.)
Nov zakon je nujno potreben v gospodarskem interesu ljudstva. (Ploskanje in veliko odobravanje.)
Bartol
pozdravlja novi zakon v imenu kmečkega ljudstva. Jaz sem že precej časa župan na deželi in poznam razmere.
Občinski odbori niso imeli dozdaj zadosti moči, da prisilijo interesente, da ceste vzdržujejo v pravem stanju.
Dr. Tavčar je grajal, da imajo cestni odbori preveliko oblast in da je deželni odbor boljši gospodar. Pa ni res! Cestni odbor ceneje lahko izvrši tehnična dela kakor deželni stavbni urad.
Govornik obširno govori o finančni strani tega vprašanja in tako strokov-njaško, da mu noben nasprotnik ne more najmanjše stvari oporeči.
priftošl sluvenskem narude h nuc, če h biu pa prazn, b biu pa u škoda. In kokr sm biu še pred kratkem na mladine jezen, tku j h morm zdej puštatat, de sa brihtne buče in de je u teli bučah še precej pešk.
In kua m je tku naenkrat uči ud-prl? Inserat u časnkeh: »Dohtar Uražen na u urdeniru — du preklica!«
Holt, za tem grmam moi*e pa tičat en kapital zaje! sm s mislu in skoču sm hitr h mestnem placrešpehtarji gespu-de Ribnkari:
»Za kua pa dohtar Uražen na u ur-deneru du preklica? gespucl placrcš-pehtar.«
»Ti, Pope; li preveč prašaš naenkrat! Ta peru moreš prašat za kua dohtar Uražen na, urdonera!«
»No, pa bi pučas! Tok za kua dohtar Uražen na urdenera?«
»Za tu, ke ma sam iz saba dost za upraut in za zrihtat, za tu nima časa, de bc se še iz drugem mediu. Tu je enkat en uržah. Ta druh uržah je pa ta, de sa mu Nemci priftošl tku pouhn na-tlačl, de na more nubenga pustranske-ga zaslužka več notr spraut.«
»Za nej b kej za dobre namene udrinu, pa b na biu zavlc plača u prif-tošlne u zadreg!«
»Ti pametn guvariš; ampak pn-mislt morš, do je Buh ta peru sam sob brada ustvaru. In dohtar Uražn šc nima brade!«
Dozdaj Župan ni imel moči, da bi bil kaj razlastil v cestne namene, kar je velikanskega pomena. Novi zakon pa to določa po § 10.
Ljubljana pa ne bo imela nobene škode, ker čim boljše bodo ceste, tem ceneje bo Ljubljana dobivala pridelke, Če je Ljubljana dobra molzna krava, kakor jo dr. Novak rekel, pa dobi od dežele dobro krmo! (Ploskanje.)
Tudi določbo o zastopstvu v cest. nih odborih kmečko ljudstvo z vese. ljem pozdravlja. Dozdaj so bili kraji, ki niso bili prav nič zastopani, čeprav so imeli največ interesa na cestah, zdaj bodo pa vsi zastopani.
Vsi kmečki župani so za zakoni Treba ga sprejeti, ker malokateri je bil tako potreben in ljudstvu v korist, ka, kor ta. (Ploskanje.)
Kobi
piavtako strokovnjaško pobija liberal. ne pomisleke. Zelo dobro bo delo, če bo občina mogla siliti interesente skr-beti za dobro stanje cest. Če se bodo ceste popravile, česar se dr. Tavčar tako boji, bo to tako imenitno naložen kapital, kakor malokateri! Kar se Ljubljane tiče, zdaj, ko imam jaz dobro cesto v nekem gozdu, se bo les pocenil in bo Ljubljančan imel dobiček, (Dr. Tavčar: Kobi tudi! Velika vese. lost.) Govornik govori časih tako ha. moristično, da se cela zbornica narav, nost viharno smeje. Na koncu pravi dr, Tavčarju: »Jaz vas vabim, gospod dok, tur, da glasujete z nami!« (Velika ve. selost.)
Nato glavar sejo prekine.
Prihodnja seja v torek ob 10. uri, XXX Poslanec Mandelj nas naproša, da svoje včerajšnje poro. čilo glede razširjenja požiralnika v Račni popravimo v toliko, da poslanec Mandelj ni trdil: »Zdaj delajo povod-nji tudi v Račni večje škode, odkar se je reguliralo,« ampak g. posl. Mandelj tega o Račni ni rekel, ampak to trdil le o L u č a h.
„Harodni junaki" v Radovljici.
Pred par meseci priobčila sta »Slovenski Narod« in pa »Gorenjec« dolgovezna uvodna članka iz Radovljice, v katerih neimenovani narodni dopisnik bridko vzdihuje radi krivic, ki se gode slovenskemu narodu od strani c. kr, okrajnega glavarstva.
Mestno županstvo v Radovljici je v svojem narodnem navdušenju vrnilo dvojezične napise c. kr. okrajnega glavarstva v zadevi zglaševanja črnovoj-nikov in odločno tirjalo samoslovenske blankete od c/kr. glavarstva in od centralne vlade.
Ko smo brali one dolgovezne članke, tedaj smo občudovali narodni radi-kalizem naših mestnih očetov in zrli smo na nje kakor na velike narodne junake. A uradni pečat petrazredne ljudske šole v Radovljici pa nam jasno kaže vse kaj druzega.
Ravno ti napredni junaki, ki toliko razbijajo na narodni boben in se po časopisju derejo o krivicah, ki se gode slovenskemu jeziku, oznanujejo krvavi boj nemškutarstvu in zbirajo obrambne kamene za rešitev slovenske obmejne dece: sami pa vendar trpe v lastnem mestu, kjer so oni neomejeni gospo-
»Aha, zdej pa že zastopm! Dohtar Uražen misl zdej pučakat, de mu u preh brada zrastla, in tu u glih u svet-mo Nikol!«
»Tku je!«
»Ja, za kau ste pa pol tku upil, kasne kurist de ma sluvensk narud ud tega, ke je dohtar Uražen tku dobr soja prajarija Nemcem predau?«
»Viš, zdej uva pršla pa pučas du ta prauga cila! Ti s preh prašu, za kua dohtar Uražen na u urdeneru du preklic a.«
»Res je!«
»Tiho! Dohtar Uražen zatu na U urdeneru d u preklica, keu Iblan fige pukazu in šou med soje dubrotnke Nemce u Grac, prec ke u s^ije reči tuki u vornga djau. Tistga preklica negauga pa, če Buh da, na uš duživu ti ne jest.«
»A tku je ta reč! Ja, pa jest še zmeri na zapupadem, za kua b mou sluvensk narud ud dohtar Uražnuga priftošlna kašna nc!«
»Ti s bakala, Pepe! Za. bi brihtnga sm te pa še usc glih mou, kokr se zde) kažeš. Astn, če s res tku prazn u g}""' pa duvol, de t ja mal napouhnem in 1 ta vozu razvuzlam: Če b dohtar Uraž» na predau Nemcem soja prajarija. 11 mou še dons prazen priftošl; in iz praznem priftošlnam, knkr sam veš, se na pride deleč. In tku b mou sluvensk nft-rud dohtar Uražna use večne čase na glau. Ke jo pa dohtar Uražen soja pra-
darji, sramotni ostanek stare nemšku-tarske dobe. Mesto Radovljica ima pet-razredno ljudsko šolo. To šolo obiskujejo samo slovenski otroci, le semintje vstopi v šolo otrok kakšne v mestu slučajno bivajoče nemške rodbine, in vendar vodstvo te narodne slovenske mestne šole rabi uradni pečat z dvojezičnim napisom. Poleg slovenskega blišči se ljubeznjivi nemški napis: Fiinf-klasslge Volksschule in Radmannsdorf. Ali ne znači ta dvojezični napis naravnost izzivanje, slovensko čutečega meščanstva in ne pomenja li to narodni škandal? In naši napredni narodni junaki tega škandala niti ne vidijo v lastnem domu, niti ga ne omenjajo v svojem časopisju. Ko bi se kaj takega pripetilo kateremukoli »klerikalnemu« mestu ali »klerikalni« kmetski občini, to bi bilo vpitja po naprednem časopisju o narodnem izdajstvu in klerikalnih nemškutarjih. Tako pa je vse tiho in mirno in radovljiški naprednjaki veljajo pred svetom kot narodni junaki! Kdo je tega narodnega škandala v slovenski Radovljici kriv, o tem naj naprednjaki sami premišljujejo. Mi samo toliko vemo, da je učiteljsko osobje s svojim šolskim vodjem leta in leta bilo naprednega mišljenja, da je krajni mestni šolski svet že dolgo časa v rokah štemplanih liberalnih narodnjakov in predsednik krajnega šolskega sveta je sam dr. Janko Vilfan, mestni župan in deželni poslanec za gorenjska mesta. Zares pravi narodni junaki so radovljiški liberalci!
Nova poročila iz Portugalske.
Svobodomiselna krvava zabava.
Položaj na Portugalskem za novo ljudovlado, ki se je predstavila svetu v znamenju zavratnega umora katoliških redovnikov in onečaščevalcev redovnic, še nikakor ni tako ugoden, kakor trobi v svet tista mednarodna fra-masonska drhal, katera je uprizorila take grozote na Portugalskem, da že zdaj prekašajo grozodejstva zloglasne francoske revolucije. V Lizboni, v Oportu in v Coibri gospodarijo repu-bličani, ampak provinca je nevtralna in kralju zvesta. Kak ugled da vživa nova framasonska svobodomiselna lju-dovlada, dokazuje dejstvo, da je do-zdaj zgolj braziljska ljudovlada priznala novo portugalsko republiko. Značilna je izjava bivšega portugalskega poslanika v Londonu: »Po mojem mnenju se kralj kmalu vrne nazaj v svojo deželo«. O divji gonji na samostane so došla še sledeča poročila:
Svobodomiselci teptajo sv. hostije.
Napad na salezijanski samostan v Pinheiri.
Turinški »Momento« poroča o napadu na salezijanski samostan Pin-heira sledeče: »Komaj so proglasili republiko, je vdrla v samostan divja tolpa vojakov in po švobodomislecih na-hujskana sodrga. Tolpa je pričela divje streljati. Sreča v nesreči je bila, da ni bil nihče ubit. Salezijanski gojenci, zbrani na dvorišču, so bili vsi prestrašeni. Nekaj jih je pobegnilo, večino so pa. s salezijanci odgnali v zapor. Sale-zijance so prisilili nositi rdeče zastave. Samostan so popolnoma oplenili. Pokradli so vse, kar so dobili. A najstrašnejše, kar mora Izzvati odpor vseh katoličanov je, ker je svobodomiselna dr-tial onečastila najsvetejši zakrament. Svobodomiselne barabe so namreč, vlomile v tabernakelj, razstresli sv. hosti-
jarija Nemcem predau in še dobr pre-rlau, napounu s je saj priftošl in iz pouhnm priftošlnam se pa že lohka. kam pride in zatu u tud dohtar Uražen šou ke, kamer ga je že ucl nekdi srce uleku, med Nemce in sluvensk narud se ga u za use večne čase znebu. Viš, Pepe, tic pa tiči tista nc, ke ja ma slu-vensk narud ud tega, ke je dohtar Uražen soja prajarija predau.«
»Fu—u—uj! Zdej sm pa na jasnem. Salamihlsk ste mladini štederan! Kdu b stu mislu! Niks puzamern, ke sm biu jezen na vas in de sm vas mou za na-umne!«
»Zdej je že use dobr! Sam zdej morma še tu pugruntat, kuku b se še gespud dohtar Trillarja znebi. Ti, Pepe, dej še ti ta reč mal u roka uzet in pre-mšlvat; sej ti tud nis pr ta narodneh. Gespud dohtar Taučar nej be že ustou; iz ni m se še da kok uglihat, sej on iz usm drži, kedr je dobre vole in sam tekat sitnast predaja, kedr je nahoden; nahoden pa ni zmeram. Gespud dohtar Trillar je pa zmeri nataknen in gleda me tku grdu, kokr tista Ipauka, ke sm Ji cola korba pumaranč u Iblanca zme-tu.«
»Lc putrpeja nej, gespud placreš-Pehtar! Ce ga nubeda ua u mogu spucl-rePt, ga u pa
je ln Jih teptali z nogami! Mašno obleko in svete posode so tudi pometali po tleh in jih teptali in razbijali in trgali.
Pogromi na redovnike.
Neki častnik ameriške križarice »Des Moines« se je podal v Lizbono preoblečen kot civilist. Takoj ga je ustavila divja svobodomiselna drhal, mu potegnila klobuk z glave, da vidi, če nosi cenzuro. Kakor divje zveri je pazila zdivjana tolpa na duhovnike, piše ameriški častnik. Angleškemu časnikarju dr. Dillanu se je tole zgodilo: Ogledal si je, kako je divjala svobodomiselna banda v dominikanskem samostanu. Anglež je bil obrit in zato so ga ustavili mornarji in svobodomiselna drhal. Kričali so: »Ubijte ga, saj je preoblečen menih!« Le s težavo so ga rešili njegovi svobodomiselni prijatelji, da ga duhovne krvi žejna svobodomiselna sodrga ni ubila. Znani framason in poročevalec »Bcrliner-Tagblatta« Pavel Block, je bil po razdivjani množici dvakrat ustavljen, da ga ubije, ker je mislila, da je Block, ki ne nosi mustač, jezuit. »Journal des Debats« poroča: Menihe v Lizboni še vedno lovi svobodomiselna drhal. Če ne dobe redovnikov, napadejo svetne duhovnike. Nekega župnika je sodrga neusmiljeno pretepala. Rešili so reveža, ki je klical, da se reši smrti, »Živijo republika«, trije italijanski časnikarji.
Kaj je s podzemskimi skritimi prostori.
Strašen halo so zagnali o skritih hodnikih v podzemskih prostorih liz-bonskih samostanov svobodomiselni listi. Zaostal seveda tudi ni list pobožnega dr. Trillerja »Slovenski Narod« in tudi rdeči Etbin je v »Praporju« povpraševal, kaj da je s temi podzemskimi prostori. Sicer sme menda imeti vsaka hiša klet, ker v tem ne uči nobena nevarnost za pobožnega ljubljanskega romanje in menihožrca, če ima kdo drvarnico v kleti, ampak tiste povesti o skritih podzemskih samostanskih prostorih so bile izlagane. Izmislili so si jih frajmavrarji. Ne kaki »klerikalni« listi, marveč pariški »Journal des Debats« poroča, da v liz-bonskih samostanih irajmavrarji niso našli nobenih skritih hodnikov.
Dva umora v katedrali.
Svobodomiselni lizbonski morilci niso zadovoljni zgolj s prelito krvjo katoliškega duhovnika. Pričeli so tudi moriti vernike po cerkvah. V lizbonski katedralki je neki po irajmavrarjih nahujskani lump ustrelil dva moža, ki sta molila v cerkvi.
Meščanska vojska na Portugalskem.
Republika na Portugalskem še ne stoji tako trdno, kakor to naglašajo zmagovito frajmavrarski listi, ki so zdaj nekam bolj tiho, kakor so bili, ko se je proglasila republika, ki je odgnala Manuela in morila in izganjala redovnike. V Lizboni sami je še veliko privržencev kralju, kralju zvesti sta pa ostali provinci Trasos Montes in Beira. Tudi vojaštvo v teh dveh provincah je zvesto kralju. V provinci Estrema-dura pa divja že državljanska vojska. Uspehov dozdaj republičani v tej provinci še niso imeli. Na jugu in na severu nima republičanska vlada še nobene moči in tudi še ni priznana. Kralju vdani pristaši se pripravljajo, da zaduše revolucijo, in sodijo, da se vrne kralj v Lizbono, ko mu njegovi privrženci zopet pribore nazaj kraljevo krono.
POMNOŽITEV NAŠE MORNARICE.
Poveljnik naše mornarice je imel v delegacijah velezanimiv govor, v katerem je odkrito naznanil, da se mora naša mornarica pomnožiti. Tisti listi, ki imajo vpogled v načrte naše mornarice, naglašajo, da. bo morala mornariška uprava gledati na to, da dobimo vsaj 16 dreadnoughtov. Grof Montecucoli hoče. izpeljati po zmagovalcu pri Visu, Tegetthoffu, napravljeni načrt, po katerem bi morala imeti naša mornarica 15 do 16 vojnih ladij prve vrste. Naša mornarica ima zdaj pravzaprav zgolj 6 popolnoma za boj sposobnih ladij, ker ladje, ki so jih zgradili od leta 1894. do leta 1896., niso več popolnoma sposobne za vojno na morju. — Ob tej priliki moramo naglašati to-le: Naša država mora obdržati v Jadranskem morju tisto postojanko, ki jo zavzema. Če bi bili odrinjeni od morja, preneha Avstrija biti velevlast. Po morju gre glavni naš izvoz in uvoz blaga. Odrinjeni od morja v slučaju, da vzame kdaj Lah istrsko obal, bi bila navezana naša državna polovica na Ogre, če bi ti obdržali Reko. Res, da so in da bodo žrt.vn za pomno-žitev mornarice velike, toda če se ne izpopolni naše brodovje, bo šla sčasoma naša zunanja, trgovina popolnoma rakom žvižgat in draginja bo še večja, ker
bomo navezani popolnoma in Še bolj na kartele in truste inozemskih paroplov-nih družb, kakor smo že. Naša domača paroplovka, avstrijska kakor tudi ogrska in hrvaška — zamoro uspešno delovati lc na svetovnem trgovskem trgu nam, Avstriji v korist, če zna, da jo domača država varuie in ščiti. Dobro vemo, da je velika nesreča naše dobe, da štrli ves svet v orožju, a ravno zato, ker je pravzaprav danes ves svet že velika kosama, moramo tudi mi plavati z reko, da ne vtonemo in da nas ne poko-ljejo neoborožene in nepripravljene. Rusi na suhem v japonsk-ruski vojni niso bili poraženi, če bi bila trajala vojska naprej, bi bili še brez dvojbe in kljub socialno-demokraškim kravalom v Peterburgu in po drugih mestih premagali Japonce. Toda ruska mornarica ni bila kos japonski na morju in zato je izgubila svoj gospodarski in politični vpliv na Daljnjem Vzhodu.
Dnevne novice,
-f Zmešalo se Jim je — našim Nemcem in liberalcem, prvim radi novega občinskega zakona za deželo, drugim pa zaradi obeh občinskih zakonov. V svoji zmešanosti preobračajo v »bratski slogi« najsmešnejše kozolce. V graški »Tagesposti« se je bil raz-koračil ljubljanski nemški dopisnik radi sankcijoniranja novega občinskega volivnega reda, ki po njegovem mnenju nc bi bil imel nikdar biti sank-cijoniran, ker so bili Nemci zoper njega! V razburjenosti so se dopisniku možgani zmešali popolnoma, iskal je v tem patološkem stanju pravi vzrok za sankcioniranje in našel ga je konečno v »kravji kupčiji«, sklenjeni med dr. šusteršičem in vlado, obsegajoči sledeče točke: dr. Šusteršič odloži dele-gacijski mandat — vlada pa predloži občinske zakone v potrjenje. In res, nadaljuje pisec, dr. Šusteršič je odložil delegacijski mandat — vlada pa je priporočila cesarju potrditev novega občinskega in občinskega volivnega reda. — In z a k a j pa vlada polaga toliko važnost na to, da dr. Šusteršič odloži delegacijski mandat? Tudi to obrazloži dopisnik »Tagesposte« točno in naravno: Baronu Burianu so se tresle hlače pred dr. Šusteršičem radi bosenskih kmetov. In ker so se tresle Burianu, so se tresle tudi Bie-nert.hu in Haerdtlu. Zato je bilo za vsako ceno tega groznega človeka, dr. Šu-steršiča, odstraniti od delegacije. Vsled tega označena kravja kupčija. — Tako »Grazer Tagespost«. Ni čuda, da taka vnebovpijoča bedastoča ni mogla preko pazljivih oči redakterjev »Slov. Naroda«, ne da bi se je polastili. Pod naslovom »Kranjska dežela prodana klerikalcem« je- starinski monitčr ponatisnil navadno nemško bedastočo — kajti kjerkoli se prodaja kaka neumnost, hočejo naši liberalci dobiti svoj del. Mi jih seveda pri tem ne bomo nikdar motili. Zanimivo je le eno: da dr. šusteršiču niti na um ni prišlo, odložiti svoj delegacijski mandat, da je še danes v srečni posesti tega mandata, ki ga tudi odložil ne bo in da. zamore le popolni bebec misliti, da Bienertha kaj briga, če kdo v delegaciji napada Buriana ali ne. — Cela »kravja kupčija« je le izrodek bolestne fantazije zmešanih nemških in slovenskih liberalnih možganov, ki se ne morejo in ne morejo navaditi na to, da vlada vsaj deloma spoštuje sklepe deželnega zbora kranjskega, kjer ima sloven. ljudstvo večino. Ne morejo uvideti, da je to zaprisežena dolžnost vlade, ker so pravice deželnega zbora zajamčene v državni in deželni ustavi, na katero mora vsak minister priseči.
+ Kranjsko nemško veleposestvo
se je včeraj v kranjski deželni zbornici pokazalo v taki luči, da je ta nesimpa-tična ustanova, ki se imenuje kurija veleposestva, postala še bolj nesimpati-čna, ako je to sploh bolj mogoče. Odkrito rečeno, ni nobeden pričakoval, da bo veleposestvo storilo tak korak, kakor ga je včeraj in močno se pozna, da ni barona Schvveglja., ampak da vodi zdaj veleposestnike neka jako razgreta nemško-freisinnska glava, kateri veleposestniki najbrž ne bodo hvaležni, da jih je zapeljala do tako čudnega koraka. Včeraj je Schollmcycr v imenu veleposestva prebral pred debato o novem cest. zakonu izjavo, ki mora presenetiti vsakogar, kdor je dal še kaj na politično razsodnost teh možakov, ki so imenujejo tolerantne, konservativne in previdne. Veleposestvo je v svoji dolgovezni izjavi protestiralo zoper to, da se je sankcijoniral novi občinski zakon in zoper to, da se hoče zopet skloniti zakon, zopr>r katerega so veleposestniki! Veleposestvo, ki se ima za. eminentno dinastično in ki trdi, da državo vzdržuje, da jo edino ono »staatserlialtend«, je včeraj oficiclno izjavilo in vladi pro-
test izročilo zoper to, da je cesar sankcijoniral občinski zakon ! Kranjsko
veleposestvo je prvo v Avstriji, ki je to storilo in menda tudi prvo na celem svetu. Zoper cestni zakon pa je veleposestvo zato, ker nc ustvarja zastopstva za veleposestvo v cestnih odborih! Čudni možje so to. Če občinski zakon ne določa posebne kurije za gospodo veleposestnike, je pač tudi ne bo cestni zakon in sploh v današnji moderni državi ni in ne. bo zastopstva, ki bi dajalo predpravic veleposestvu razun deželnih zborov, v katerih vlada umetno vzdržuje to nepotrebno napravo, dokler je ljudstvo tudi tu nc bo pomedlo. To je vendar nečuveno, da možje, ki zastopajo celih 45 volivcev v deželi, stavljajo take zahteve! V svoji izjavi pravijo veleposestniki, da je novi cestni zakon predemokratičen in so s tem javno in jasno dokumentirali, kakšni sovražniki ljudstva so. Veleposestniki v svoji fa-mozni izjavi zahtevajo naravnost, da ne sme deželni zbor sprejeti in cesar ne sankcijoniratl nobenega zakona, zoper katerega so oni. To jo nekaj čisto novega, česar v naših časih nismo smatrali za mogočo. Tako načelo je veljalo v starem poljskem državnem zboru, ko je en sam poslanec s svojim Veto! lahko preprečil sklep celcga zbora, a danes hvalabogu noben parlament ne pozna toga, lo kranjski nemški veleposestniki stoje še na tem antidiluvialnem stali-, šču. Hvalabogu, da je vlada topot bila bolj pametna in da je cesar potrdil zakon, ki ga je sklenila večina proti volji tiste peščice, ki zastopa komaj polsto volivcev v dožoli, od katerih jih je pa nekaj že pomrlo. Čemu pa imamo večino? Če bi obveljalo, kar zahtevajo naši veleposestniki, sploh ni v kranj-i skem deželnem zboru potrebna večina, ampak bi bilo treba le gospodov veleposestnikov, da sami sklepajo, kar ho-t čejo, če bi moralo biti za vlado in za cesarja le to merodajno, za kar so oni! Tak nozmisol zahteva njihova izjava, ki pač ne kaže niti najmanjše politično zrelosti in zato se ni čuditi, da je to izjavo obsodil tudi zastopnik narodno-napredne. stranke. Gospodom veleposestnikom njihova napihnjenost gotovo ne bo koristila. Možje, ki so svojčas, ko so v Avstriji še neomejeno vladali, kruto zastopali načelo večine, zdaj nočejo o njem ničesar slišati, ko ima to večino ljudstvo. Da jim bo ljudstvo to poplačalo, o tem ni dvoma in bržčas še večina teh gospodov, ki so včeraj podali svojo izjavo v deželnem zboru, doživela tisti Čas, ko jim bo njihova gosposka nadutost poplačana do zadnjega vinarja. Njihovo izjavo pa bodo še pozni potomci študirali kot eden najbolj čudnih dokumentov zaostalosti takozvane modrokrvne rase.
+ Najsijajnejše izpričevalo delu S. L. S. so dali včeraj veleposestniki v kranjskem deželnem zboru, ko so izjavili, da je novi cestni zakon preveč demokratičen. To more S. L. S. le v čast biti, da so vsi njeni zakoni sestavljeni v ljudkem duhu in imajo prod očmi korist ljudstva, nc pa korist magnatov in veleposestnikov, ki si lastijo neupravičene prod pravice. Pri tej priliki so je tudi pokazala lažnjivost liberalnih trobil, ki pišejo, kadar jim posebno huda prede, o zvezi med S. L. S. in Nemci. Nemci so včeraj pokazali, da nikogar bolj ne sovražijo, kakor ravno S. L. S. in njena demokratična načela. Sicer pa so s svojo izjavo storili veleposestniki veliko neumnost. Kajti, čo bi vlada cestnega zakona zdaj ne hotela potrditi, bi sama sebe blamirala in dala prav veleposestnikom, ki so rekli, da jo vlada nepravilno ravnala, ko je občinski zakon potrdila. Tega vlada sevecla ne bo storila in kakor jo občinski zakon iz stvarnih razlogov, neozi-raje se na to, da so gospodje veleposestniki in liberalci proti njemu glasovali, predložila v potrjenje, tako bo morala tudi ccstni zakon in sploh vsakega. Kakor se vidi, je bil protest veleposestnikov, kakor jo tudi dr. Tavčar indirektno dejal, nekaj silovito smešnega in tisti gospod, ki ga je sestavil, si s tem ni splctcl nobeno lovoriko — pokazal jo lc politično zaostalost veleposestniške kurije in njeno brezmejno sovi«aštvo do ljudstva in njega zostop-nikov.
-(- Razprava o novem cestnem zakonu v kranjskem deželnem zboru jo že prvi dan pokazala, kako stojo zastopniki našega kmečkega ljudstva neizmerno visoko nad poslanci tistih nesrečnih mest, ki so poslala v deželni zbor liberalce. Liberalci so poslali v boj svojega najboljšega moža, dr. Tavčarja, a njegove razloge so razun dr. Lampeta Demšar, Rartol in Kobi tako pobili, da ni od njih prav nič ostalo. Dr. Tavčarja je prav posebno izdelal Demšar, pa s tolikim strokovnjaštvom, da jo dr. Tavčar, ki so je med debato posebno vanj za pičil, moral po dvaj-aetminutni disputi popolnoma umolk-
niti. Nič menj femeliito ra jo Bartol Tavčarjeve argumente razlusčil in videlo se je da naši kmečki zastopniki ne poznajo samo razmer boljše kakor liberalni poslanci, ampak da jih daleč prekašajo tudi v upravnih, pravnih in političnih zadevah sploh — tudi ne-glede na to, da so zakon veliko bolj preštudirali kakor sam dr. Tavčar, ki bi ga vendar moral. Kako silno majhen je duševni fond naših liberalcev, je pokazal včeraj zopet Novak, ki se je za dr. Tavčarjem čisto po nepotrebnem oglasil. Mož je namreč prežvekoval to, kar je že Tavčar povedal, pa veliko slabše, ker se je videlo, da ne pozna ne zakona, ne razmer in niti dr. Tavčarjevih argumentov ne kapira, zakaj, če so dr. Tavčarjevi argumenti imeli saj glavo in noge, so jih v Novakovih ustih izgubili, tako da je nastala prazna votlina. Uboge kmečke občine, če bi njihove koristi v deželnem zboru taki ljudje zagovarjali! Mestom, ki so jih izvolila, pač ni na njih čestitati.
+ Samo pesek v odi! »Narod« je zapisal: »Klerikalci spoznavajo, da bi bilo kmečkemu ljudstvu zelo pomagano, če bi se znižala carina na železo; a kaj so storili ti kmečki zastopniki, da bi dosegli odpravo ali znižanje carine na železo. Še prav nič. Lahko bi sklenili resolucijo glede carine na železo. A še ganili se niso in še ust niso odprli!« — Tako trdijo in pišejo ljudje, ki slišijo travo rasti in zato sebi in drugim mečejo pesek v oči. Opozarjamo te politične otroke na poročilo carinskega odseka v državnem zboru v prilogi 2400 iz leta 1905. Ondi najdete na strani 12, da je odsek sog lasno grajal previsoko carino od železa v trgovski pogodbi z Nemčijo. Toda v nevarnosti bi bila vsa trgovska pogodba z Nemčijo — in to pride glede železa v prvi vrsti v poštev — ko bi se bila carina od železa znižala. Glede železnih izdelkov, v prvi vrsti glede poljedelskih strojev, pa so karteli avstrijskih želez, tovarnarjev z vso silo delali na to, da se zvišajo carinske postavke za tuji uvoz. To so torej dve stvari, kateri je treba razločevati in ne metati v en pisker. In tedaj, leta 1905, so bili v državnem zboru kmečki zastopniki v veliki manjšini. Sedaj bi bila tako visoka carina od železa gotovo izključena, ker so agrarci v večini. In ta pogodba ima zakonito veljavo do 31. decembra 1917, torej je naravnost oslovska trditev, da more vlada carino znižati, kedar in kakor bi hotela. Zato je vsaka dotična resolucija dež. zbora le udarec v vodo, smešna komedija. In komedijant je, kedor tako resolucijo priporoča. O tem bode mogoče govoriti, ko potečejo sedaj veljavne trgovske pogodbe.
Ljubljana in novi deželni zakoni.
V včerajšnji seji deželnega zbora je prišla v razgovor tudi Ljubljana, do katere ima seveda tudi svoj vpliv velika stavbena delavnost, ki jo je započel sedanji deželni zastop. Velika melioracijska dela, cestne stavbe, splošno izboljšanje deželne kulture — to so stvari, katerim prispeva več ali manj vsa dežela, torej pride tudi procen-tualen delež na Ljubljano. Vprašanje je pa, ali ima Ljubljana od tega delovanja S. L. S. izgubo ali dobiček. Jasno je, če se vse premisli, da ima Ljubljana od tega že sedaj, ko se dela izvršujejo, velik dobiček, ki bo trajen po uspehu teh investicij tudi v bodoče. En slučaj jc navedel dr. Lampe v včerajšnji seji deželnega zbora — osuševanje ljubljanskega barja. Največji del prispeva država, potem dežela, potem ljubljansko mesto in slednjič barjani. To je milijonsko podjetje, vslecl katerega pride veliko zaslužka v deželo, zlasti državni prispevek pomeni direktno povečanje našega narodnega premoženja. In kje ostane največ tega denarja? Ravno v Ljubljani. Ze med zgradbo torej Ljubljana naravnost v denarju dobiva več, nego plačuje. Samo med sedanjo zgradbo bo ostalo v Ljubljani več denarja, nego bo prispevala po cestnem zakonu za občila cele dežele skozi najmanj pet let! Še večji pa bo dobiček od tega dela za Ljubljano v bodočnosti. Namen osuševanja ljubljanskega barja je, da se vse barje izpremeni v dobro kult^viran svet z rodovitnimi polji in lepimi travniki. To bo v največjo korist ljubljanskemu mestu, ki bo iz najbližje okolice dobilo dovolj živil — mesa in poljskih pridelkov — in vsled tega bo življenje ceneje in bolje nego je zdaj. Podobno jc dokazoval poslanec Kobi, kako cestne zgradbe vplivajo na ceno lesa, ki se dovaža v Ljubljano. Vsak izdatek, ki se stori v tem oziru, pomeni izboljšanje ne le za kmeta, ampak tudi za meščana. Tako dela S. L. S. preudarno za skupno korist dežele, in to je v največjo korist ravno glavnemu mestu naše dežele, ki od cele dežele živi. To delo S. L. S. je pravo delo za procvit Ljubljane, ne pa jgračkanjc liberalccv s
frazami, ki jih povzemajo iz nemških listov!
+ Dr. Tavčar je včeraj v deželnem zboru pošteno desavouiral Hribarja. Dejal je namreč v svojem govoru glede cestnega zakona, da je »Ljubljana zelo revna, ker se je zakopala v velike dolgove, to pa vsled tega, ker se jo po mojem mnenju prenaglo modernizirala.« Liberalcj, ki niso hoteli verjeti nam, bodo zdaj par dr.Tavčarju verjeli, izvzemši seveda brezpomembne mladine. Dr. Tavčar nič ne občuduje vele-modernega »Mestnega doma«, Tivoli, vodomet in različne podobne secesio-nistiške in ultramoderne stavbe Hribarjeve ere, ki jih je slednji slednje dni dal v posebnem albumu ovekovečiti, ampak dr. Tavčar je mnenja, da jo to velikopreveč »moderno«, kakor je za Ljubljano treba, ki je vsled prenagle Hribarjeve »modernizacije« zašla v dolgove, ki jo bodo še dolgo trli. Dr. Tavčar je v istem govoru tudi obsodil postopanje lastne stranke in bivšega občinskega sveta, ki je tako nemodi'o ravnal, da je moralo priti do razpusta. Dr. Tavčar je tako v javni seji deželnega zbora svoji stranki dal spričevalo popolne politične nezmožnosti. Tako se pri vsaki stvari pokaže, da smo imeli mi prav.
+ Iz probujene Poljanske doline v Beli Krajini je dobil državni in deželni poslanec Evgen Jarc naslednjo brzojavko: »Častitamo na sijajni zmagi v Poljanski dolini. Živijo naš državni poslanec! — Zupančič, Bližal, Majerle, Butala, Jonke, Kapš, Rode, Vajdetič, župan Butala, Weis, Fugina. — Naše uredništvo je dobilo naslednjo brzojavko: Dne 18. t. m. z sijajno zmago izvoljenemu poslancu gospodu Evgenu Jarcu najiskrenejše čestitke pošiljajo predgrajski volivci, ponosni na tako večino ter iz srca zakličemo: Živila Slovenska Ljudska .Stranka!
+ Liberalno učiteljstvo se zopet »osamosvaja«. Ganglova blamaža v Beli Krajini je naše »Zavezarja« saj v toliko zbrihtala, da se v svojem »Učiteljskem Tovarišu« jočejo nad svojo žalostno usodo in se zopet od liberalne stranke, koje ponižni privesek so vsik-dar bili, »emancipujejo«. Tako toži »Tovariš«: »Izigravanje učiteljstva od politiških strank mora prenehati! In prvo, proti čemur se mora učiteljstvo upreti, je to, da bi se posamezniki pro-klamirali v posameznih odborih politiških strank kot zastopniki učiteljstva in bi dopuščali, da se učiteljstvo še nadalje tako izrablja od politiških strank, kakor se je to vršilo do sedaj. Le ozrimo se malo nazaj in na svojo sramoto moramo priznati, da smo bili le slepo orodje in smo se pustili izkoriščati —■ sebi v škodo!« — Človek bi dejal, da bodo ljudje, ki sami tako jasno spoznavajo, da so jih liberalci vedno le imeli za pepčke, enkrat prišli do pameti. Pa je vse zastonj; pravijo, da bodo le naprej »na lastnih nogah« rogovilili »s podrobnim delom med ljudstvom«. Ampak, če bodo šarili naprej na lastnih nogah ali na liberalnih bergljah, to je čisto vseeno, ker bodo v vsakem slučaju — tepeni.
-j- Zopet enega Nemca so srečno spravili pod streho, seveda v Gorici. Letos so uvedli na gimnaziji in realki novo in res potrebno mesto šolskega zdravnika. Ni nam znano kako, ampak dejstvo se je izvršilo, da je dobil to mesto Nemec. Vemo, da sta v Gorici dva zdravnika, ki imata usposobljenost za javno službo, ki je pa dotični Nemec nima. Morda so ju pristojni činitelji prezrli, prezrli njiju usposobljenost, ker sta Slovenca? Ali je treba biti v Gorici nemške narodnosti, da se prido do kakega mesta na javnih državnih zavodih?
+ Neverjetna sirovost. Kakor znano, so v Rihembergu ustanovili Orla, h kateremu je pristopilo tudi več brej-skih mladeničev. Naprosili so odsek v Vel. Zabljah, da bi ondotni Orli hodili vežbat naše Orle. Dne 12. t. m. zvečer sta prišla dva mladeniča — Orla Fur-lan in Poljšak iz Velikih Zabelj v Br-jc in podučevala naše fante do 9. ure. Medtem je šinila Sokolom v glavo hudobna misel, ki jo moramo tu pribiti pred celo javnostjo. Ti pobalini so šli in na tolovajski način prepleti! pot z iglasto žico, in sicer na osmih krajih, kake tri kvarte nad zemljo in po 2 m narazen tako, da če bi se izpodtak-nil ob eno žico, da bi z glavo priletel na drugo in si tako razmesaril obraz in život. V to smrtno nevarno past so hoteli pognati oba mladeniča. Načrt je bil ta: Ena druhal je hotela mladeniča zapoditi od zadaj, druga pa ju je čakala pri žici, da bi s koli udarila po njima, ko bi padla. A mladeniča sta se na srečo umaknila nastavljeni pasti. Kaka nesreča bi se bila pač sicer lahko zgodila! Sokolske napadalce imajo že orožniki. To je uspeh 3okolskega dela med našo mladino. »Svobodna Misel«
se hvali, da jo na Ceškom širijo Sokoli I in da bi se naj na Slovenskem tudi po Sokolih širila. In res se že širi!
+ V št. Petru na Krasu ustanovil se jo dne 16. oktobra telovadni odsek Orel. Udeležba pri shodu je bila zelo velika in z največjo pazljivostjo so poslušali pričujoči predavatelje. Govorila sta g. ravnatelj Traven in g. Jeločnik, načelnik Zveze Orlov. Prvi nam je v krasnih besedah razložil namen prave izobrazbe, drugi pa je navdušeno rovo-ril o dolžnostih mladeniča ko. orla. Govorila sta dalje tudi prav ljubeznivo in zanimivo kot izkuf i'vzgojitelja g. katehet Ažman in n liučitelj g. Grad. Košansko pevsko društvo, katero se je s košanskim Orlom skoro polnoštevilno in v uniformi udeležilo zborovanja, nam je zapelo prav lopo in dovršeno več pesmi. Čas nam je hitro minul in splošna sodba je bila, da tako lepega zborovanja že dolgo ni bilo pri nas in vseh želja je, da bi se zopet kaj sličnega priredilo. — Novi telovadni odsek šteje čez 30 izvršujočih članov. Predsednik je A. Abram, kurat v Št. Petru, načelnik pa Matej Krvina. — Izobraževalno društvo v Št. Petru je s tem pokazalo, da mu je res za pravo izobrazbo. Mla-deniči-Orli, sedaj pa na delo! Namen imate najboljši — volja bodi trdna in uspehi so gotovi.
+ Naznanjajte predavanja I Vsa naša izobraževalna društva nujno prosimo, da vsako svoje predavanje na dopisnici naznanjajo uredništvu »Slovenca«. Na dopisnici naj bo samo ime društva, snov predavanja in ime predavatelja.
+ Tomašič kandidat? 20 volivcev I. zagrebškega okraja je 20. t. m. ponudilo kandidaturo tega okraja banu Tomašiču. Ban je odgovoril, da sprejme kandidaturo, toda le v slučaju, da bi je ne hotel sprejeti »prvi meščan« župan Holjac. Razume se, da je župan Holjac to uljudnost »prvega deželana« prav razumel in je že izjavil, da ostane pri svoji odločbi, posvetiti se povsem mestni občini in sploh ne kandidirati v sabor.
+ Liberalci ne morejo preboleti,
ker igra dr. Šusteršič na Dunaju vodilno vlogo, za nje se pa živ krst drugače ne zmeni, kakor če je treba pomagati pri kaki kravji kupčiji. »Nar. Dnevnik« od clne 20. t. m. zopet izliva na zelo pro-stašk način ves svoj žolč na dr. Šuster-šiča. Da bi ga osmešil in označil kot ponižnega hlapca nemškega režima, piše njegovo ime: dr. Johann Schuster-schitz. In to dela glasilo one liberalne stranke, ki se je na Kranjskem s pismeno pogodbo, na kateri se je blestel tudi Johann Hribar, zvezala z Nemci, tako piše list, ki je pri zadnjih nadomestnih državnozborskih volitvah na Štajerskem propagiral zvezo z nemšku-tarijo, kaj takega si drzne »Dnevnik«, ki je pred par dnevi snubil nemške na-cijonalce in jih klical na boj proti svojim rodnim bratom, katoliškim Slovencem. Fej !
+ List za listom pada z drevja, tako turobno pesem prepevajo dan za dnevom v liberalni celjski Zadružni zvezi. Izstopila je iz te Zveze ugledna Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob Ščavnici ter se pridružila svojim vrstnicam pri Zadružni zvezi v Ljubljani. Ljutomersko polje je tedaj po večini že osnaženo liberalne zadružne ljulike.
+ Popravi! V poročilo o deželnem zboru se je vrinila pomota. Število čip-karic. na Kranjskem ni 40.000, marveč 5600—6000.
—	Pisma iz Francije. Slovenski publicist g. Franjo Krašovec se nahaja že od meseca avgusta v Dijon-u, znameniti prestolnici Burgundske na Francoskem, kjer proučuje tamošnje kulturne, socialne in gospodarske razmere. Obljubil nam je celo serijo objektivno spisanih člankov o današnji Franciji, koje začnemo priobčevati, upajoč, da bodo ti članki vzbudili mnogo zanimanja pri cenj. čitateljih našega lista.
—	Umrl je v Loškem potoku v Ret-jah občespoštovani Janez T ur k. Bil je eden najvstrajnejših borilcev za našo stranko. Politično zaveden, značajen in vedno požrtvovalen. Ko je bila naša stranka tu še v povojih, bil je vedno prvi delavec in nje neustrašen zagovornik. Kmetijsko društvo, posojilnica, društvo Tabor, imajo v njem svojega soustanovitelja. Vrste naših somišljenikov so izgubile z njim enega izmed najboljših mož. Svetila mu večna luč, v naših srcih pa hvaležen spomin!
—	Požar v senožeški občini. Iz Senožeč se nam poroča: V naši župniji, v Dolenji vasi, je začelo v nedeljo dne 16. t. m. goreti. Ogenj je vpepelil dvema posestnikoma skoro vsa poslopja, vse seno in gospodarsko orodje. Škodo cenijo na 12.000 kron. F.nemu gospodarju je poginilo troje goved in druga živina boleha. Ni znano, kako jo nastal ogenj. Zavarovalnina ni bila zelo visoka. Prid-
no so delali, da so preprečili večjo ne-srečo. Zahvaliti se moramo predvsem gg. orožnikoma in senožeški požarni hrambi, kot vsem, ki so pomagali ob tej veliki nevarnosti. Bratom pa pomagajte vsi! »Odpri roke, odpri srce, o t i r aj bratovske solze.« Vsem pa, ki še niso zavarovani, kličemo, z a-varujte se, a pri domači »Vzajemni zavarovalnici« \ Ljubljani.
