Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 22. novembra 1957 MARIBORSKI Štev. 266. Leto XI. (XVW.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo iu uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din / Oglasi po cenika / Ogla* se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 3+2=3 Ozrimo se kamorkoli, pa bilo celo v Pjavkaršnje do črepinj zdrobljeno social-Rt> življenje, — oni zakon, ki edini nudi Pogoje zgodovinskemu razvoju, se uveljavlja vselej in prav povsod, čeprav sc da je že davno pokopan. Zakon vza-Je'iuiQsti je nepremagljiv. Čimbolj pa pronica naše vsestransko ‘Oživljanje in uveljavljanje preko ozkih domačih meja in čim večji je obseg na-potreb, tem bolj smo navezani drug na drugega, tem bližje smo si drug drugemu. Interesi nas lahko po eni do neke ttlere razdvajajo, a istočasno in mogoče ^opazno po drugi zbližujejo. To je nuj-u°st zakona vzajemnosti, nujnost težnje v življenje, razvoj, napredek. Poldrugo stoletje sem je zaplula zgodovina v smer rastočih dajatev in obremenitev nižjih socialnih plasti po uprav-celicah: občinah, deželah, državah, 1 Jini jih naprtijo neposredno ali posred-lf0- Ta telesa morajo kriti svoje skupnostne potrebe socialnega značaja in po-•skati vire — v jtej ali oni obliki — dav-**• davščine, takse — pri svojih članih. *° je razumljivo, je bilo in bo vse do-,ci- dokler bo živ zakon vzajemnosti. Pri tem pa gre za dve važni vprašanji: so te dajatve pravično odmerjene, 0 Je: so li v pravem sorazmerju z gospodarsko zmožnostjo obdavčenih; dru-Če niso, — je li splošno koristno, se davčni vijak s silo zajeda v meso Cl' plasti, oziroma koliko časa more še Vrsitj svoje »uspešno« delo? Pcav je, da so tudi v tem pogledu ne-Dr c mične naravne norme, ki počasi, a ^urno križajo in preprečijo obsedenost Pozitivnih norm ali zakonov. Pravkar so ^žave na koncu slepe ulice nenormalnih “avČnih obremenitev, ki jili moremo bra-; Dod vsemi mogočimi naslovi; in to ministre, narodne gospodarje, so-‘°'oge in prav tako tudi davkoplačeval-e' Zgodovina takega davčnega navija-Ja iz prejšnjih stoletij nam nudi dokaze, da niore to izzvati zelo težke posledice. Nedavno se je bavil s tem vprašanjem lr*ncoski publicist Lauzanne v »Mati-u«, kjer je razmotrival o davčni formu-kot resničnem rezultatu davčnih ukte-®0v iz preteklosti: 180 —8;= 102. 3 + 2 t7 'n 3 — 1 = ^esn'čnost teh formul odkrepuja s temi izvajanji: ( Upravitelji državnih financ naj uvažu-da ima davčno-obvezna moč svoje eje. To nas uči Anglija iz 1. 1840. Da vravnovesi svoj proračun je nalagala j edno večje davke, večala stare, uvaja-takse in carine itd. Toda položaj se slabšal. Končno je Peel poročal par-•tKntu, da je ta praksa neuspešna in bo eba zahtevati namesto več — manj. ako da bodo dobili več. Uvidevni in praktični Anglež je torej opravil ali znižal takso na 700 vrst bla-- kar je znašalo osem odstotkov dr-re.VI!5Ka Proračuna. Državna blagajna je ir»S|Ze*a usPeh: dohodki so dva odstotka 10? I?rejSnje- ToreJ J°rmula: 100—8 = fr takrat so v Angliji pobirali 1.90 Ca ■ a davka in carine, leta 1841. pa so rino znižali za 1.25 franka. In kaj je let ^'^ica? Ker je konzum v istem Ju lu,rastcl dvajsetkratno, so se temu •tnerno dvignili tudi državni dohodki, •j rimer iz Francije: L. 1871. je skušal * ler Povečati državne dohodke s povi-'^»jeni poštnine od 0.15 na 0.25 franka, m .flnie* usp<5'ia' ^er se je pisemski prost zmanjšal za polovico. Za ta neuspeh p Lauzanne nastavil formulo 3 + 2 = 3. 0 ^'leje so znižal, pristojbino na prejšnjih ^ 'V spet 80 se dohodki podvojili po ‘°rmuli 3 — 1 = 6. Laval in Tardieu zapletena v zaroto! PARIZ, 22. novembra. Najnovejša odkritja v raz-krinkavasnju desničarskih pučistov so pokazala, da je devet aretirancem pripadalo tajnemu direktorlju, ki naj b* s pomočilo zelo razpredene tajne organizacij izvršil državni udar in prevzel oblast v državi. Sedaj je tudi ugotovljeno, katere štiri osebe so vodilne pri tej zaroti. Znamenja kažejo tesne stike z desničarskim uporom dne 6. februarja 1936 in pa z razpuščenimi »Ognjenimi križarji«. Ni nobenega dvoma, da so v zaroto zapleteni ne ■amo Tardieu, Laval »n De la Roque, ampak tudi številni svetovno znani finančni magnati. Celokupna organizacija zarote ter izgraditev podzemskih utrdb je stala ogromne zneske. Dokazano je, da so finansira!; zaroto Rotschild, Ford in nekateri drugi domači finančniki. Kar je zbudilo največjo pozornost, je dejstvo, da sta v celo zaroto zapletena tudi Laval in Tardieu. Potemtakem bi bil nedavni znani proces samo maska, s katero naj se levičarska vlada v pozornosti obrne k drugim stvarem in da se v javnosti napravi vtis nepremostljivih nasprotstev med posameznimi desničarskimi vodilnimi osebnostmi. UsodMt ždmahk®, kM&Mt&ia pei SeviSii: 49 tttdvik, 160 tamemk Sotitdni ofa&ttoik PARIZ, 22. novembra. Potem, ko je že general Queippo de Liano v svojem radijskem govoru sporočil vest o usodili železniški katastrofi v Andaluziji, ki je zahtevala veltiko število človeških žrtev, »a doznavajo sedaj nekatere podrobnosti o tej železniški nesreči. Nesreča se je pripetila na kolodvoru v Ala- nisu v provinci Sevilla. Neki potniški v-lak,- v katerem so bili pretežno vojni 1 ujetniki, je trčil v tovorni vlak. Razdejanje je bilo strahotno. Pretežna večina vagonov potniškega vlaka je bila v razvalinah. Doslej so izkopali 49 mrtvecev. Število ranjencev je preko 100. CUaHtkdaiit k Betiut! LONDON, 22. novembra. Povabilo, ki ga je pred odhodom v London predal lord Halifax nemškemu zunanjemu ministru Neurathu za poset Londona, smatra tukajšnji tisk kot ugodno znamenje za potek razgovorov lorda Halifaxa v Berchtesgadnu in Berlinu. Nekateri listi napovedujejo celo, da bo Hitler povabil predsednika britanske vlade Chamberlaina v Nemčijo, vendar bi {a poset ne prišel v poštev pred pričetkom leta 1938. Sovjetska Rusija se (teifteautfana vojM... MOSKVA, 22. novembra. V svrho pospešenega izobraževanja častnikov za sovjetsko vojsko, so se, kakor se dozna-va iz verodostojne strani, v severnem kavkaškem vojaškem področju, organizirali prvi tečaji za podčastnike. V teh tečajih se lahko pripravijo v štirih ted- nih na častniške izpite. Sledila bo organizacija -Učnih tečajev tudi po drugih | vojaških okrožjih. V inozemskih krogih smatrajo, da gre za splošno pospešen tempo pri oblikovanju in spopolnjevaniu sovjetske vojske. I/ Btusiiu lajna ftcfojakia md Halatand itt psankovti LONDON, 22. novembra. Vsi londonski listi poročajo o tajnih pogajanjih med katalonsko vlado in generaloip Francom. Listi trdijo, da so pogajanja zelo napredovala in stopila v resno razvojno dobo. Pogajanja so v Bruslju in sicer med predsednikom katalonske vlade! Companysom samim m predstavniki, ki1 jih je tjakaj poslal general Franco. HattftilU JHivutov - JeSev VARŠAVA 22. novembra. Tukajšnji listj prinašajo <;elo zanimive vesti o novih aretacijah v vrstah sovjetske diplo- Torcj aut-aut: ali pomakniti davčno prakso na pravilno osnovo, ali pa — razočaranje. Tudi pri nas bi bilo treba tega uvaževanja. macije. Opozarj« sc, da jc nastal radi tega med Litvinom in notranjim komisarjem Ježovom težak konflikt, radi česar je položaj Litvinova precej omajan Nekateri krogi računajo z umikom Lit vinova in bo v tej zvezi najbrže odpo klican tudi pariški poslanik Potemkin. Vprašanje minimalnih mezd v gozdarski Industriji. V Banjaluki se je na zahtevo industrijcev vršila konferenca med zastopniki gozdarske industrije in delavstva. Konferenca se je bavila ž novimi določbami o minimalnih mezdah v gozd. gospodarstvu v vrbaski banovini'. Ban vrfoaske banovine je z naredbo določil kot minimalno