—	Argentinsko meso. V petek zju< traj je dospela na Dunaj prva pošilja, ev argentinskega mesa; jneso je dospe, o v štirih velikih železniških vozovih n vsaka volovska četrt tehta 80 do 10il dl. Meso je lepo v bel tul zavito in v posebne platneno žaklje potisnjeno, iz caterih samo noga moli, za katero se četrt na kavelj obesi. Meso je tako zamrznjeno, da je trdo kakor kamen. Vola v Argentiniji razsekajo na štiri kose tako, da se prednjih četrt drži meso za bržole, zadnjih četrt pa meso za pljučno pečenko. Vsega skupaj je došlo na Du-i-aj 156 četrt v teži 21.566 kil in 922 kg koštrunovega mesa. Meso je bilo preiskano in se je polovico oddalo zadrugi mesarjev, polovico pa akcijski mesar, ski družbi; meso se bo po vseh mesni-cah prodajalo. Mesarji pa imajo z me. som velik križ, ker se mora počasi od-tajati da se ne pokvari in je tako trdo, da se težko seče; zato argentinsko me-so bolj po strani gledajo. Poleg tega je vse meso tako z mastjo obdano, da se morajo vse te mastne plati odstraniti, kar bo suho meso zopet podražilo. Cena mesa ni še končno določena. Na vsak način pa je že zdaj gotovo, da bo argentinsko meso približno tako drago kakor domače in da ni liistorija o tera mesu nič druzega, kakor da služi za pretvezo, pod katero razni politični kri-čači nezavedno meščanstvo v svoj tabor vlečejo.
—	Birmovanje v cerkniški dekani*
ji se je vršilo od 2. do 18. oktobra ob večinoma zelo ugodnem vremenu. Po vseh župnijah je ljudstvo z veseljem ter s prisrčno vdanostjo sprejemalo in pozdravljalo svojega škofa. Povsodi so k vzprejemu prihiteli občinski zastopi, krščanska društva in več ali manj dra« gega občinstva. Prav v vseh župnijah -i razun ene — je šolsko mladino k vzpre-jemu vodilo učiteljstvo, se v šoli predstavilo višjemu cerkvenemu dostojanstveniku ter dalo mladini lep vzgled in pokazalo, da razume vsaj oliko, če« tudi mnogi med njimi po političnem mišljenju niso pristaši krščanski!] strank. — Eclino klavrno izjemo v celi dekaniji je napravilo učiteljstvo v C e r k n i c i , ki se je, kakor hitro je začelo zvonenje v pozdrav knezoškofu, poskrilo kakor ščurki, če med nje posvetiš. Nadučitelj Šest se baje rad hvali, kako so ga nekdaj kot okrajnega šolskega nadzornika mnogi župniki prijazno in gostoljubno vzprejemali, čeprav so vedeli, da je liberalec. Sedaj pa nima niti toliko takta, da bi bil o priliki izpraševanja otrok v šoli po ostalih razredih vzdrževal red, marveiS je otroke popustil popolnoma samim sebi. — Ko je letos v C.ei'knico prišla iz« zivat sokolska župa, je g. Šest v šolske sobe spravil več deklic, da so skozi ok-na metale šopke. Ne vemo, kako ga je krajni šolski svet pohvalil za to izziva< nje in zlorabljanje šole v strankarske namene. Sedaj pa ga priporočamo vodstvu liberalne stranke, naj mu za njegovo obnašanje ob priliki birmovanja, pošljejo posebno pohvalo, ali pa njega ali vsaj katerega izmed njegovih učite-ljev pri prvih volitvah postavijo za li< beralnega kandidata !
—	Čebelarski shod v Notranjih Goricah bo jutri ob 3. uri popoldne v šoli. Predaval bo zastopnik osrednjega čebelarskega društva o prezimovanju in pitanju čebel.
—	Novice iz Litije. V nedeljo, 23. t; m. bo v Litiji po deveti maši shod, ki ga sklicuje Jugoslovanska Strokovna Zveza. Poročat prideta posl. dr. Zajec in profesor Dermastia. Shod se vrši v gostilni pri Fortuni. Za .shod je precej zanimanja, zato se pričakuje precejšnje udeležbe. — Davčni nadzornik fr Golli je odšel iz Litije v Logatec. V našem trgu je bil splošno priljubljen. Njegov naslednik pl. Laschan je že nastopil svoje mesto. — Dne 9. t. m. so potegnili iz potoka Reka v Šmartneni utopljenega Maričenkovega fanta z Ustja; bil je božjasten in v tem stanu se mu je najbrže um omračil. — 15- j-m. se je ponesrečil posestnik Jakol) Mlakar, po domače Krove, v Volčji janu pri Litiji. Padel je s kozolca tako nesrečno na ročico pri vozu, da se mu Jc ta zadrla skoro do srca. Ker je bil korenjak v življenju, si je ročico še sam izdrl in stopil par korakov, nakar J« obležal mrtev. — Gostilno pri Fortuni jc prevzel začasno g. Železnik iz Lamberta, bivši organist na Prežga-njem. — Tvrdka Lajovic in sinovi je dveletnem obstanku napovedala kou-
kurz. Nič se ne Čudimo, saj smo Že pred enim letom povedali, da postane Laj6-vic še »narodna žrtev« litijska. Ej, naši liberalci, sami leni in nosposobni za vsako pozitivno delo, so znali izrabljati mladega, neizkušenega in navdušenega Lajovica v svoje namene. Kar si ni upal prej, in si ne bo nikdar več noben litijski trgovec, to si je upal La-jovic v svesti si liberalne zaslombe, prodajati vse liberalne časopise, vsiljevati zelene brošure, demonstrirati »Orlu« z žvižganjem in psovanjem. Tudi »Sokola« je poklical v življenje edino v prvi vrsti Lajovic in družina. S tako in enako propagando je več kot gotovo, da je odbil od sebe svoje najboljše odjemalec — kmete. Kako so pa litijski liberalci vračevali Lajovicu njegovo požrtvovalnost? Tako da so kupovali pri nemčurjih! — Evo jih, taki so!
—	Umrl je v starosti 70 let č. g. Ivan Šega, večletni kaplan pri Novem Svetem Antonu v Trstu. V zadnjih letih je popolnoma oslepel.
—	V Št. Vidu nad Ljubljano predava jutri ob 3. uri popoldne v telovadnici Orla g. Ivan Podlesnik o Portugalski revoluciji.
—	O prijetih tržaških sleparjih pojasnjujemo, da prijeti Josip Kovač nikakor ni identičen z bivšim ognjičarjem Josipom Kovačem.
—	Postajenačelnik Repar v Kamniku je bil te dni obsojen radi žaljenja časti na dva dni zapora, oziroma 20 K. Repar je v Kamniku zelo nepriljubljena oseba radi domišljavosti in pomanjkljivega občevanja s strankami. Skrajni čas je, da železniško ravnateljstvo tega moža iz Kamnika premesti.
—	Na železniški progi Ljubljana— Kamnik se uvedejo s 15. novemb. tele izpremembe: Vlak št. 2157 bo iz Ljubljane d. k. 25 minut prej odpeljal, namreč ob 7. uri 10 minut zvečer in dospel v Kamnik ob 8. uri 19 minut zvečer.
—	Usodepolni strel. Posestnika sin Peter Aubelj, 18 let star, iz Korena pri Krašnji doma, je našel v gozdu nabasano puško. V bližini je na drevju skakala veverica; fant pomeri na njo in sproži. Pri strelu se je pa puška razletela in mesto veverice je dobil Aubelj smrtnonevarne poškodbe.
—	Nemirno spanje. Anton Likar, kajžar in sedlarski mojster v Cerknici, je spal na nekem skednju v Pudobu. V spanju je pa mož tako nesrečno padel s skednja, da si je v rami pohabil levo roko ter je moral iti zato v bolnico pomoči iskat.
—	Burna občinska seja v šiški. Včeraj je bila jako burna seja občinskega sveta v Spodnji Šiški. Šlo so je radi vodovoda, da ga prevzame občina in je bil ta predlog tudi sprejet, dasi so se nekateri močno upirali. Večina je bila na pravilnem stališču, naj ima občina koristi od vodovoda. Ako bo vodovod prišel v last občine, je to zasluga deželnega odbora, kateri je zahteval ocl zadruge, da mora sprejeti v pravila določbo, po kateri mora, kakor hitro občina to sklene, prepustiti občini ves vodovod proti povračilu lastnih stroškov. Deželni odbor je vodovodni zadrugi izplačal deželno podporo še-le tedaj, ko je zadruga v tem smislu iz-premenila pravila.
—	Cigare podraži baje tobačna režija z novim letom. Kratkim cigaram namerava tobačna režija določiti cene na 6 vin., britanike na 16 vin., trabuke na 18 vin.
—	V »Bogomili« na Vrhniki predava dne 23. t. m. kaplan Frančišek Vov-ko: »O Portugalski in njeni revoluciji«.
—	Obrtniški koledar je izdal ofici-jal trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani g. Josip Hauptman. Koledar obsega mnogo strokovnih sestavkov ter bomo o njem še izpregovorili.
—	Društvo za varstvo otrok in mladinsko oskrb za ribniški okraj v Ribnici priredi v Arkotovcm salonu v soboto, 29. t. m., ob pol 8. zvečer in v nedeljo, 30. t. m., ob 3. popoldne žalo-igro v 5. dejanjih: »Mlinar in njegova hči«. Po predstavi obakrat srečolov z mnogimi lepimi dobitki.
—	Kolera na Hrvaškem. Mesto Osjek je popolnoma okuženo s kolero. Doslej je zbolelo na koleri 13 oseb, od katerih jih je umrlo 8. Skoro ne mine dan, da bi se ne pojavil nov slučaj kolere. Kljub temu pa oblasti ne ukrenejo zadostnih varnostnih odredb, kakor poročajo hrvaški listi. Ljudje, ki strežejo bolnikom, ki prenašajo bolnike iz hiš na vozove in jih vozijo v bolnišnico, ki odnašajo posteljnino od kolere okuženih bolnikov, hodijo prosto po mestu ter občujejo svobodno z ostalim prebivalstvom. Baje je tudi dognano, da jc tudi nek zdravnik, ki je bil pri nekem na koleri obolelem bolniku, odšel naravnost k nekemu drugemu klijenlu, ne da bi sr nrej desinficiral. Čudne razmere! — \ čeraj je bilo mesec dni od prvih pojavov kolere na Hrvaškem.
Med tem časom je obolelo na koleri 51 oseb, 24 oseb pa Je na koleri umrlo.
—	Zanimiva razstava bo zopet prihodnje leto na Dunaju, kakor smo že kratko menili. Na prostoru let. lovske razstave se bo vršila mednarodna razstava za godbo, petje, upodabljajočo umetnost, gledališče in nove iznajdbe na vseh poljih kulture. Polog sedanjih paviljonov bo zgrajeno, tudi veliko vzorno gledališče in velikanska pevska dvorana. Na tej razstavi naj bi se pokazal, kakor žele osnovatelji te ideje, kulturni napredek vseh narodov v Avstriji. V kulturnem napredku naš narod ni zadnji, napravil jc uprav v tem oziru ogromne korake, zato naj bi se kmalu vršilo posvetovauje, kako bi bili Slovenci na tej razstavi zastopani na čast našemu narodu in v reklamo naši domovini!
—	V Senožečah je dne 20. t. m. umrl 90 let stari Ivan Čehovin. Sploh dosegajo v Senožečah mnogi jako visoko starost, kar priča, da je kraj zdrav.
—	Kandidatura hrvaškega bana.
Poroča se iz Zagreba, da baje namerava ban Tomašič odstopiti kot kandidat proti dr. Šurminu v Zagrebu v prvem okraju.
—	Poročil se je gospod Fr. Stadler, železnični bradnik v Trnovem v Ilir. Bistrici, z gospico Antonijo Lubšina, posestnico v Brežicah. Čestitamo!
—	Mostarski biskup fra Buconjič — obolel. Hercegovski škof fra Paskal Buconjič se je v torek povrnil z birme v Konjicah v Mostar, kjer mu je nenadoma postalo slabo, da je moral leči v posteljo. Priznani zdravniki so izjavili, da je biskupovo stanje brezupno. Bolniku strežejo bratje frančiškani, ter je pri njem tudi vedno hercegovski frančiškanski provincial fra Andrej Mi-letič.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem. Vabilo k mesečnemu zborovanju, ki so bode vršilo v četrtek, 27. oktobra, ob pol 6. uri zvečer v prosekturi deželne bolnišnice. — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Dr. A. Le-vičnik: Ali so rezultati perkusijc pljučnih konic po Kroenigovi metodi za praktičnega zdravnika porabni? 3. Demonstracije.
—	Hrvaške volitve.. Hrvaška deželna vlada je za dan volitev (28. oktobra) zaprosila vojaško asitenco in proraču-nala v ta namen 200.000 K. Hrvaški listi se čudijo, čemu tolika vojaška pomoč, ko vlada v vseh okrajih mir in red; morda hoče Tomašič izvesti volitve po zadnjem Khuenovem zgledu na Slovaškem?
—	Poročil se je g. dr. Jos. Šmajdek, profesorski kandidat in učitelj na meščanski šoli v Postojni z gdč. Kalanovo iz Št. Petra. — G. Fran Starman, učitelj v Kuteževem se je poročil z gdč. Jakše-tič iz Podgraja.
—	Iz učiteljske službe. Nameščeni so: Ana Čop, kot začasna učiteljica v Kranjski gori, bivši učitelj v Ligojni, Ernest Šusteršič, kot začasni učitelj v Zagozdecu; Marija Hren, kot začasna učiteljica v Dolenjem Zemonu; Karoli-na Kramar, kot suplentka v Dolenji vasi in Marija Schweiger, kot suplentka v Velikem Pocllogu.
—	Razpisana učiteljska služba. Nadučiteljsko mesto na trirazrednici v Valti vasi (okraj Novo mesto), v stalno nameščenje do 9. novembra t. 1.
—	Poročil se je v Trstu g. Fran Bändel, c. kr. računski asistent z gdč. Olgo Deklevovo.
š Umrl je v Gradcu podjetnik za betonske stavbe g. Franc Vargazon. —
V	Poljčanah je umrl umirovljcni sodni oficijal Karel Negovetič.
KAJ ZAHTEVA WOLF NA ČEŠKEM.
Znani vsenemški Wolf je nemške zahteve na Češkem v Ustju na shodu sledeče sestavil:
1. Deželni odbor naj se razdeli v sekcije, bodisi po ločenih senatih ali pa, da se razdele referati tako, kakor je predlagal Eppinger. 2. Izpremeni naj se deželni red z ustanovitvijo volivnih in veto-kurij. 3. Kolikor mogoče obširna omejitev. Odločitev o dolosposobnosti češkega deželnega zbora pade šele na skupnem shodu nemških poslancev.
V	MORAVSKEM DEŽELNEM ZBORU
Nemci nadaljujejo obstrukcijo. Vložili so na novo 11 nujnih predlogov.
KHUEN BOLAN.
Khuen sc bo moral pustit, ta očeh operirati. Nastopiti bo moral zato trimesečni dopust. Zastopal ga bo najbrže Hieronymi, ki je star 75 let. A ker je Khuen ministrski predsednik, minister za notranje stvari, minister a latere in minister za Hrvaško, pač Hieronymi ne bo mogel opravljati vseh Khuenovih poslov, vsled česar bodo morali imenovati več novih ministrov.
NOVI KANALI V NEMČIJI.'
V Nemčiji nameravajo v velik!em obsegu urediti nemške reko tako, da bodo sposobne za paroplovstvo.
BOLEZEN SRBSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA.
Nevarno obolelemu srbskemu prestolonasledniku se jc izboljšalo zdravstveno stanje.
TURČIJA ZNIŽA PLAČE URAD* NIŠTVU.
Turška vlada namerava znižati plače uradništvu za tri odstotke iry?iv narici v prilog.
KMEČKO GIBANJE V BOSNI.
Iz Banjaluke se poroča, da so kmečki upor še ni polegel. Kmetje so ubili nekega bega, v Agičih so zažgali mohamedancem veliko število senikov, v Prnjavoru pa nekemu posestniku vse zgradbe. V okraju Dervent, je oblast oborožila mohamedanske posestnike, da se morejo braniti pred morebitnimi napadi. Okrožnega predstojnika v Tuzli so kmetje na potu napadli in se je rešil z begom v avtomobilu. Uporniki so sami Srbi.
„Slovenska Straža."
Novi podružnici se ustanovita v Prvačini na Goriškem in za Maribor in okolico. Tudi iz drugih krajev nam prihajajo poročila, da se snujejo nove podružnice. Na delo! Za novo leto naj jih bo 200!
Seja glavnega odbora se je vsled raznih ovir določila za prve dni meseca novembra. Dan pravočasno sporočimo. Gg. pokrajinske odbornike prosimo, da sestavijo svoje referate. One gospode, ki so dobili okrožnici »Vse za rešitev naše zemlje« in »Naš dom« prosimo, da nam pismeno odgovorijo ali sc pa osebno udeleže seje glavnega odbora.
Podružnice naj živahno agitirajo za naše blago! Danes opozarjamo posebno na užigaliee »>V korist obmejnim Slovencem!« — Širite uporabo slovenske Tolstovrške slatine. Vsaki steklenici je priložen kupon. Zbirajte pri odjemalcih kupone in jih pošiljajte Slovenski Straži!
Ali je še kaj takih slovenskih hiš? V Sv. Ivanu pri Trstu ima Slovenska Straža v hiši veleposestnika gospoda Josipa Hvala nič manj kakor 8 članov: Josip, Zofija, Bogomri, Danica, Zoran, Metod, Gorazd, Ljubica. V Zrečah pri Konjicah na Štajerskem jc velesp. g. veleposestnik in trgovec Martin Kračun vpisal 6 članov svoje družine v Slovensko Stražo. Naj bi v slehernem slovenskem domu živela taka narodna zavednost in požrtvovalnost! Slovenski domovi, sledite tem vzorom!
Ali bodo letos Mohorjani pozabili na Slovensko Stražo?
Naprodaj je dobroidoča trgovina, tik farne cerkve nekje na Štajerskem. Cena 6000 K do 7000 K. Več pove Slovenska Straža.
Opozarjamo na prihodnjo številko Narodno obrambnega Vestnika.
Slovenci! Ljudsko štetje se bliža. Ali ste pripravljeni? Nemci in Italijani se na tihem pripravljajo — proti nam.
Prosimo odgovora na okrožnico glede popirja. Zamuda je škoda!
Slomškov dar po 20 K.
140. Prof. Ivan Fon, Celje, 20 K. — 141. Janez Kozinc, župnik, Slivnica pri Celju, 20 K.
Nadalje se je nabralo kot Slomškov dar:
Anton Šparl, Št. Vid na Planini od vesele družbe pri Zakošeku, 6 K. — Slovenec v bližini Avstralije 10 K.
ljubljanske novice.
lj Veliko ljudsko skioptično predavanje priredi S. K. S. Z. prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani »Uniona«. Prvikrat bo ta večer deloval nov, najmodernejši skiop-tikon, ki jc eden največjih skioptiko-nov v Avstriji in opremljen z vsemi najmodernejšimi pripomočki. Kaj takega se doslej še ni videlo v Ljubljani. Poleg tega bo tudi snov predavanja izredno zanimiva: Slovenci v Jeruzalemu. Predaval bo vodja slovenskega jeruzalemskega romanja. Predavanje bo spremljalo petje pevcev »Ljubljane«. Pričakujemo, da bo občinstvo upoštevalo velik trud in veliko stroške, ki so zvezani s takim predavanjem ter da bo v torek zvečer napolnilo »Unionovo« dvorano.
lj Vsi Člnni in članice naših ljubljanskih društev naj najživahnejšc agitirajo za veliko skioptično predavanje, ki se vrši prihodnji torek v veliki dvorani »Uniona«.
lj Redna predavanja S. K. S. Z., ki sc vršo vsako sredo v društveni dvora-
ni, zbirajo vedno več občinstva. Predavatelji so si izbrali jako zanimive snovi. Preteklo sredo je predaval dr. Le-nard jako zanimivo: »Kako so nastale slovanske države«. O tem predavanju bomo kaj več izpregovorili v »Slovenče-t vem« podlistku. Prihodnjo sredo točno ob pol osmi uri zvečer bo v S. K. S. zopet jako zanimivo predavanje. Pi'cda-val bo g. dr. V. Pogan: »Iz življenja hudodelcev«. Vabimo!
lj Mešani zbor »Ljubljane« ima dau nes zvečer ob pol 8. uri vajo v pritlični dvorani S. K. S. Z. Stvar je kakor zna-* no zelo nujna, zato prosim polnoštevili ne pa točne udeležbe. —- Zborovodja.
lj Kam jutri popoldne? — Vsi v Tr< novo! Jutri popoldne pohitimo na vin* sko trgatev, katero priredi našo izobraževalno društvo za Trnovo-Krakovo v gostilniških prostorih Gostinčarjeve gostilne na Opekarski cesti. Vstopnina je prosta, vendar se hvaležno sprejme vsak dar, ker je čisti dobiček namenjen, za društveno knjižnico. Za izvrstno za-, bavo je preskrbljeno, zato ne bo nikomur žal, kdor pride. Jutri popoldne torej vsi v Trnovo!
lj Na prireditev Katoliškega dnu štva rokodelskih pomočnikov, ki se vrši jutri, v nedeljo, 23. t. m., ob 6. uri zvečer v »Rokodelskem domu«, še enkrat opozarjamo. Kakor se razvidi iz sporeda, ki obsega umetne pevske točke, govor in igro »Črni vitez«, se jo društvo resno potrudilo, da poda občinstvu v resnici plemenit duševni vži-tek. Mnogobrojna udeležba, katere je pričakovati, bo društvu v vzpodbudo, da nas še večkrat razveseli s priljubljenimi prireditvami v »Rokodelskem domu«.
lj Kako si mladini mistijo odprava draginje? To je včeraj glasbo mladinov prav dobro povedalo in — draginje ne bo več. Pravi, »da se povsod pojavljajo demonstracije, samo — Ljubljai na molči«. Radovedni smo res, k je se jc z demonstracijami že odpravila draginja. Ali morda v svobodni Francoski, kjer je tolika, da se boje revolucije? Za odpravo draginje je treba drugačnih ukrepov in drugačnih glav, kakor so mladinske, ki mislijo vedno lc z upitjem kaj doseči, pa s svojimi ne-» premišljenostmi le škodujejo stvari. Mladini bi torej želeli zopet demonstracijo in zato kličejo: »Poka» ž i t e , da se hočete braniti proti nepravilnemu gospodarstvu v naši deželi!« Bil bi pač vsak neumen, kdor bi šel na led mladinskim namenom, ker mladini hočejo demonstracije ne radi draginje, ampak radi — sebe in svojih nizkih političnih namenov. Ali menijo mladini, da bodo Ljubljančanje res tako neumni, da bi radi njihovih namenov nesli svoje kože na trg? Tako obnašanje mladinov pa ravno kaže, kako malo resno jim je za stvar in da jim je vse le za upitje. To upitje pa je žc tolikokrat pokazalo kake namene ima, da pride presneto malo v poštev pri d o 1 u za odpravo draginje in je to posebno dobro praktično pokazal dr. Ora-žen takrat, ko so mladini upili radi piva. Pri delu za odpravo draginje je tre< ba drugačnih uk repov kot pa. — mladinskega kričanja in mladinskih demonstracij.
lj Zanimive priprave. Neki znani »agitator« je lovil te dni obrtniške vajence po mestu, ko so se vajenci vračali ocl dela domov. Vabil jih je k »petju«, pri tem »petju« pa ni bilo nobenega petja, ampak samo nagovarjanje, naj jutri, ko se bo vršil v »Mestnem domu« shod proti draginji, va-> jenci po mestu kričali. Nekateri mojstri so sklenili danes zvečer posvariti vajence, naj ne gredo na lecl izvestnim agitatorjem, ker se s kričanjem ljubljanskih vajencev svetovna, draginja ne bo omejila. Tudi stariši naj bi pazili na svoje otroke, da jih ne bodo zapeljali veliki otroci.
lj Za dobra in cena živila. Vsi pametni ljudje so že ene misli v tem, da se da dobro in ceno meso dobiti samo po dobro razviti živinoreji. Po uvozu tujega mesa se vpije, a to bi bila v najboljšem slučaju prav malovredna pomoč za nekaj hipov. Treba je storiti nekaj trajnega in korenitega. V deželnem dvorcu je bil včeraj posvet, ki so se ga udeležili vsi poslanci S. L. S. in zastopniki kmetijske družbe. Tu se jc sklepalo o veliki akciji za povzdigo ži-viroreje. Nakupilo in uvozilo se bo bikov, krav in telic na jboljših plemen in porazdelilo z deželnimi in državnimi prispevki k nakupu mod domače živi-, norejco, da se povzdigne ne le število, aempak v prvi vrsti kvaliteta našo živine. To je edino pametni način do» mačega gospodarstva, ki bo imel blagodejne posledice za mesta, ako bodo mestni konsumentje znali ta položaj izrabiti in stopiti v direktni slik s pro-ducentom.
lj Na I. mestni deški ljudski šoli je danes dopoldne šolski zdravnik vpričo
posebej povabljenih starišev temeljito preiskaval učence prvega razreda. Po daljšem uvodu, v katerem je zdravnik podal navzočim očetom in materam splošna navodila o otroškem zdravju, se je vršila preiskava vsakega posam-nega otroka z ozirom na stanje in delovanje pljuč, razvoju hrbtenice, glasil, vida in sluha. Take preiskave se bodo odslej večkrat ponavljale.
lj Umetniška razstava v proslavo 80. rojstnega leta Nj. Veličanstva. Oni oddelek razstave, ki doslej še ni bil dostopen občinstvu, je zdaj urejen in bo v nedeljo, dne 23. t. m., otvorjen. Tako je zdaj razstava popolna ter je pričakovati vsled njene obile in zanimive vsebine gotovo izvanredno dober obisk. Ker je mnogo umotvorov dospelo šele poslednje dni v Ljubljano, ni bilo mogoče katalogov doslej izgotoviti; pripravljajo pa se že in bodo zanesljivo kakor hitro mogoče v večjem številu izšli. Katalogi so namreč to pot ilustro-vani in vsebujejo poleg seznama tudi kratke životopise umrlih umetnikov, tako da ne bo knjižica služila le kot vodja skozi razstavo, ampak bo stalne vrednosti. Obiskovalci naj se za zdaj blagovolijo zadovoljiti z listki, ki so pritrjeni poleg vsakega umotvora
lj Koncert »Slovenske Filharmonije«. Spored jutrajšnjega koncerta v veliki dvorani hotela »Union« ima tri oddelke in vsebuje drugi del sinfonično glasbo. Opozarjamo na Mendelsohn: godba k »Senu poletne noči« (Sommer-naclitstraum); Liszt: »Ogrska rapsodija št. 2«; Svendsen: »Romanca za go-sle« (solo g. koncertnega mojstra M. Kaläb) in Czajanek: »Sinfonična over-tura«. Prvi in tretji del prinaša skladbe mojstrov: Weber, Puccini, Strauss, Lčhar, Komzak in dr. Začetek koncerta ob osmi uri zvečer. Vstopnina 60 v.
lj Slovensko deželno gledališče. Danes zvečer za nepar izvrstna komedija L. Thome »Lokalna železnica« in B. Vikove-Kunčtičkc dramolet »Punčka«. Sodeluje del orhestra in del zbora, ki predstavljata vaško godbo in vaške pevce. — Jutri v nedeljo popoludne ob 3. uri ljudska in mladinska predstava pri zelo znižanih cenah operete »Knož-na«; zvečer ob 7. uri velika japonska drama »Tajfun«, za par. ki je izredno ugajala in.se splošno zahteva. — V torek prvič Leva G. Birinskega ruska tragedija »Moloh«, za nepar.
lj G. trgovec Ivan Keber nam piše r Reke: Slučajno mi je prišel v roke »Slovenec« št. 239, od 20. oktobra t. 1., kjer sem bral med drugimi novicami tudi »Poizkušen samoumor Ljubljančana na Reki«. Vsebina te notice pa ne odgovarja popolnoma resnici in prosim, da blagovolite to novico v toliko popraviti, da ne bodo pri tem popolnoma neprizadeti trpeli krivico. V kratkih besedah povedano, je resnica na tem to, da sem dospel v nedeljo popoldne na Reko, kjer me je pričakovala moja soproga, katera mi je prihitela naproti iz Opatije, kjer se nahaja radi bo-lehnosti. Tožil sem ji kako kruto me preganja ljubljanska sodnija radi varstvene zadeve otrok prvega zakona, kakor tudi radi moje lastne osebe. Kar se tega tiče bi imel precej gradiva izročit1 javnosti. Nadalje sem soprogi tožil radi rodbinskih razmer in gotovih osebah, katere nimajo druzega posla, kakor me nezasluženo obrekovati in s tem izpostavljati javnosti. Prosil sem svojo soprogo naj napravi po njeni moči mir. V tem trenotku občevanja s soprogo in ko sem pomislil nazaj na vse; kar sem pretrpel, ko sem po smrti svoje prve soprogo izgubil vse svoje premoženje, da si rešim svoje dobro ime in sem vkljub temu vedno gledal na to, da so otroci dobro preskrbljeni, še vedno tako preganjan od sodnije in gotovih krogov, obšel me je obup, da sem v trenotku svoje razburjenosti ta čin izvršil. Ni res da bi bolehoval na kaki neozdravljivi bolezni, res pa je, da se je moja soproga Jjubomilo zame zavzela za časa, ko sem se nahajal v bolnici, da nima ista prav nobene krivde na tem činu in da živim z isto v najboljšem sporazumu. Prosim, da blagovolite v Vašem cenjenem listu to objaviti. — Z odličnim spoštovanjem Ivan Keber. — Reka, 21. oktobra 1910 lj Masica saera v stolnici. Jutri v nedeljo se bo pri veliki madi ob desetih izvajalo sledeče: Missa in bon. s. Cae-cilae, zl. Ad. Kaim, Graduale »Loens iste«, zl. A. Foerster, Ofertorij »Domine Deus«, zl. St. Premrl.
lj Petdesetletnica slovenske himne. Danes je petdeset let, odkar be je pri »Besedi« Slovanskega pevskega društva na Dunaju v Sperlovi dvorani prvikrat pela Davor. Jenka »Naprej za-
stava Slave«. »Glasbena Matica« priredi v spomin petdesetletnice slovenske himne, o kateri pa kakor znano trdijo »Novi Akordi«, da je posneta po stari slovenski narodni pesmi, v nedeljo, dne 6. novembra skladatelju Davorinu Jenku častni večer.
lj Zaloga soli na tukajšnjem državnem kolodvoru. Včeraj so na tukajšnjem državnem kolodvoru uradno stehtali vagon soli, ki je dospel iz Trsta. Tehtali so po štiri vreče po 50 kg .hkrati in pri tem se je dognalo, da primanjkuje redno po 4 do 5 kg soli.'Uvedena je natančna preiskava, ki bo dognala, kje se je naredila ta »pomota« in kdo jo je zakrivil. O uspehu te preiskave bomo svoječasno obširneje po-roačali.
lj Umrli so v Ljubljani: Daniel Pleško, sin železolivarja, 2 meseca in pol. — Marija Koželj, hči trgovskega sotrudnika, 9 let in pol.
lj Zaradi nenravnostnega dejanja na javni ulici, je bil včeraj prijet nek okoli 45 let. stari mož, kateri pa je že delj časa bolan na živcih ter je bil svoj čas že v blaznici v Feldliofu pri Gradcu. Tudi sedaj so ga oddali v blaznico.
lj Goljuf. Včeraj je na Poljanski cesti nek neznan človek obiskal tri obrtnike in od njih skušal pod raznimi pretvezami izvabiti manjše vsote denarja. Ker se mu pa nikjer ni posrečilo, je zopet izginil iz Poljan.
lj Mestna policija je v teku včerajšnjega dne aretovala 20 oseb in sicer eno zaradi razgrajanja, eno zaradi pijanosti, tri zaradi postopanja, 15 pa zaradi beračenja od hiše do hiše. Proti vsem se je uvedlo primerno kazensko postopanje.
lj Nezgode na lovu se v zadnjem času znatno množe. Tako je bil zadnjo nedeljo obstreljen na lovu na Gorenjskem nek trgovski sotrudnik iz Ljubljane, k sreči ne nevarno. — Predvčerajšnjem pa se je primerila blizu Nak-lega resnejša nezgoda. Pri tem je bil žrtev nek posestnik, ki je kosil steljo in resje ter spodil zajca izpod grma. Puška poči in kosec je bil občutno obstreljen. Nek lovec, baje iz Kranja, je bil tako zaverovan v zajca, da je posestnika popolnoma izpregledal. — Na lovu bi bila pač večja previdnost umestna.
lj Nesreča. Ko je šla včeraj po Čevljarski ulici Tlletna vdova Jera Au-beljeva, jo je nek moški s tako silo sunil, da je padla in si zlomila desno roko. Policijski stražnik jo je pripeljal na osrednjo stražnico, kjer so ji dali prvo pomoč, potem pa so jo z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Pogon. Včeraj zjutraj je napravila policija pogon po Ilovci, Havpt-manci in Karolinški zemlji. Izsledila in aretovala je tri sumljive osebe.
lj Oblasti zasledujejo 501etnega dninarja Egidija Okorna, ki je pred kratkim ukradel v župni'cerkvi iz oltarja 56 K vreden prt in ga prodal nekemu gostilničarju na Spodnjem Ber-niku. Zasledovani je sumljiv tudi drugih cerkvenih tatvin.
lj Utopljenec, katerega so vojaki pri Vodmatu potegnili iz vode, je brez-dvomno pogrešani Toenisov dninar Jakob Prelovšek.
mm.
š Žitale pri Rogatcu. V nedeljo dre 23. oktobra po večernicah bo v »stari šoli« ustanovni shod »Katoliškega bralnega. in izobraževalnega društva v 7A-talah.« Spored: Pozdrav. Pesem: Po-bratimija. Govor (govori g državni in deželni poslanec tir. Korošec). Vpisovanje novih članov. Volitev odbora. Pasem: Lepa naša domovina. »Mišji strup« (kratek šaljiv prizor). Pesem: Oj, ti moj dom.
š Kmetijska gospodinjska šola na Teharjih bode imela prihodnji torek,
25.	t. m. ob pol 11. javno skušnjo, h koji se vabijo vsi prijatelji in dobrotniki. Sklep šolskega I. tečaja bode v sredo,
26.	t. m.; začetek novega šolskega leta pa 3. novembra. Par prostorov je v zavodu še nezasedenih. Katera misli vstopiti kot gojenka, se mora priglasiti vsaj do 1. novembra.
š Lovska smola. Iz Petrovč pišejo: Veleposestnik Jcžovnik iz Arje vasi je naročil svojemu lovcu, redarju Žagarju, naj mu ustreli zajca, ker ga nujno rabi. Žagar je tri dni lovil tega zajca, a ga ni mogel dobiti. Tretji dan pa je prišel domu in komaj se je vsedel, je že zavpil nek fant skozi okno: »Zajca imate v veži!« Psi so namreč prignali nekega zajca in ker se ni mogel nikamor rešiti, je skočil skozi odprta vrata
v vežo občinske hiše. Navzoči fant je hitro zaprl vrata in zajec je bil vjet. Ker pa je bil s tujega lovišča, ga Žagar navzlic temu ni mogel izročiti svojemu naročniku. — Pa ne da bi kdo mislil, da ta dogodek ni resničen!
Razne stvari.
Največja ladja na svetu. Včeraj so spustili v Belfastu v morje ladjo, o kateri trdijo Angleži zmagoslavno, da je največja na svetu. Last je parobrodne družbe White Star Line, ter je namenjena za vožnjo v New York. Ko bo ladja znotraj popolnoma opremljena, se bo v juliju pripodnjega leta izročila prometu. Poroča se, da je ladja »Olympia«, kakor se imenuje, dolga 280 metrov in visoka 20 metrov. Ta morski velikan, ki bo veljal 36 milijonov kron, bo imel prostora za 600 potnikov prvega razreda, 1200 potnikov drugega razreda in za 3200 potnikov v medkrovu. Na tej ladji ne bo ničesar nedostajalo, kar se tiče notranje opreme in razkoš-nosti. Imela bo svoje zimske vrtove in koncertne dvorane, posebno igrišče za otroke, zlatarsko delavnico in damsko konfekcijo, tako da ne bodo ničesar pogrešali milijonarji, ki se vozijo iz Či-kaga in New Yorka v Evropo. Najbolj znamenita pa bo kavarna, ki bo zgrajena v podobi verande na najvišjem krovu, 16 metrov nad morjem, odkoder bo velik razgled preko morja.
Tudi zdravniki stavkajo. Iz Arada poročajo, da so zdravniki tamkajšnje okrajne blagajne začeli stavkati. Policija je prisilila svoje zdravnike, da morajo zdraviti člane okrajne bolniške blagajne, tako, da morebiti stavka zdravnikov blagajne — ne bo uspela.
Proti draginji v Belgiji. V Bruslju in v provinci so se živila in meso tako podražila, da so v nekaterih mestih nastale vsled tega pravcate révolté. V Charleroiu je napadlo občinstvo prodajalce na trgu, ki so morali bežati. Ljudje so pometali po tleh zelenjavo in jo poteptali, ponesnažili maslo in razbili na tisoče jajc. V nekem francosko-belgijskem mestu so ženske ataki-rale prodajalce na trgu. Ko se jih je hotelo aretirati, so se postavile tako besno v bran, da jih je morala policija naravnost vlačiti na stražnico, kjer so pa naravnost zbesnele. Križ je bil seveda še večji, ker so bile med razburjenimi ženskami tudi žene policajev.
| nar Ako še niste, -saj | J pošljite naročnino! {
ians^e
Deželni predsednik baron Schwarz je izdal danes sledeči razglas: »Ker je ituuradni ukaz z dne 31. avgusta 1910. 1. št. 2040/pr., s katerim se je občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljana razpustil, stopil v pravno moč, razpišem na temelju veljavnega odstavka § 87. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljana, (zakon 17. oktobra, dež. zak. št. 31), nove volitve vseh članov občinskega sveta Ljubljane. — To se daje s tem na občno znanje s pristavkom, da se po § 21. zgoraj navedenim zakonom izdanega novega, občinskega volivnega reda za mesto Ljubljana zaradi priprav za. nove volitve (sestave imenikov volivcev) obenem potrebno ukrene. — Da so imeniki volivcev vsakomur na upo-glcd razgrnjeni se svoječasno razglasi po predpisih S 19. 1. c. — Ravno tako se volitev pozneje določi.«
SPOR MED SLOVANI IN LAHI V ISTRI.
Trst, 22. oktobra. Vsled slovanske obstrukcije v istrskem deželnem zboru, se je razdružil tudi odbor, ki je bil izvoljen, da doseže definitivni narodnostni sprorazum v deželi. Lahi se kažejo jako korajžne, češ, da se prav nič ne boje novih volitev.
NOVI PAPEŽEV NUNCIJ NA DUNAJU.
Dunaj, 22. oktobra. Namestu sedanjega papeževega nuncija Granito di Belmonte, ki, kakor znano, v kratkem postane kardinal, bo imenovan za no-
vega papeževega nuncija na Dunaju redovnik Columban B r u g g e r , opat samostana Maria Einsiedeln. Opat Brug-ger je bil rojen leta 1855. v Baselu, v duhovnika je bil posvečen leta 1878. ter je študiral na univerzi v Carlsruhe. Brugger je znan kot fizik in velik ljubitelj ter poznavalec godbe. Opaža se zadnji čas sploh tendenco Vatikana nunciature podeljevati redovnikom.
DRŽAVNI POSLANEC REDLICH PONESREČIL.
Dunaj, 22. oktobra. Vseučiliški profesor, državni poslanec Redlich je v Ameriki pri neki avtomobilni vožnji ponesrečil ter je ranjen. Redlich se je odpeljal z Dunaja v Ameriko, da predava na raznih univerzah in se vozi na ta predavanja z avtomobilom.
AVSTRO-OGRSKA BANKA.
Dunaj, 22. oktobra. Avstro-ogrska banka je zvišala obrestno mero od 4 na 5 odstotkov.
ARGENTINSKO MESO NA DUNAJU.
Dunaj, 22. oktobra. Danes so mesarji in akcijska klavnica prodajali sem došlo argentinsko meso. Meso je bilo razprodano v pol ure, kdor je pozneje prišel, ni nič dobil. Tako je zopet za dva meseca stvar z argentinskim mesom odpravljena, ker prihodnja po-šiljatev pride na Dunaj šele meseca decembra in tako male pošiljatve sploh ne pridejo v poštev. Na prodajališčih so bili burni prizori in je morala policija napravljati red.
ZASEDANJE ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Praga, 22. oktobra. Prva plenarna seja češkega deželnega zbora, ki je bila sprva določena na včeraj, bo sklicana za v petek 28. oktobra, ako se bo do takrat konstatiralo povoljen uspeh v spo-razumnostnih pogajanjih nacionalno-politične komisije in njenih pododse-kih.
DRAVA OKUŽENA?
Osjek, 22. oktobra. Oblast je radi kolere strogo prepovedala vsako rabo vode iz Drave.
VELIKE USTANOVE ZA DOBRODELNE NAMENE.
Praga, 22. oktobra. V Worishofnu je umrl 23. septembra t. 1. Jožef Frietsch, rojen v Pragi, ki je določil v svoji oporoki precejšnje zneske v dobrodelne namene. Tako je n. pr. določil 460.000 K za ustanove slepcem, onemoglim in umobolnim na Češkem. Dalje je Frietsch določil, da se njegovo posestvo v Obernkisu pri Meranu preos-nuje v azil. Oprema hiše v vrednosti 600.000 K se bo prodala ter se bo sku-piček istotako porabil v dobrodelne namene. Ostanek premoženja, okoli milijon kron, je določil za revne sorodnike in razne druge humanitarne namene.
APOSTOLSKI NUNCIJ ODPOTOVAL IZ LIZBONE.
Rim, 22. oktobra. »Giornale d' Italija« poroča: Apostolski nuncij v Lizboni je odpotoval v Rim na poziv kardinala državnega tajnika Mery del Vala. Mons. Aloysio Masella ostane v Lizboni.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA NA FRANCOSKEM.
Pariz, 22. oktobra. Še vedno se skuša povzročiti na vseh železniških progah znatno škodo železniški upravi. Na kolinski brzovlak, ki zapušča Pariz ob deseti uri zvečer, so neznanci metali kamenje pred mostom pri Rue de la, Revolte ter težko poškodovali tovorni voz. Napadalcev doslej še niso zasledili.
ZANIMIVI POIZKUSI V PARIZU.
Pariz, 22. oktobra. Včeraj so se vršili na Eiflovem stolpu zanimivi poizkusi z od stotnika Varona izumljenim aparatom, ki naj bi bil orožje proti aeroplanom. Aparat je kopje, ki se ga vrže iz zrakoplova na spodaj leteči aero-plan ali zrakoplov, ki preseka ovoj, na to pa se razleti neka petarda, ki uniči aeroplun oziroma zrakoplov.
OBDUKCIJA LUCCHENIJEVEGA TRUPLA.
Geneva, 22. oktobra. Lucchenijevo truplo, ki so ga mnogokrat fotografirali, so včeraj obducirali. O obrazu so prej naredili malčcv posnetek. Pri obdukciji se je obračalo glavno pozornost na anatomične spremembe v možganih. Preiskava pa še ni končana. Ker od strani sorodnikov ni došel nikak ugovor, bodo posamezne dele Irupla v tukajšnjem anatomičnem zavodu porabili v študijske namene.
	A p j} 1 j a n 11 poni zk'i : .cehî„r :	-LSI	UTTNE1	Dt ura r. prva največja domača Tcva,.,^,*^ t	
1 Bril		##	m a Meßini fr -.■vrt'	mexportna tvrdka ur,zlatnine—■ zns?mk5: -9" in srebrnine bastna tovarna ur v Švici. •■ .!•.,•., v •<_.•;... .v . 'ivrVnJ :V>-<>/lrJvV.i .'.•• .'V'l^v 'V.* »*• WrJ-ft Cm«	
NEMŠKA NARODNA ŠOLA V
BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 21. oktobra. Naučili minister je javil včeraj magistratu, da je dovolil Nemcem, ki niso ogrski državljani, da si osnujejo šolo v Budimpešti. Vsi grbi in narodni znaki so prepovedani ter se daje magistratu pravica kontrole, da se šola ne razvija v duhu protivnemu ogrski državni ideji.
Kavino zrno, ta žlahtni sad, je dobil tekmovalko, ki je sicer ne bo izpodrinila, to tudi ni nameravano, ki pa onim mnogim, kateri naj ne bi uživali zrnate kave iz katercgasibodi vzroka, znatno olajšuje nje zdrževanje. — Kako se imenuje? — »Franckova« ržena kava z znamko »Perlro«! Ta žitna spe-cialiteta je toli prijetnega okusa, da bi se mogel tudi najbolj izbirčen kavopi-vec sprijazniti z njo; pri pokuševanju skoro ni verjeti, da se v zmletku teh krasnih, na našem domačem polju pridelanih in na poseben način praženih, rjavih zrnih ne nahaja prav nič indijske zrnato kave, toli sličen je okus zvretka. Prijeten grenki okus te ržene kave ima za posledico, da se le-ta čim-dalje temraje pije. Manjka ji onega sladkega okusa ječmenove kave, ki je vzrok, da se ta navadno kmalu pristu-di, in to je posebna prednost naše ržene kave. Ako se primesi še eno nožno ost znanega in priljubljenega »Fran-ckovega« pridatka za kavo v zabojčkih ali zavojih, se dobi zvretek še polnejšega okusa in lepe zlatorjave barve.
Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, to je preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.