mezdo Din 2.75, zastopniki gozd. industrije pa so na konferenci zahtevali, naj se ta naredba spremeni in sicer naj bo minimalna mezda Din 2 za uro. Zastopnik delavstva je dejal, da delavstvo ne more sprejeti predloga industrijcev, ker so se cene življenjskim potrebščinam v zadnjem času dvignile za 24%, dočini znaša povišanje mezde z banovo uredbo samo 8%. Konferenca ni rodila nobenih uspehov, ker so zastopniki industrije in delavstva vztrajali pri omenjenih stališčih. Samo še 237.000 brezposelnih je v češkoslovaški, to j. za 204,000 manj, kakor v preteklem letu ob tem času. 1 milijardo frankov je določila francoska vlada za zvišanje uradniških plač. Ta znesek bo krit iz prebitkov državnega proračuna. Ženam, državnim uradnicam naj se vrnejo draginjske doklade. »Ženski Po-kret« je imel v sredo' zvečer v Beogradu širši sestanek s članicami vseh profesionalnih organizacij v državni in samoupravni službi, ki so bite z uredbo o povračilu doklad z dne’ 1. oktobra pri svojih dohodkih prikrajšane. Istočasno so bile po vseh večjih mestih v državi podobne konference. Na sestanku v Beo gradu je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri zahtevajo ženske organizacije, naj se vrnejo ženam državnim uradnicam odvzete draginjske doklade. Ta zahteva je tembolj upravičena, ker so se življenjske potrebščine v zadnjih mesecih občutno podražile. Ženam v državni in samoupravni službi naj bi se v celoti vrnili prejemki, ki so jih imele pred ured bo iz leta 1935. (Po »Slov. Narodu« št. 265.) Brezposelnost v Nemčiji. Urad za posredovanje dela in zavarovanja proti brezposelnosti poroča, da je v mesecu septembru padla brezposelnost za celih 40.000 na 469.000 oseb. Tu niso vračunani oni brezposelni, ki so zaposleni pri zasilnih in javnih delih in ki so v delovnem taboru, število brezposelnih delavcev ne izkazuje letos v septembru porasta, temveč baš obratno upadek za 30.000 oseb. Omenjeni urad pojasnjuje ta pojav s tem, da celotno število uradništva in delavstva zmanjšuje smrt in invalidnost letno za 50,000 oseb. Od omenjenega števila 469.000 brezposelnih pripada 157.000 oseb na one, ki niso popolnoma zmonži dela. Poročilo urada govori tudi o drugem važnem pojavu, in sicer, da je pri današnji brezposelnosti v Nemčiji zaposlenih veliko število inozem-cev in število tega delavstva še narašča. Od lani se je povečalo to število tujega delavstva od 227.384 na 274.599 oseb, t. j. za 20.8%. število inozemskega poljedelskega delavstva pa je naraslo od 55.653 na 64.976 oseb ali za 21.1%, jftgfflltfC ze spomenik blago* mmmmmmm ookojnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini* tel j a v Mariboru. Pisarnat Mestno ooglavarstvo, Rotov-Ški trg l. soba št. 6 a PMukt Skledo pomij v glavo V št. 47 celjske »Nove dobe« beremo: »Burna trgatev grozdja v Zrečali. Dne 10. oktobra, to je en dan po obletnici smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, je bila v gostilni gospodarske zadruge v Zrečali trgatev grozdja % veselico in godbo. Kolikor nam je znano, je bilo ta dan prepovedano prirejanje zabav. Sresko načelstvo v Konjicah baje ni izdalo dovoljenja. Ker pa je glavni funkcionar in šef gospodarske zadruge gosp. kaplan Radanovič, so si gospodje pač kar sami izdali dovoljenje. Tudi na občini so šele po veselici prijavili veselico. To pa zaradi tega ker je na veselici prišlo do hudega pretepa. Pri tem pretepu so sodelovali celo takšni, ki so bili predlagani za učitelje telesne vzgoje in celo odborniki občine, izvoljeni na listi JRZ. Največja nesreča je pa bila za prireditelje, da je pomotoma dobil skledo pomij v glavo neki častiti gospod, ki se je tudi motal med pretepači in jih spravljal ven. Seveda na policijsko uro niso mislili. Vse je bilo veselo, tako da sta oba gospoda pozabila, kje so vrata iz gostilne, in tudi v nogah sta imela tak »fergift«. da jih skoraj niso več nesle. Ce želijo gospodje, borno pa še drugič bolj natanko pisali o tej zadevi, imamo mnogo materiala na razpolago. Pripomnimo še samo to, da v trgovini omenjene zadruge, kakor tudi v gostilni delajo prav dobre kupčije. Vse to vodi gosp. kaplan, ki je zaradi bolezni perozioni-ran, a je za kupčije še kar sposoben. Lokali naših trgovcev in gostilničarjev so prazni, davke morajo pa vseeno plačevati, čeprav dela zadruga največ kupčij.« **!>• rTVTag* Otv&s,šš@¥ L Umetn&sinega tedna v Mariboru Vi. razstava »Brazde" v Kazini Včerajšnja slovesna otvoritev VI. razstave kluba »Brazda« v veliki kazinski dvorani je bila lilkrati svečan pričetek I. Umetnostnega tedna v Mariboru. Izredno številna kulturna publika s predstavniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblastev ter raznih ustanov in korporacij z mestnim poveljnikom gen. C. Sta-no ji o vicem na čelu je povzdignila prisrčno kulturno slavje, ki ga je s toplim, idejno prežetim pozdravnim uvodnim nagovorom otvoril dr. Ivan Šorli, predsednik Umetniškega kluba v Mariboru, iz katerega sredine je vzkliknila ideja tega I. Umetnostnega tedna v Mariboru. Otvoritelj kvalitetno prvovrstne razstave je opozarjal številne navzoče, da ne gre soditi razstave po merilih, ki so upravičena za ugodnejše okoliščine in večje narode, četudi se vendarle ob motrenju našega kulturnega snovanja usi-ljuje vtis, da so to stvaritve, ki se lahko dosazajo kvečjemu v sredini, kjer živi 15 do 20 milijonski narod. Toda tudi umetnost potrebuje napoja, kakor vse druge rožice na tem svetu. Rosa ne zadošča, je pa tudi dobra. Radi tega gre topla zahvala banovini in mariborski mestni občini, ki sta s primernim prispevkom porosila vzvišena stremljenja mariborskih likovnih umetnikov, ki so se s svojo šesto razstavo tako lepo in dostojno predstavili mariborskemu kulturnemu občinstvu. Z otvoritvene umetniške slovesnosti se je odposlala udanostna brzojavka Nj. Veličanstvu kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. .Sledil je ogled razstavljenih del, ki so zbujale splošno občudovanje in toplo priznanje. Skupno je razstavljenih 52 del, ki kažejo krepko rast, umetniški razmah in močan vzpon razstavljajočih likovnih umetnikov. Razstavili so svoja dela Franc Golob (4 lesoreze), Karel Jirak (11 olj), Ivan Kos (6 akvarelov in 4 olja), Albert Sirk (8 olj in 2 akvarela), Zoran Mušič (7 olj) ter Vladimir Stoviček (6 plaket in 3 kipi). Obširnejše strokovno poročilo objavimo v eni prihodnjih številk. Že sedaj pa lahko rečemo, da zaslužijo razstavljajoči umetniki vsestransko polivalo in priznanje. Razstava ostane odprta do 9. decembra in zasluži, da se Mariborčani s po-setom in odkupom razstavljenih umetnin oddolžijo našim mariborskim likovnim umetnikom. Druga pomembna prireditev Umetnostnega tedna bo literarni večer v Ljudski univerzi v sredo 24. t. m. idioma Tedaj ni bilo pomislekov ... »Slab nasvet za preosnovo ljudske šole. Pod tem naslovom polemizira »Domovina« 4. X. z »Gorenjcem« predvsem zaradi poučevanja srbohrvaščine, ki naj bi se poučevala po mnenju dopisnika v »Domoljubu« šele na višji stopnji. Pred vojno — pravi »Domovina« — se je ubijala v glavo nemščina otrokom na večrazrednih šolah že od III. razreda dalje. In tedaj niso imeli ljudje, ki imajo toliko pomislekov in izgovorov proti srbohrvaščini, nobenih pomi-in nasprotstva proti temu.