Anton Šare
ŠeleflburgoDa ulica iteo. 5
na vogalu Knaflova ulice (nasproti = glavne pošte).	:
Znano najboljše platno za rjuhe, bombaževina, brisalke itd. — Švicarske vezenine. — Znano najboljše perilo. — Najcenejši nakup.
— Opreme za neveste! —
2965
wm g
0
Rodbina Koželj naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po preteku par dni izgubila drugo Cez vse ljubljeno hCerko
Marico Koželj
učenka III. razreda pri sv. Jakobu
ki je danes dne 22. oktobra ob 10. uri dopoldne po dolgi mučni bolezni v dobi 10. let mirno v Gospodn zaspala.
Pogreb predrage pokojnice se vrši v pondeljek dne 24. oktobra ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri sv. Krištofu na pokopališče k svetemu Križu.
Ljubljana, 22. oktobra 1910.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m. sred. zračni tlak 736-0 mm
21
22
Caa opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Slan|e barometra
v mm
7299 27-4 29-0
Temperaturi
po Celziju
Vetrovi
9 9 84 90
si. vzh.
sr. svzh. si. jug
Nebo
■8 S j J»
a. >
dež
dež
77
Srednje včerajšnja tenip. 9 7°, norm. 9 5'.
Preprost, izdaten in stanoviten je cirihe za paritet!
Prosim le za 4 steklenice „Črtne", ker sem z n|lm glede na blesk, Izdatnost, stanovitnost In preprostost porabe |ako zadovoljen. Banjaluka, 15. decembra UM. StS	Podp. O. Mukarovsku.
Dobi K povsod. 1 steklenica K a-—, '/.steklenice K 1 70. Edini izdelovalec I. Lorenc 4 Co., Heb (Eger), Češko.
BILINSKA
K»St_A VODA
Izboru dletiCna namizna pllaCa.
O dobroti Blllnske vode nn| se vpraSa domaČi zdravnik. Dobi se pri Mihael Kastnerju v Ljubljani.	2590
1E-jeva
moka za otroke
Prizunredilno sredshro Za fllrare iobotoi otroke kakorhdi zabolnena želodca. Obrnjen odstranjuje ofroijo drisko loirajtTOniltJk Knjižica: OrrosKahranifevzastonj pri NESTLE Dunaj I.Biberstrasse 11.
Kurzi efektov in menjic
dne 21, oktobra 1910.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar
—julij...........
Skupna 4-2"/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta.....
Avstrijska kronska renta 4o/0 . . Avstrijska investic. renta 3 i/a °/o • Ogrska zlata renta 4% .... Ogrska kronska renta 4o/0 . , . Ogrska investicijska renta 3V20/o Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vlsta........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov Italijanski bankovci Rublji
ČASTITE DAME!
Ne obotavljajte se več in prepričajte se s poskusom, da Pllndčkov
LANOL
dela in hrani krasno in nežno polt. Ako se umivamo z »LANOLOM«, ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti
LANOL
po svoji sestavini nadomešča popolno kremo. En komad »LANOLA« prodaja se za 70 vinarjev. Dobiva se v Ljubljani pri sledečih tvrdkah: Fran Češnovar, Dolenjska cesta. B. Čvančara, Šelenburgova ulica. Emil Dobrič, Prešernova ulica Fr. Iglič, Mestni trg. Ivan Jelačin, Rimska cesta. Anton Kane, Židovska ulica. Ant. Krisper, Mestni trg. J. Krivic, Dunajska cesta. Leskovic & Meden, Jurčičev trg. ,T. Mencinger, Sv. Petra cesta. Matej Orchek, Kolodvorska ulica. Vaso Petričič, Mestni trg. Ivan Podboj, Sv. Petra cesta. Fran Sark, Marije Terezije cesta. Berta Sevar, Sv. Jakoba trg. Mg. Ph. R. Sušnik, Marijin trg. A. Sušnik, Zaloška cesta. A. Sarabon, Zaloška cesta. Anton Škof, Dunajska cesta. Josip Sporn, Sv. Petra cesta. And. Verbič, Turjaški trg.
Izgotavlja edino
JDIlHafolr c. In kr. dvorni zalagatelj . r IlOdkcK, Hradec Hrdlovč, na češkem.
ilns i» trgovine i li m.
Na jako ugodnem prostoru v sredini občine. Mesarija obstoji iz mesnice, klavnice, delavnice, ledenice, hleva in remize za vozove. Gostilna iz dveh velikih prostornih gostilniških sob, kuhinje, kleti in dr. pritiklin. Proda se pa tudi celo posestvo pod jako ugodnimi pogoji iz proste roke. — Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". 3111 3
3126
PO CELEM SVETU
1681
kot elegantni, hitri in zanesljivi so znani:
ioitiili Laurl
tovarna za motorne vozove
Mlada Bolesläv
Zastopnika: Nikodem & Wetzka, Gradec, Kaiserfeldergasse 15.
Perje za postelje in puh
2587 priporoča po najnižjih cenah 52—1
F. HITI pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno Izvršujejo.
Iščem osebo
ki bi bila zmožna vodili trgovino In gostilno.
oziroma ako bi dotičniku hiša ugajala, se pod ugodnimi pogoji z vsemi obrti da V najem ali pa tudi proda. Več se poizve pri lastniku Valentinu D3-bellaku v škcfji Loki.	3105 4
• WM
okroglo lOCO kvadratnih sežnjev veliko, poleg državne ceste v neposredni bližini kolodvora na Jesenicah (Gorenjsko) se pod ugodnimi pogoji proda. Pojasnila daje Viktor Plaliutar p. d. Zaveljcina na Savi St. 1, pošta Jesenice-Fužlne. 3063 4
Trajno nameščenje
s pokojnino

s provizijo in gotovo plačo. Prevzeti je zastopstvo velike tuzemske zavarovalnice s sedežem v Ljubljani. Akvizicijsko delo se ima vršiti v Ljubljani in na Gorenjskem. Strokovno znanje ni neobhodno potrebno, l.ajiki se dobro poliče. Ako se vloži kavcija, se more prevzeti tudi sprejemanje denarja. Ponudbe pod „Dauernde Stellung" na anon-čno pisarno Jos. Heuberger, Gradec Herrengasse 1.	3112
Razprodaja.
Dvojnata okna z železnim okrižjem, duri, vse dobro ohranjeno, kompletno z oboji vred, — popoln izboren štedilnik in par sto štirjaških metrov špuntanih in spahnjenih enostransko pleskanih desk, skoraj popolnoma novih, ter razno drugo se bode prodalo v nedeljo, dne 30. oktobra ob 1/22. uri popoludne v Medvodah na dražbi. 3122
Jubilejne ustanove. §
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko razpisuje za leto 1910: a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 pu 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske ; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 15. novembra 1910, Priloži naj se jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrl ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog oziroma, da je prositeljica onemogla uboga udova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca.
Lepo urejena in dobro Moča
pivovarna
na Kranjskem se proda
s posestvom, živino in vsem gospodarskim orodjem. Tozadevna vprašanja na upravništvo „Slovenca" pod „pivovana". 3120 3
Elektroradiograf „IDEAL"
SPORED: Od sobote 22., do torka 25. t. m.
1. Prekuhavajte vodo! (Znanstveno.) — 2. Roman kmetske deklice. (Draina.) — 3. Satanov poraz. (Fantastno, v barvali.) — 4. Luka šofir. (Jako komično.) — Dodatek ob 7. in '/2 9. uri: — 5. Manevri francoske vojske. (Po naravi.) — 6. Fra Diavolo, (Drama.) — 7. Dimniška cev. (Komično.) - Vsak ponedeljek in petek od 6. do 10. „Slov. Fllh."
V Ameriko
in Kanado
zložna, cena s* in varna
vožnja s QUnarCi Line =
H mi 32	Bližnji odhod:
iz Trsta, domačega pristanišča: Saxonia, S. nov., Pannonia 15. nov., Wetonia 29. nov., iz Li-verpoola: Lusitanija, največji in najlepši parnik, 5./1L, 17./12.1910, Mauretania, 19./11., 10./12.1910,
Pojasnila in vožne karte pri ilndrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega,
Cena vožnji Trst-Ncvv-Jork III. razr. K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek.
Št. 33.041.
3123
da služi
pri trdovratnem kašlju otrok in odraslih najboljše
Thymomel Scillae
Stotine zdravniških priznanj.
Prosimo, vprašajte svojega zdravnikal
1 steklenica K 3-20. Po polti franko proti naprej poSlljatvI K 2-90. 3 steklenice proti naprej no-Slljatvl 7 K. 10 steklenic proti naprej poiiljatvl 20 K.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarni
c. 1. kr. dvor. dobavitelja
Praga-III., St. 203.
Dobiva se v vseh lekarnah. Pozir bi ime sredstva, izdelava
telji In mitveio znimki.
Ustanove za mestne uboge.
Pri mestnem magistratu podati je cesar Franc jožefove jubilejskc ustanove in sicer 2 po 50 K, 10 pa po 40 K. Te ustanove namenjene so onim mestnim ubogim, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada, Prošnje za podelitev teli ustanov, katere je izplačevati dne 2. decembra, vlagati je tuuradno
do 20. novembra letos.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. oktobra 1910.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan.
cele vagone, sploh vse deželne pridelke 3110 kupi Jlnt. Kolenc v Celju. 2
Kova hiša z vrtom
in 2 stavbiščema
jo naprodaj, Kopališka ulica štev. 12 v Ljub-ijani. Poizve se v isti ulici št. 4 ali pri lastniku T. Korbarju v Cerknem, GoriSko. 3096 4
Naprodaj je hiša
z 8 stanovanji in velikim vrtom blizu Ljubljane. Proda se radi preselitve gospodarja. Cena K 15000, en del ostane lahko vknjižen. — Naslov pove uprava lista. 3061 3