« Ni važno »SLOVENEC« ČITATELJEM: V uvodniku štev. 265 a navaja »Slovenec« med drugim: »In vendar nekdo po teh vprašanjih po našem narodu zbira »pristaše« in vrta za »nasprotniki«. Ni važno, kaj sodiš o revščini v Halozah, ampak — ali se ti smilijo sirote v Španiji in na Kitajskem, dasi se prvo vprašanje tiče Slovenca, drugo pa človeka. Tudi ni važno, kaj sodiš o agrarnem vprašanju Prekmurja in koliko ga poznaš, ampak — agrarno vprašanje v Španiji, to je ločnica, po katerem se sodi, ali spadaš med demokrate ali med »fašiste«. Nekdo ta vprašanja peha naprej in jih sili v naše narodno telo in zdi se, da je ta »nekdo« tisti večni »oče laži«, ki je v zadnjih desetletjih dobil organizirano obliko in ki povsod hoče izzvati razdor, da bi potem razbite ude naroda zbral v svojo židovsko bisago.« ČITATELJI »SLOVENCU«: Lepo, ginljivo modrujete očka »Slovcnec.« Poslušajte sedaj naše modrovanje: »Ni važno, kaj sodiš o revščini v Halozah, ampak — ali se ti smilijo sirote med zamorčki in misijončki, dasi se prvo vprašanje tiče Slovenca, drugo pa človeka. Tudi ni važno, kaj sodiš o agrarnem vprašanju v Prekmurju, ampak — agrarno vprašanje v Mehiki, vatikanske zadeve, bengalski zvonovi, romanja v Rim itd. Da, da očka »Slovenec«. Zakaj se niste spomnili tiste iilare resnice: Si tacuisscs . . . Nekdo pač ta vprašanja peha naprej in jih sili v naše narodno telo in zdi se, da ta »nekdo« tisti ki povsod hoče izzvati razdor, da bi potem razbite ude naroda zbral v svojo .... bisago.« Se strinjamo! JW&m državni prorač® pred-ložen narodni skupščini Uganka Črno-rdeče je, naočnike ima, pijano je in pleše. Kdo je to? (Iz Dr. polja.) predvideva sledeče postavke: Razdelitev državnih izdatkov: 1. vrhovna državna uprava: dvor . . . .................... kraljevo namestništvo . senat ..................... . narodna skupščina ..~.T... predsedstvo vlade. . . .„ državni svet . . glavna kontrola civilna hiša................. ... pisarna kraljevih redov . . razni izdatki .;. .... ..... . 2. Pokojnine: . ..... ... 3. Invalidnine: .......... . 4. Državni dolgovi:. . ....... 5.Ministrstvo pravde: . . .... 6. Ministrstvo prosvete: . . . 7. Ministrstvo zunanjih zadev: 8. Ministrstvo notranjih zadev: poveljstvo žandarmerije: 9. Ministrstvo financ:. . . 10. Ministrstvo vojske: ...... 11.Ministrstvo za zgradbe: 12.Ministrstvo za promet:. .... gradnja železnic: . . . uprava drž. železnic: . rečna plovba:................. 13. Ministrstvo za pošte: . . . 14. Ministrstvo za kmetijstvo: . 15. Ministrstvo za trgovino: 16.Ministrstvo gozdov: ...... 17. Ministrstvo soc. politike:. . 18. Ministrstvo telesne vzgoje:. 19.Rezervni krediti: . • F* T* 24.180.000 4,200.000 15.190.000 49,127.968 35,426.648 4,015.573 11,472.064 3,096.958 522.879 27,856.328 1.018,716.200 103,490.835 1.015.073.936 394,882,600 939,134.374 153,918.865 242,633.429 358,523.740 837,138.150 2.772,165.957 215,245.536 42,335.993 252,172.281 2.206,842.982 94,744.938 418,105.159 126,481.469 51,580.828 457,580.762 244,005.850 18,864.695 40,000.000 Din ■(-) Din <—) Din ( + 1,750.000 Din) Din (+53.700 Din) •' Din (+668.468 Din) Din (+190.135 Din) Din (+611.671 Din) Din (+326.035 Din) Din (+3.380 Din) Din (—) Din (+2,716.200 Din) Din (—) Din (—4,823.059 Din) Din (+35,430.700) Din (+68,388.096 Din) Din (+7,239.683 Dinj Din (+20,596.857 Din5 Din (+42,282.709 Din) Din (+90,370.380 Din) Din (+313,000.0000 Din) Din (+41,421.591 Din) Din (+12,301.460 Din) Din (+68,302.991 Din) Din (+307,941.606 Din) Din (+2,331.628 Din) Din (+38,726.748 Din) Din (+16,538.357 Din) Din (+6,500.000 Din) Din (+166.031.668 Din) Din (+25,000.000) Din (+6,100.000 Din) Din (-) Skupno:........................................12.180,000.000 Din ( + 1.270,000.000 Din). Do prihodnje nedelje pa je situacija prvenstveni tabeli naslednja: SK Železničar 10 6 1 3 31:23 Čakovečki SK 9 5 2 2 29:15 - ISSK Maribor 10 6 0 4 35:21 - SK Mura 9 5 1 3 28:15 1 SK Rapid 10 5 0 5 20:25 W Gradjanski 10 0 0 10 4:48 ČSK : Gradjanski 4:0 (2:0) Za tekmo med lokalnima rivaloma je vladalo precejšnje zanimanje. Zmagalo je moštvo, ki mu je zmaga po poteku igre pripadala. Oba nasprotnika sta igra* la zelo fair ter je bila tekma tudi oko lepa. Gradjanski