III
hiše, njive, travniki, gozd in drugo gospodarsko poslopje, vse z opeko krito, v dobrem stanu tik glavne ceste, primerno za vsako obrt, gostilno ali za prodajalno se proda. Več pove Fr. Vrečar, Sneberje št. 1, p. Dev. Mar. v Polju. 3106
naprodaj je
malo posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji, sadni vrt, njive In travnik, pol ure od Ljubljane, pri veliki cesti, pripravno za živinorejo in mlekarijo. — Cena okrog 6000 kron. — VeC pove Franc Golob na Barju 6t. 53, Ižanska cesta, Ljubljana.	3097
JOSIP STUPICA
jermenar ln sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699	oprave.	52—1
P K Knitpr
I. II» IVUlAClj Ljubljani,
SMnm ulica G. - Najstarejša domača lirik?.
Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi palice za ribji lov, vrvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj.
zastonj in poštnine prosto. 2238
Podružnica avstro-ogrske hanKe
sprejme za svojo hišo v Ljubljani zakonski par brez otrok kot	3107 2
hišnika.
Prosilci — zmožni obeh deželnih jezikov — naj se pridejo predstavit od 12 do 1 ure v bančno pisarno v Knaflovi ulici.
Z novim letom 1911 se odda v najem jako dobro vpeljana
pekarija
biizu tovarne, v kraju, kjer je veleindustrija. Natančnejše v od-vet. pisarni dr. V. Schweitzerja v Ljubljani.	3078 5
3013 1
Za jesen in zimo:
Bluze, spodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in Kse moderne nakitne predmete. Darnske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. IfcjT Kse športne predmete.
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina P. AiagdiČ, Ljubljr
nasproti glavne pošte.
Pn7Ar? PriP°ročam Preč- duhovščini in D/w/xi-! i \}£j\JI • slav. občinstvu svojo ogromno I UAU1 •
zalogo umetno izdelanih
I i
nagrobnih spomenikov
iz Črnega, zelenega granita, iabradorja in belega karar-skega, kraSkega in več drugih marmorjen; prevzamem in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stao-binska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po gako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okoire. Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah.
Z velespoštovanjem	710 (20-1)
IGNACIJ ČAMERNIK, kamnosek
v Ljubljani, Komenskega ulica štev. 26.
Izvrstna prilika za potovanje
V HmERIKO
je in ostane z novimi parniki
VELIKIMI:
Kaiserin Hugusie Viktoria ......
Hmerika.....
Cleoeland .... Cincinnati .... President Lincoln . President Grant . .
1704 1-1 25.000 ton 24.000 „ 20.000 „ 20.000 „ 20.000 „ 20.000 „
Brezplačna pojasnila daje:
FR. SEIMIG
Ljubljana, Kolodvorska nI. 28.
AGAR
dobro izvežban za vodno žago (Venetzianer)
dobi takoj stalno službo pri tvrdki Ivan Doljak, tovarna pohištva, p. Solkan pri Gorici. 3087
Cnfill iz belega hrastovega jSUllt* lesa, trpežni, močni
o
¡3
m
N
•s ü a. o
M Ji
al
M °
B 01 S Ä _ ta ■a M s a
m
odfinena špirita
vinski sodi
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih nizki ceni
Iv. Ä. flvg. Tomažii,
Ljubljana, Marije Terezije cesta
Cene
tsi
o	ar n
ta.	aa
a	>2
ca	a
N —
Si S.
«I
bi n ar
nizke In solidne, toCna postrežba.
Cerkvena slikana okna
v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist tvistavbni in umetni
v tej stroki R112IKS i 115CK steklar, Sv. Petra
nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo.
=aifiii=--~1CTL==U	.=ii=sjj
Hi lltiflf* LjublianaFTPdško!ii°19 |
O ll&an&MmMvA priporoča po znano nizkih cenah
obleke za jesen in zimo
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice. Strogo solidna postrežba.
Za večnost!
New-York in London nista prizanašala niti evropski
celini ter je velika tovarna srebrnlne prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti tu nalog. Pošiljam torej vsako-
mur sledeče predmete le proti temu, da se ml povrne
K 13-80 in sicer: 6 kom. najfinejših namiznih nožev s pristno
angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebr. vilic iz enega komada; 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih žlic; 12 kom. amer. pat.srebrnih bavlnih žlic; 1 kom. amer. pat. srebrno zajemalnico za juho;
1	kom. amer. pat. srebr. zajemalnico za mleko; 6 kom. ang.Viktoria čaSic za podklado;
2	kom. elegantnih namiznih svetnikov; 1 kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najfinejša sipalnlca za sladkor.
42 komadov skupaj samo K 13-80. Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo K 80— ter jih je mod sedaj dobiti po tej minimalni ceni K U*8l). flmeričansko pat. srebro je znano, je skozinskozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da
le-ta inseratnctemeljl na nikakršni slepariji,
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka
znesek in naj nlkdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro. Ki je posebno prikladno kot prekrasno
priložnostno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstva
Dobiva se edino le v A. HírSChbeFQ-a eksportnl hiši amer. pat. srebrnega blaga
pa Bunatt II., MMslfasse 19 S. L. Telefon 1459?.
PoSllja se v provincljo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpoSlje. — Čistilni prašek za njo 20 vin, — Pristno le z zraven natis- -t • njeno varstveno znamko (zdrava ^^ kovina), — izvleček iz pohval, pisem : Bil sem s pošlljatvijo krasne
fiarnlture jako zadovoljen. Ljub-jana. Oton Bartusdi, c. kr. stotnik v 27. pešpolku. — S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. — Ker je vasa garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da ml pot-jjete še eno. Sent Pavel pri Preboldu. Dr. Kanilo BOhm, okrožni in tovarniški zdravnik. — S poslanim namiznim orodjem sem zelo zadovoljen. Mihael Kovačevlč, ravnatelj pomožn. uradov dež. pri vladi v Sarajevu. Sarajevo, 22. oktobra 1904.	3108
• tí
Koncert v Mariboru.
„Glasbeno društvo" v Mariboru priredi s pomnoženim orkestrom, dne 6. nov. t L. ob 8. uri zvečer, po popoldanski gledališki predstavi, v veliki dvorani Narodnega doma
LJUDSKI KONCERT
pri pogrnjenih mizah.	3121
To je prvi poskus „Glasbenega društva", da se uvedejo drugod tako popularni koncerti tudi za naše občinstvo v slovenskem domu. Obiskovalcem slov. gledališča iz dežele se nudi na ta način en sam večer dvojni užitek, tem-bolje, ker se je za ta prvi ljudski koncert sestavil vsestranski in zanimiv program.
„Glasbenemu društvu" pa bo številen obisk vzpodbuda za nadaljno delovanje na glasbenem polju, da bo večkrat nudilo našemu občinstvu po dnevnem trudu in delu nekaj prijetnih uric.
Alfonz Breznik
c. kr. zapriseženi izvedenec In uCItelj „Glasbene Matice".
Ljubljana, Kongresni trg štav. 13,
(poprej Gradišče Stev. 11.) Prva, najstarejša, na)večja ln edina domaČa tvrdka vseh glasbenih instrumentov, strun, (tudi speclalltet) in muzikalij. Najraznoi najcenej. i vrstnih kli
Najraznovrs nejSa izbira in j. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev.
Prodaja na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - 10 letno jamstvo. - Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka, Rfisler, Stelzhammer, H6izl &
Heitzman, Manborg, Horugel in dr. Popravila in uglaSevanja vseh glasbil sprejema najceneje - Vsak Instrument moje zaloge je najskrbriejSe preizkušen.
belega" K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto Dovršene postelje bogato napolnjene, Iz zelo gostega jako trpežnega rdečega.
modrega, belega ali rumenega Inlet-nanking-blaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 20, s pul-.oin k 24; posamezne pernice K 12. 14, 16, vzglavnica K 3, 3-50, 4. - Pernice 180X140 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnica 90X70 ali 80X80 cm K 4 50, 5, 5-50. Spod pernica Iz grndla 180X116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od io K dalje
M. Berger v Dešenicl št. 1009. Češki les.
Za neugajajoče denar naza| ah se blago zamenja- — Ceniki o žimnlcah, odejah, prevlekah iti vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto.	2293
(fatnUtl ** %rfLm&rÜto ytaUri telijo ¿ubrv. po omni O» ttvneat/ÚHf potovaU ruy jv obmej*
rSinivn^Jfmete/^M
v JtfubQan» yíbloáuorsk* uKc*26
aagaam
KV£N ¡H iN DRUŠTVEN ¡H
Jesenlfice novice.
šolsko vprašanje. Sedaj so se pa naši sociji zavzeli za to prevažno vprašanje. V svojem »Napreju« napovedujejo shod, na katerem da bodo precizirali svoje stališče napram nameravani novi šoli. Prav radovedni smo, kakšno bo tisto preciziranje. Socialni de-niokratje vselej precizirajo svoje stališče šele potem, ko je že vsa stvar iončana. To preciziranje pa navadno obstoji le v zabavljanju. Sociji bi bili lahko svoje stališče precizirali na našem velepomembnem delavskem shodu, ki se je vršil glede na novo šolo in kjer bi bili lahko neovirano izjavili svoje mnenje. Pa takrat jih ni bilo; in že menijo, da bodo njihovi zakotni shodiči imeli kak uspeh, se gorostasno motijo. Mi se sploh do danes ne spominjamo niti enega koraka socijev, ki bi ga bili storili za splošno korist delavcev. Ako bi jim pa mi prinesli poln krožnik pečenke in jim jo ponudili pod nos, pa bi zopet zabavljali. To je njihovo preciziranje. Ko smo z vsemi močmi delali za novo obširno šolo, so sociji svoje stališče precizirali na ta način, da so v »Napreju« pisali, češ, da je njim vseeno, naj bo-li šola slovenska ali pa nemška ali pa menda culu-kaferska. Ko se trudimo, da dobijo tudi oni praktično kovinarsko in gospodinjstvo šolo, je njih preciziranje zopet zabavljanje. Pa ne mislijo menda, da se bodo od zabavljanja odebelili? Liberalci in sociji so v zabavljanju res veliki, v delu za ljudski blagor pa ko-marjevo majhni! Šolobarde!
j Z velikim navdušenjem je naše delavstvo vzelo naznanje vest, da je novi občinski volivni red dobil najvišjo sankcijo. Tudi sociji bodo s tem prišli do volivne pravice. Radovedni smo, kako bodo napram temu dejstvu precizirali svoje stališče. Pa saj vemo, da tudi z zabavljanjem. Naj pametnejši sociji že vendar enkrat izprevidijo, kdo dela za ljudstvo in kdo jih vleče za nos!
j Prav pošteno se je spekel zadnji »Naprej«. Poroča, da je predsednik našega strokovnega društva kradel drva in bil zato v Kranjski gori obsojen na več dni zapora. Tu so se pa urezali rdeči. Predsednik strokovnega društva [je velik poštenjak, ki sploh v Kranjski ori bil ni. Strokovno društvo je v taco lepem redu, da nobena socialno-emokraška blagajna ne v takem, ker c. demokratom navadno vedno pre-alo hodi. Spominjamo na listo soci-lnodemokraških defravdantov, ki so o nemški sociji sami izdali pretekli esec. Sociji so pač lepi bratci, in nam e dobro zdi, da je en rdečkar sam zo-et Kristana prav pošteno potegnil, aš dični predsednik strokovnega ruštva je seveda veliko obrekljivo izmišljotino izročil svojemu pravnemu astopniku, da vloži zoper »Naprej« žbo radi častikraje. Bomo videli, kateri socij bo sedaj posegel v žep; gotovo bo imel vsakdo manjši žep nego zik. Od takih dopisnikov se mora pač ;udi vsak socialni demokrat s studom brniti!
j Zopet so se stepli! Ako govorimo d tepeža, so gotovo sokoli zraven. Pre-eklo soboto ponoči so se udarili na esti z nekimi fanti, En sokol jo je do-il po glavi z nožem tako, da ima pre-ezano baroko, drugi pa roko, in še nekam drugam je dobil en »Stih«. Sedaj ežita v bolnišnici in premišljujeta svo-e sokolsko junaštvo. Bo kmalu več okolov v špitalu nego v telovadnici, "arujte se korajžnih ptičev! Pravijo, a bodo sedaj sokoli zateknili nože za ape mesto kurjih peres! Nam je vse-no, kaj in kam si zataknejo.
ssim
——— " alkalična kislina
- -	------ amm..........- J
zdravilni vrelec že stoletja znana v vse!
" in piani organov,
protin , želodčnem in mehurnem kataru. Izvrstni
za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Naj'.oljsa dijeteticna In osvežujeta pijača.
izvirek: Giesshübl Sauerbrunn,
poita'a, zdravilno kopališče pri Karlovih varlh Prospekti zastonj in franko.
so dobiva v vseh lekarnah, večji ti prodajalnicab m trgovinah z jeitvinam
vinom.
Zal ge pri Mihael Kästner- u, Peter Lassnlku In I Sarabonu, Liubljana.	t MM t?
Sprejme se	31C>2
lagajničarka
čn knjigovodstva ki bi opravljala mala pivška dela. Ponudbe jc poslati poštni pre-f1 121 Ljubljana.
m lini m ^===i—
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLU * PONTELLO
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Razlifna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in i i vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornainentov, kipov, fasad, plošč in desk iz ^^ V^k	mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in Samotne opeke.	Jffl
^fe Vsa liela so solidno In strokovnjaSKo Izvedena. Cena najnižja. Jamstvo. Zastopstvo svodav patent .Hiral'
Fotografski umetni zavod
f vi(. Berthold
v LJubljani, Sodna nllca št. 11
XXX X-X-X XXX ■ ■
Izvrševanje vseh v foto-stre
grafsko stroko spadajo-čih naročil kakor: pove-Cavanje, reproduclranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev 2608 itd. itd. 52
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini.
izvrsten
v
priporoča
rêstuija „Pri mii\
Peter Krisch.
Tovarna za koivinskrj blago in zuonoliiinica
J. HILZER & KO.
Dunajsko Novomesto. Telefon 145.
se priporoča za nabavo zvonov, melod. in hormon, zvonila
vsake velikosti in glasit, Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev 111 najboljši materijal. Stojala za zvonov« iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvononje, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni ^ ^	pogoji. Stari nerabni
"r	'	zvonovi se sprejmo
v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pn-znalna pisma. 2375
C. kr. oblastveno potrjeno učilišče
za krojno risanje
Franja? Jesih
Ljubljana, Stari trg št. 28.
Dobi se tudi kroj po životni meri.
LASTNi îZDELEK CRKVENiH PARAfl&NTOV, ZA5TAV. CR-
\J5t CRKUENE POTREBŠČINE
I/ Al AMS ir: * no r Av/A)
V ULUl JULlEU5CiNACE5TA<i3 V/ZORCi iN PRORAČUNI ZA5T0Nj iN FRKO* GOTOVO BLA60 POSiLJAH NA ZBiRO Z OBRATNO POŠTO-NOBENA PRODAjAk NA.TOREj HALA RčŽijA iN NIZKfCENE
''. ';•> ■vlíi'i-v*.
Telefon štev. 16.
Stavbeno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbenotehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbena in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. Priporoča se za stavbena dela vsake vrste.

u Ljubljani
jc lepo sukneno in modno blago v veliki izberi v nad 40 let obstoječi gvanfni trgovini.
R. miklauc, Muiiljana
Stritarjeva ulica št. 5.
Vzorce na zahtevo poštnine prosto.
priporoča svojo veliko zalogo najnovejših pušk in samokresov lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, sulsklh in čeških strogo preizkušenih pušk, katere presegajo glede dela in
tudi glede strela vse druge puškarske izdelke.	-
Posebno dobre so lahke trocevke in puške jeklenimi cevmi za brezdimni smodnik. Velika izbira pušk brez petelinov (Hammerles). Najnovejši topičl, velika zaloga vseli lovskih potrebščin, kakor tudi potrebščin za ribiče, strelivo po najnižjih cenah na razpolago.
Ceniki s itoledarjciu z?.- H stanj la poštnine prosti, m
Kdor želi imeti dobro uro,
naj zahteva z znamko
„uaiioii"
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
2301 20
Popravila
izvršujem najceneje, točno in zanesljivo v lastni delavnici. Od zunaj naročene stvari odpošiljam s povratno pošto.
Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
©©®©©®©@@©©©©©©S-@®®©®@©@©©©©©©©®®
urarju in trgovcu v Ljubljani
delničar in zastopnik švi-oarskib tovarn „Unioa" v Bteln in Genovi.
700 Uhani» prstani, briljanfi.
Sva'.ovaoznano uajiinejše blago po najnižjih
¡S£¡
■ev ©
WAÄÄÄiiW	aa ww w UMMWVUH »ffii,
»8	«	Ji-	s
v kosih (Stückkohle) in orehovnika (Nußkohle) oddaja vsako množino od 50 kg. naprej do celega vagona, kakor tudi
r^z: briketov in razcepljena drva
na sežnje in metre se dobavlja istotam. - Vsako množino, bodisi premog, drva ali pa briketc, dostavlja se franko na dom. Za mnogobrojna cenj. naročila se priporoča z odličnim spoštovanjem
Ivana. Treo,
Stev. telefona 274.	2863	Cesta na Rudolfovo železnico.
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
¿i gsa\sssmw- .inscMasra fxamxasKnamam
Vsakovrstne obleke, površniki, suknje, deška oblačila.
©
©
<s». ©
Lastni izdelki!
Velikanska zaloga blaga za izdelovanje oblek po meri.
Strogo solidne, stalne cene.
Telefon štev. 291.
2514
»»¡«raeres: z^na^ansKSDmísaKtnrj f/ovtssawsst^
najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča
Ivan BaižRli, Piana'
Marije Terezije cesta 11 (Kolizej).
Ravnokar so izšle najnovejše plošče 2,T cm. premera po K 3 50, 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko.	1 1
Proda se radi pomanjkanja prostora lepa, 5 let stara breja
Slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini usojam si kar najtoplejc priporočati svojo obilno zalogo
OBILÄ
Ogleda se lahko vsak dan od 12. do 2. ure pri lastniku Fr. Ravnikarju, tesar, mojstru v Domžalah.	3090
i z najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrb-ništva. - Istotam so na razpolago tudi cementni in kamnitni nagrobni okvirji lastnega izdelka. Izvršitev naročnin, bodisi iz granita, sijanita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja i. t. d., jako točna in z nizkimi cenami!	z odliCnim spoStovanjcm
, kamnoseški mojster, novo pokopališče.
primerna za skladišče se odda v najem. Poizve se na Glincah št. 35 pri Ljubljani.	3041 3
JklE
Hotel Lihurnija
CHarodnldGmvVoloskem)
Edini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesti v bližini postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V hotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dalmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se
iflasijia ITViedoed, najemnica.
II.———=11
efene srajce
hlače, jopice in nogavice za	_
moške, ženske in otroke v	9
veliki izberi pri DlikiavŽU,	W
Ljubljana, Marska ulica. 2799	®
Pekarija, slaščičarna in kavarna
3%
Stari trg štev. 21
Filialke:
Glavni trg št. 6. Kolodvorska ul. št. 6.
1810 (52-1)
M M
m i H
a
a i a
5 M M I H I D H I
ÄGEMTI
koji žele zastopati veiiko banko in se bavati i prodajo garantovanih srečk dobe pri nas velik in stalesi zaslužek. Marljivim zastopnikom dajemo s časoma tudi stalno plačo.	3071 Ponudbe naj se pošiljajo na: Administracijo „Neue Fortuna", Budapest V. Börse, Poslfadi 7&
Za slabokrvne in orebolele
,KÜC
je zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4-BR. NOVflKOVIC, Ljubljana
. ■HHHHMRJ5JHRMBFPWIBimßjaBi
IZPELJAVA
vseli poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
?.a vsa riavna in stranska mesia ta- in inozemstva.
C. KR. PRIVIl BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA
^ M l?»^?!!^ / OSREDNJA MENJALNICA: MUCn V* UII * DUNAJ I., WOLLZEILE 1.
Pn rini-/ni p o Bat|8n, UeSkn Kamnica, Ceika Upa, Brno, Dux, Gabionza, N. Graslitz, Krakov, Lltomerice, Moravski 1 UU1 UZlllUc. 2umberg, MBtiiing, muian, Novi JlCin, Plzen, Praga, Litorse, Dunajsko Hovomesto, Cvltavs.
»n ■■■■	......— — ii «cn<r«f»rhwmimacahbw rrminM. im ■	—
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., 1.1, d.
s ^avarovanie proti Mi pri Mi srefiH in vradn. pasirlav
Prospekte in cenike premij zastonj in frauko.
—_.ll.l.l II..........II IIIMII----- '1
Prvi slovenski pogrebni zavod v LJubljani. Prešernova ul.
Prireia pogrebe od nalpriprosteiše do nalelegantnelše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zagrtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste In lepo okrašene Isseae krste, čevlje, vence, nmetne Telefon 5t. 207. cvetlice. Ilalnlile cene.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo	01 02
Turk in brata Rojina.
Najcenejša vožnja v Ameriko
« «
t-4
M U
Hi
..tsilrfil
oblastveno konceslionl-
raaa potovalna pisarna
za
:: ümeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
5143 52-1
Najcenejša vožnja v j&meriko.
SS
n"
i
ti h B 11 is a a B 11 ft tt a "g
IS
!
H
S3
i
S3
\
53
Ustanovljena 1847.
• v i
£1
£5
S
B B
8
.VII II :: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti,
žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 Najsolidnejše blago.
iS Sa iS B » » a n s a n a g g g|