je igral zelo pO' žrtvovalno. toda proti tehnični premoč* . nasprotnika so bili igralci brez mocu CSK je imel svoje najboljše moči v zao-njih formacijah, prav tako tudi Gradjanski. Rezultat ustreza v glavnem znanj** obeli nasprotnikov, lahko pa bi bil ^ se večji, če bi napadalci ČSK znali izrabiti zrele situacije. Tekmo je dobro sodil g. Nemec iz Maribora. Ostale nogometne tekme Celje; Olimp:Atletiki 1:0 (0:0). Trbovlje: Amater:Celje 1:1. Tekma ic bila v 35. minuti prvega polčasa rad* incidentov prekinjena. Ljubljana: Kranj:Reka 2:1, Mars:Sk>' vam 5:1, Hermes:Jadran 6:1. Zagreb: Nemzeti (Budimpešta):Hašk 1:0. Beograd: Gradjanski :BSK 2:0. Tek Osvobojen ja za Vahtsrjev pokal Razpis teka Osvobojenja skozi mesto Maribor, ki ga priredi športni klub Železničar Maribor v sredo dne 1. decembra 1937 ob 10.30. uri za prehodni pokal tvrdke Vahtar, v spomin narodnega borca »Toneta Valitarja«. Start je točno ob 10.30 na Koroščevi ulici (pred bivšim igriščem ISSK Maribora). Proga vodi P° Koroščevi ulici, Maistrovi ulici, Zrinjskega trga, Kolodvorski ulici, Aleksandrovi cesti do cilja na Trgu svobode. Skupna . | dolžina proge znaša caa 1810 in. Pravico starta imajo verificirani in neveri?*-cirani člani vseli v JLAS-u včlanjenih klubov, člani ostalih klubov, Sokoli, vojaki in dijaki — slovanske narodnosti. Prijave brez prijavnine je poslati najkasneje do 30. t. ni. do 12. na naslov: Vladimir Venuti, podružnica Celjske posojilnice, Maribor, Aleksandrova ulica ll* Upoštevale se bodo samo pism. prijave. Nagrade: zmagovalec prejme prehodni pokal »VaMarjev pokal«, ki ga brani £• Štefan Germovšek, SSK Maraton, Maribor. Ostalih pet placiranih tekmovalcev prejme častna darila, oziroma diplome-Vsi startajoči pa dobijo spominske trake. Častno pokroviteljstvo prireditve ie prevzel g. mestnik poveljnik Maribor-Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih Jugoslovanskega lahkoatletskega Saveza. Prodaja nagrad zmagovalcem se vrši takoj po končanem teku‘na Trg** svobode. Tekmovanje se vrši v vsakem vremenu. — SK Železničar-Maribor. Sftfutm fjfauje Zadnie faze tekmovania za &rwnsiwo marib. okrožja Čakovečki SK na drugem mestu v prvenstveni tabeli — Kdo bo tretji? iSSK Maribor ali SK Mura Letošnje prvenstveno tekmovanje v mariborskem okrožju LNP gre h koncu. V Mariboru smo z nogometom končali že preteklo nedeljo, preostali pa sta še dve prvenstveni tekmi, in sicer med Ča-kovečkim SK in Gradjanskim ter med Čakovečkim 'SK in SK Muro. Včeraj ie bila na sporedu tekma med Čakovečkim SK in Gradjanskim, ki se je vršila v Čakovcu, tako da je ostala le še tekma med ČSK in Muro, ki se bo odigrala prihodnjo nedcfljo v Čakovcu. Izid te tekme zanima predvsem tudi ISSK Maribor, kajti v slučaju neodločenega rezultata pride kot tretji tekmovalec v ožie tekmovanje LNP, ki se prične meseca marca leta 1938, SK Mura. Sicer pa je v Čakovcu proti ČSK težko zmagati in je malo verjetno, da bi prišlo do že omenjenega stanja. VSBKSBRBSESEUiMBRGSKMHHi Knjižnica v Sokolskem domu. Zanimanje za lepe knjige v Studencih čim dalje bolj narašča. Javna knjižnica Sokolskega društva ima v primeri s prejšnjimi let* rekordno število Obiskovalcev, zato .,e sedaj uvedla izposojanje knjig poleg srede in sobote od 17.—19. ure zvečer v nedeljo od 10.