Betonsko podjetje
Tvornica umetnega kamenja in marmorja
ZHJEC
izvrSuje vsa v to stroko spadajoča kamnoseška dela, kot: stopnloe, klepane In bruSene, postamente, balustrade, ornamente za façade, vrl ia ograje, bangerje, krasne nagrobno spomenika In okvirje, korita in tlebova, cevi za kanale (6—100 cm premera), okvirje za stene v vodnjakih (Sternathov sistem) 1.1, d.
Prevzema kanalizacije In fundamantlranja strojev.
Gospode duhovnike in stavbenike opozarjamo na Carralythov umetni marmor ca obhajllna mize, oltarje, votlvne table, obkladanje sten v oerkvah In veatlbullh — lepota brez
Ustanovljena 1847.
DelnlSka glavnica
60 milijonov kron
Rezervni ln varnostni zakladi
16 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.1868.
tU)IJ HIITUIIIclia Lrxrnsu»
Podružnice v»
Brnu,
Bndjevlcab, Iglavl, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravl,
Olomucu,
Pardublcah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Diuiajn,
L, Hcnengasse 13
II
Bančni prostori s
Via S. Mlcolo 30
Telefon St. 2167
Menjalnica:
Via Haova 29
HIBI
izvršuje vse bančne posle obrestuje vloge na vlažne knjižice po 4 °|0 na tekočem računa po dogovoru.
Kupujo ln prodaja vrednostna papirje, devize in valute. Daje predujme na vrednostne papirje ln blago. Dovoljuje stavbno ln carinska kredite. Daje promese za tu žrebanja. Zavaruje srečke proti knrznl Izgubi. Oskrbuje lnkaib na vseh tuzemsklh ln inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
tor bo rada vdoložuje s svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslovi Živnostonska Trst.
Jlvg. Drelse v Ljiijii
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa s« slavnemu občinstvu ln preCastlti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah ln vzorcih najbolj strokovnJaSkl, solidno ln trpežno po najnižjih cenah. ŽupnlSčem samostanom ln Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
primere pri nizki ceni,
Xyiollth je eden najboljših tlakov za cerkva ln zakristije, za hodniki ln kuhinje, delavnice ln pisarne: tiha hoja, topel, hlgljenlčen, brez Špranj, nezgorljlv, se lahko snažl; v poljubnih barvah, preprosto ali prav elegantno IzvrSen. — Tlakovanje cerkev in vel a cementno-mozalčnlml in hidravličnimi ploSSaml v raznih ličnih vzorcih. — Terrazzo tlakovll Mesto drugih glazlranih ploSč za obkladanje sten pri vodovodu, v kuhinji, v kopalnici, kakor tudi za façade pri hiSah priporočamo izredno lepo in ceno nadomestilo v ooolltu, ki je trd kot marmor, v raznih barvah.
Prole&liranie In Menili žcteioMoiiit M\ S» pT&enKSTotnjiku^S
dnje na željo tudi strokovna mnenja. — V zalogi cement na debelo ln drobno ter „Izollrna masa" zopor vlažnost zidov, na kojo posebno opozarjamo.	771 i_i
LinËlfana, Dnnalska cesta 73.
mizarski mojster v Ljubljani
Dnnajska cesta 19 (Medjatova hiša) : !
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :
za spalne ter Jedilne sobe in salone, šivane vsake vrste. JVCodroce, žitnnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd. : ::
Naročila se točno izvrâujejo.	s:
Cenik s podobami za3tonj in franko.
1339 1
Najcenejša zaloga. n Cene brez konkurence.
r
1842

—n
1842
■w"
Ustanovil euo leta
Slikarja napisov stavbena ln pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dv. Sohonfeldovlh baru v ::: tubah za akademlčne slikarje. :::
= Električni obrat. =

z modernimi, velikimi brsoparnill la
LJniilim čez Antwsrpen v New-York In čez Untwerpeo v Boston.
je prooa
Na nnSih parnlklh «Finland», «Kroonland», »Vaderland», «Zeelnnd», .Lapland", „Menoml-na", .Maniton", .Gothland", .Marquette" in «Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med flntwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajlte za 2, lin 6 oseb, za vsakega potnika eminent-negn pomena in traja vožnja 7 dni.
OH iz Ljubljane vsak iorok popoldan.
Naša proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri «Starem tiSlerju» 183 (52—11
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna in komptoir: Miklošičeva cesta št. 6, ! Delavnica: Igriška ulica št. 8. - - Telefon št. 154.



1812
Ustanovljeno leta
1842

L/k
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, Sledilnega mazila za hra-::: slove pode, karbolineja itd. ::s
priporočava se tudi slavnemu občinstvu za vsa u najino stroko spadajoča dela v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino in po najnižjih cenah. :::
*	¡k:	-»-
Pohištvo vsake vrste
najenostavnejših do najumetnejših.
Skladišče tapet, oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog
Ustanovljeno leta 1857
Zavod za pohištvo in dekoracije :
DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 10
Velika izbera pohištvenega blaga itd.
Enostavne in razkoSne ženitne opreme v najsolidnejSi izvršbi.
Uredba celih hotelov in
kopališč.
Telefon št. 97
921
Najcenejše
dežnike in solnčnike
610 52-1
domačega Izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
Josip Vidmar ¥ UMm
Molijo«, stari trg su. Prešernova ulica st.4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
i
Hiš
mm:
Marifin trg štev. 1.
Največja zaloga naftinešših
— barv =====
7.a umetnike, od dr. Schonfelda & Co.
Fi.ne oljnata barvo za študije, akvarelne trde in tekače, tempera barve v lubah, pastelne barve. Razr obarvnakreda, Zlato in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, srebro in alnminium v listih. Štampilijsko barva. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tnši. Slikarsko platno in papir. Paleta, škatlje za študije. Čopiči za : umetnike, slikarje in pleskarje. ::
slikarski vzoroi im papir zavzoroo po najnižji ceni, najnovejše in modeme suhe, kemične —- prstene ln rudninske barve. -
:: Priznano najboljše in najizdatnejše ::
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje -in hišne posestnike itd., priporoča =
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Hrnežev, lakov ln steklarskega kleja.
Prodaja najboljšega mizarskega =

pv
¡lic
ipbljana, Olesžisi trg sfi. n
priporoča največjo zalogo krasnih
nadrobnih vencev In frakov z napisi.
Zunanja naročila so izvršujejo hitro in točno.
ikST Cene brez konkurence, V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
M0m slomača slovenska tovarna peči.
Založnik
zveze ces. kralj.
Ustanovljena leta 1868.
¿m
avstrijskih državnih uradnikov
A, VEČAJ, LJUBLJANA
Trnovo, Opekarska cesta - Veliki stradon št. 9
priporoča vsem stavbnim podjetnikom in slav. občinstvu svojo veliko zalogo naj-trpežnejših in sicer od najmodernejših prešanih in poljubno barvanih do najpri-prostejših prstenih peči različnih vzorcev, kakor: renaissance, barok, gotske, secesion itd., kakor tudi štedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka
po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvežban. 26—1	Za samostane In župntšča znaten popust.	1222
•AVzassMaooBBE •
gssQS5B3r¿ec
Insr.TZErasa
wer Hm& "mm
po najnižji ceni,
samo boljše vrste,
aiabastra In stukaturneßa za podo-365	barje ln zidarje.	52—1
Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike.
ft)
--M
Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ämeriko je s parniki
iz
IE!
4/ Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur.
prve vrste
Tečna ¡£&®sfs*ežba ¡nižje cene -
31 52-1
Cerne
irgouec z arami ter za-
prisežesi! ssänijski cenilec.
LJubljana. Woiiova ulica štev. 3.
lohuke,
v najnovejših faconah in velikih izberah priporoča 147 52—1
Ivan Soklič.
Založnik c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Pod trančo št. 2. Postaja ele
ro
S
a ■
B O
.-te*



im&M&jmm
s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Cacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: heim der Große. :: ::
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vožne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886—58
Edvard Tavčar-iu, v Kolodvorskih ulicah št, 35.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in Washington, nudi naše društvo posebno ugodno
izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor; Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Stambilije
vseh vrst za urade, društva trgovce itd.
Anton Ccrnc
graver in izdelovatelj kavčuk - štambiljev
LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 6.
Ceniki iranko.
var
F. L. P.
F. L. POPPER, Chrudim, Češko
Izdelek nedosežen glede trpežnosti, elegance in priležnosti torej najboljši izdelek monarhije, kar priznavajo vsi merodajni strokovnjaki. Naj torej nikogar ne premotijo hvalisanja z drugih strani, vsak naj kupi le čevlje z znamko F. L. P.
- Samoprodaja za Kranjsko:
wtfMwaiMBBBS*
Znamka F. L. P.
Julijo Štor, Ljubljano, Prešernova ul. 5,
Znamka F. L. P.
830• 52 1

Modna trgovina Hnton Schuster
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 7, Ljubljana.
Soüldno Sriago.	nizke cene. 2541 Uzorci poSSntne prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, tirolski loden, flanela, parhent, platno, Sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
z vso opravo in koncesijo, tudi za knjigoveznico se iz proste roke pod ugodnimi pogoji proda ali tudi v najem da; ponudbe sprejemata gg. 21. Umck v Brežicah in H. Stanzer v Krškem. Le resnim koinpe-tentom so vse informacije na razpolago.
Najnovejša trgovina glasovirjev 2711
G*; Iurncnli Prvi I» edini Ccšlto-slov.ugia-■ 4 • j hi aoen Sevalec glasovirjev in trgo~vec v Ljubljani, Sv Petra cesta Stev. 62 a, s 1. novemb. Poljanska c.i3, kjer poveča svojo zalogo, priporoča glasovlrje, pianine in har-raon je nepresežne v dobri kakovosti glasu in solidni sestavi edinole slovanski izdelki od 450 K višje, harmoniji pu od 150 K višje. Vsa v to stroko spadajoča popravila, kakor tudi uglaševanja vseh sistemov glasovirjev izvršuje po jako nizkih brezkonkurciiCnih cenah. Imenovana tvrdka vzame stare glasovirje v račun z3 najvišjo ceno ako se pri nji kupi nov glasovir.
Za vsak pri njej kupljeni instrument jamči imenovana tvrdka 10 let. .Glasbeni Matici" in drugim slov. zavodom uglašuje glasovirje edinole konnsionirana tvrdka jurisek.
»n—irwwwii:ii>ni]Mnirwi I IIIIUH ; ■■IIIIJMIIIIII
Naprodaj sta • V
nova, eden 100 cm, drugi 150 cm visok. Cene po dogovoru pri Franc Tomanu, podobarju in pozlatarju, Valvazorjev trg št. 1, Ljubljana.	3007
Najstarejša slovenska tvrdka te stroke.
lini.....umni Obstoji žo nad 38 let. imiimiiimm
imejiteljica zaloge cerkvene obleke in orodja
Ljubljana, Woifove u8. 4
si usoia javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da Izdeluje natančno po naročilu in predpisili vsakovrstne bandere, baldahine, plašče, kazule, pluvijale, dalmatike, velume, albe, koretlje, prte itd. itd., sploh vse
kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila na vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila.
¿igoisvliajoc Miro m aa>poitei.«|čo posirežbu pros> u se pn 2587 naro^nth izvoli o?iratl na crvo Hom3Čo Trdko ^ j
se odda za november-termin, obstoječe iz 5 sob z vsemi pritiklinami in porabo vrta v 11. nadstropju, Bleiveeisova cesta štev. la, Natančnejše se poizve pri hišniku ali lastniku istotam.	29fl0
ustanovljen 1856
priporoča svoja izvrstna namizna
J
Iii KD III
I

Zaščitna znamka „Sidro"
Unlment. Capslcl comp.
NodomssteH za Sidro - Pain - E^peller
i
je splošno priznano kot Izvrstno bol blažujoče In odvodno mazilo pri prehlajenju Itd.; cena 80 v., K 1-40 in K 2-— se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemljejo le originalne steklenice v škatljali z našo zaščitno znamko „Sidro" potem ?
— —i ^
sc je gotovo prejel orig. izdelek. Dr. Richterjeva lekarna pri „zlatem levu" v Pragi. EUzabetna ccsta štev. 5 nova.

Dianaiska cesta št. 13 poleg „Figooca"
se priporoCa prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojniStvom kakor p. 11. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetissga steklarstva in slikanja m steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričovala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.

Se priporoča za izdelovanje kožuhov vseh vrst, kakor tudi damskih jop, Uolerjev, mufov. V zalogi ima vedno veliko izbero vseh vrst kožuhovine. Sprejemajo se popravila vseh v to stroko spadjjočih predmetov. Dzdeluje se vse po najnižjih cenah.
5
esia 21
išbhshbhbsnsnssits
Štev. 16.226,
3113
Pri mestnem magistratu kot odgonski postaji v Ljubljani je spo-polniti službo

lniz akc. 01
Edina slovenska kžs!avoda
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesib za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna temveč je tudi osvežujoča
namizna
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namen«.
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod la Tolstovrško slatino! Vsaka slo venska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.	2921
m		
	tehk® dobi	
	tako i z mesta, kakor z dežele	
	Jfen^aSSHlosO kot zlate in srebrne žepne ure in verižice, prstane, uhane itd.	
	na obroke	
	pri zlatarju Ja ^eccSiief	
	v Ljubljani, naspr. glavne pošte.	
!	Cene zmerne. Postrežba točna.	
m 2714 it.		
Ta služba je provizorna. Plača znaša letno K 1250.
Za vsako spremljanje gnancev se plačajo še posebne pristojbine. 7. '■' ->••!; ^nrosti, znanju slovenskega in nemškega jezika v govon	izični sposobnosti opremljene prošnje je
do 5. novembra t. 1.
vložiti pri mestnem magistratu v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani 13. oktobra 1910.
2657	gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce .n irans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna za železne, ieine in Mike prehiti po lastili i planil ¡ML
tksr Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. 3
lik: 1 Mila, \m, CiSiira iiüoa i Silit | |
liripavost, katar in zasližeiije, oslovski in
dušljivi kašelj nič družega, kakor fino dišeče:
Haiserleve prsne haramele s mssL
pmb cnill) notarsko poverjenih izpričeval od ¡¡dravniko' ¿¡g, «¿rl J*UU in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. Gx> Zavoj 20 ln 40 vinarjev. Ovojček 60 vinarjev.
Dobi«e: Ljubljana, lekarne: Trnkoczy, Sušnik, 1'iccoli, Leustek, Bohinc, Gižinar; drogerije: Kane, Cvančara (.. Adtija")— Lekarni : 1'irk, Idrija; Bergman Novo mesto; Andrijančtč, N'nvo mrlo; Hus, Vipava; Wacha, Metlika; Roblck, Radoljica; Brilli, l ilija; Savn i k, Kranj; Daccarik, Postojna; Močnik, Kamnik; Burdich, 2982 škofja Loka; Roblek, Tržič; Ko.'clj; Jesenicc. ^
vešča slovenščine in nemščine, navajena tudi trgovine, želi premeniti službo. Ponudbe na upravništvo pod „Zanesljiv".	3009
ES

3100 Proda se iz proste roke ki obstoji s hiše za tri stranke, goveji hlev, svinjaki, klet itd., vse v dobrem stanu, poleg tega se nahaja precej velika njiva in travnik ia prostor bi bil ugoden za vrtnarstvo. Cena temu posestvu znaša 12.'100 k. Na željo sc proda pa tudi cn del njive ter go.i navedeno poslopje za znesek 9.000 k. Plačilni pogoji so zelo ugodni. Podrobnosti o tem sc izvedo pri g. Mart. Pozmanu, posestniku v Brš-liuu št. 244, p. Novomesto (poleg kolodvora).
musiiiHiHSiimms
3075
Intelig.
3-1
gospodje ¿11 dame ¡j
vseh stanov po celi avstr.-ogrski monarhiji, Bosni in Hercegovini, ki bi hoteli
proti proviziji
namestovatl ali zastopali solidno tknl-nicvi |>ri prodaji zasebnikom, naj poS-lje o svoje naslove po šifro „Tkal-covna 2'190" na anonCno pi:arno;
F. mil PRftt Ferdinandova !f. 4. CgšHp.
i V. ' Vtf
m
m
reiis
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
tovarna zarezanih streSnikou ponudi v vsaki poljubni množini patent, duojno zarezani
trešnik-zakriuaš
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem Marzola".	iso
Em odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
iiiST ifcST Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti.
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis.
Spretni zastopniki se i££eJo.
Kamnoseški izdelki iz marmorfa za cerkuene in pohiii^ne oprane, spominki iz marmori&, granita aii sšfe-nita, apno žioo in ngašeno se dobi pri
ii Ljubliana::
Toni Jsgsr, Ljubljana, Židovska ul. 5
■>prejema bolnike in to moške na živcih bo-, tehajoče. - Cene zmerne. - Ceniki zastonj Or. Fran Ceh, pošta Gornja Kungota pri Mariboru.	2736 12
Specialna trgovina finih ročnih del. -
Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. izvršba točna in jako cena.

Kuhati ne znajo
to smo konštatirali vselej, ko so se postavile na mizo Pekatete, ki niso šle posebno v slast. Zahtevajte zastonj kuharsko knjigo pri tvrdkiPrva kranjska tovarna testenin v 11. Bistrici.
637
Trgovina z moko in «as»^	deželnimi pridelki.
Na drobno in debelo.
Vf
iTL®
LJUBLJANA
Vsak dan sveže žgana kava.
2851 10
a iÄ? W rAf W W W ^	r W ^ JSSSS •«!		
			
Zaloga
in
sirskega laškega brinja.
						
			v^mč j1-*			

KONGRESNI TRG 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KONGRESNI TRG 19
sprejema hranilne vloge vsak d e 1 a v n i k od 8. do
12. ure dopoldne in jih obrestuje ===== {JO
01 brezodbitka, tako, da dobi vlagatelj od vsakih vloženih 100 K 2 |0 čistih 4 K 50 v na leto. Rent. davek plačuje društvo samo. Druge hra-nilnične knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7>l2 letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, ozir. mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolžnice in menice
tCST Od 1. januarja 1911 obrestovale se bodo hranilne vloge po 43 4°/0
Dr. Fr. Dolšak 1. r.,	Prelat fl. Kalan I. r„	Kanonik I. Sušnik 1. r.,
zdravim, v L|ubl|ant, podpredsednik.	predsedniK.	podpredsednik.