—12. ure dopoldne. » tem bo omogočen obisk tudi tistim. jim med tednom ni bilo mogoče. Ejutmmke trnke Prvi sneg smo dobili po vsej naši okolici v četrtek ponoči. Zapadlo ga je 3 c • Volitve. Banska uprava je za 19. d • razpisala volitve v novo občino Ljii mer, ki je nastala v zadnjih komasacij občin. . Premestitev. V Mursko Soboto je P* meščen iz Ljutomera prometni ura g. Marcel Košir. Odličnemu in Pr’ ljenemu uradniku želimo na nje® novem mesitu obilo uadovoljstva. meščen je tudi prometnik Bogomi pinger iz Radgone v Radeče. faaeš&tske m M&Uški M&am Miadina za mladino! Prav je, -da se naša mladina, v katero polagamo ves naš up i-n nado, živahno ■»s uspešno udejstvuje tudi na glasbeno kulturnem polju. To stremljenje dora-sčajoče mladine aam je v polni meri pobelila včerajšnja mladinska prireditev v unionski -dvorani, ki jo je priredilo Podporno društvo za revne učence v Mariboru pod okriljem Pomladka Rdečega križa. Mariborska mladina, njihovi starši in vzgojitelji, so se v častnem številu odzvali vabilu tega humanega društva *er dobro zasedli prostorno unionsko dvorano. Podporno društvo je za ta mladinski nastop angažiralo naše najmlajše godbenike mladinskega orkestra žel. glasb, društva »Drava«, učenke in učence obeh ritk. meščanskih šol ter male harmonikarje. Skrbno in tovrstni prireditvi primerno sestavljen spored je otvoril mladinski orkester Drave pod taktirko mladega 'n nadebudnega akad. glasbenika g. n i 11 k a Druzoviča ml. z Druzovi-cevimi »Narodnimi poskočnicami«. V drugi točki nam je občuteno in zanosno deklamirala odlomek iz Župančičeve ■d) um e« korajžna Jerica Čehova, učenca I. dekl. meščanske šole, nakar je orkester izvajal svojo drugo in obenem zadnjo točko »Pravljice in pripovedke«, pb katerih so mladi orkestraši izvabil: 'z svojih glasbil prijetne, blagozvočne in sanjave melodije Komzakove skladbe. Z 'ajatolim nastopom dekliškega zbora (8 rajalk in številčno izredno močan dekliški zbor izvaja ob spremljavi ge. Za-cherlov.e Volaričeve »Slovenske mladenke je bil ob skrbni predpripravi ge. T e p 1 y j e v e in Z a c h e r 1 o v e učinkovito zaključen prvi del včerajšnje prireditve ob živahnem ploskanju tiso-čev mladih rok. V drugem delu nas je presenetil nič manj skrbno uvežbani Živkov deški zbor II. deške meščanske šole, ki je ubrano odpel Maroltov »Oj ta vojaški boben«, Pregljevo »Uspavanko« in Adamovičevo »Jurjevanje« ter bil za svoja izvajanja deležen toplega priznanja vseh navzočih. Točka za sebe, ki se je nagibala k tehnični izpopolnjenosti, pa je bila solistična točka marljivega učenca glasbene šole »Drava« C. Verons-k a, ki je v svojem violinskem solu ob Druzovičevem spremljevanju na klavirju dovršeno odigral Kelerjevega »Sina pustinje«. Celoten spored lepo uspele mladinske prireditve so z zadnjo točko drugega dela zaključili Šušterši-čevi mali harmonikarji, ki so korajžno in strumno ter z raznimi pevskimi vložki odigrali lepo število naših narodnih popevk. Prirediteljem, kakor tudi vsem sodelujočim gre čast in priznanje, ki ga delimo tudi odrasli s priznanjem naših mladih obiskovalcev tovrstnih mladinskih prireditev, ki jih zlasti v našem obmejnem Mariboru v zadnjih letih občutno pogrešamo. Odprta noč in dap so groba vrata. Umrli so: v Jadranski ulici 77letna so-Proga Vpokojenega nadučitelja plemeni-la, blaga gospa Rajh Roza, v Razlagovi 24 baron, polkovnik Dojlier Mirko v 72. letu svoje starosti, v Smetanovi 48 pa ?61ctna Garb Marija, vdova po železničarju. Pokojnim svetal spomin, preostalim naše iskreno in toplo sočutje! Iz policijske službe. Policijski stražnik Hi. razr. je postal stražnik pripravnik l>ri tuk. policiji Anton Čampa. Ne rednem občnem zboru A. D. »Triglava« v Zagrebu, ki je bil dne 13. novembra 1937, se je izvolil sledeči odbor: predsednik Jamšek Pavel, med., pod-Preds. Durjava Maks, teh., tajnik Kveder Marjan, med., blagajnik Tomašič Marjan, med., gospodar Womer Ivo, vet., knjižničar I. Železnikar Vinko, me-d., knjižničarka 11. Lapajnar Nuška, med., ‘"‘Iri v ar Dekleva Nojmil, teh., odbornik pernic Tone, agr. Nadzorni odbor: Šalamun Branko, med., Prah Lea, tih, Cestnik Ivan, med. častno razsodišče; Poljanec Joža, teh., Mravljak Uušan, med. Krvav likof. V neki gostilni v Melju so imeli delavci, ki so zaposleni pri gradnji neke nove stavbe, svoj običajni likof. Pri jedi iu pijači se je družba razgibala in je postajala od trenutka do trenutka živahnejša. Med glasnim govorom 'u živahnimi gestikulacijami, ki so ob takih prilikah običajne, je dala beseda besedo, tako da se je nenadno vnel prepir, Mkom katerega je segel nekdo po železom drogu in zamahnil z njim po glavi kletnega delavca Stanka Nerata, ki se ]e Pri priči zgrudil v krvi in nezavesten J'a tla. Nerata, ki je zadobil težje poškodbe po glavi in pretres možganov, so mo-ridi reševalci odpremiti v tukajšnjo splo-bolnišnico. Nepošten trgovski potnik. Trgovec Jurij Kokol iz Maribora je prijavil policiji, p je pred mesecem izročil nekemu 37-etnetnu trgovskemu potniku A. M. ko-e,kcijo z blagom v vrednosti okoli 800 dinarjev Ker se M. že mesec dni ni ja-v'k domneva trgovec, da je kolekcijo Prodal. Išče ga policija. Nočno |eUarnlško službo imata ta tc-e" Maverjeva in Vaupotova lekarna.* .^adnii čas je, da se prijavite za »Put-"jkov« žlet v G raz dne 25. novembra ^etrisk) z luksuznim in kurjenim avtogram Izredna priložnost za poset gledališča; gostujejo znane filmske in operetne zvezde z Dunaja: Louse Kar- dusch. Friedl Czepa in Hanns Schott-|chobinger v znani opereti »Zakaj ia-rikš Cherie?«. Vožnja in vizum le Din 100.—. Izkoristite redko priložnost! Prijavite se takoj pri »Putniku« Maribor-Celje-Ptuj. Ker je ukradel 45 dinarjev — 3 leta robije. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča jo danes dopoldne obsodil 401etnega krojača Josipa Ogrizka iz Prepolj na 3 leta robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, ker je dne 30. septembra 1937 v Ritoznoju ukradel Frančiški Dob-nikovi denarnico s 45 Din gotovine. Ogrizek je bil radi tatvin in vlomov že večkrat predkaznovan. Pri današnji razpravi je svoj greh priznal, izgovarjal pa sc je, da je to storil v skrajni stiski, ker je bil lačen... Zadnji čas je za prijavo za »Potnikov« izlet z luksuznim kurjenim avtokarom v Gradec v četrtek, dne 25. novembra. Vožnji in vizum le 100 Din. Zasigiirajtc si mesta! Prijave pri »Putniku«, Maribor-Celje-Ptuj. Žemlje po cesti. Na vogalu Franko-panove in Valvazorjeve ulice sta trčila skupaj s svojimi dvokolesi 231etni pekovski pomočnik Andrej Sikovič in 28-letni delavec državnih železnic Franc Predan. Pri padcu sta oba kolesarja za-dobila manjše poškodbe na obrazu, pa tudi obe kolesi sta se močno poškodovali. Pri karamtoolu se je košara s pe- civom iu željami, ki jo je imel Sikovič na hrbtu, prevrnila po blatu, tako da je bilo vse pecivo pokvarjeno. Smrtna kosa. Na Pobrežju, Sokolska ul. 15, je preminil v častitljivi starosti 72 let bičnikar Peric Vincenc. Žalujočim naše toplo sočutje! »Lopovščine« je naslov domači noviteti, ki jo študira mariborsko gledališče za Umetnostni teden. To je druga Šnu-derlova stvar, ki pride na mariborski oder (pred leti je bila vprizorjena njegova »Povest o rajski ptici«). So to tri zelo duhovito pisane enodejanke, ki pa so vendar tako povezane med seboj, da tvorijo eno celoto. Radi tega igrajo tudi v vseh treh isti igralci. (Kraljeva, Kovič Pavle in Nakrst), režira pa Jože Kovič. S posebnim vlakom na Dunaj od 11. do 16. decembra. Vožnja samo 265 Din. Krožne vožnje po mestu, izleti na Leopoldsberg, Kahlenberg, »Nočni Dunaj« z obiskom Koblenza in Grinzinga, izlet na Semmering (z žično železnico na Rax itd.) Prijave pri »Putniku«, Maribor-Cclje-Ptuj. Spiošnia preskrba ptic preko z‘tne. Prišel je čas, ko tudi preko zime nam zveste ostale ptice ne dobijo več zadostne prehrano in ko postanejo navezane tudi na pomoč človeka, kateremu preko leta več koristijo, kakor splošno mislijo vživalci le ptičjega petja. — Dozdaj smo se radi sistematičneje preskrbe ptic tudi pri nas skliceval; na inozemske zglede, zlasti na Nemčijo, kjer je preko vse države žo zdavno točno organizirana vsa preskrba ptic. — Naj v Jugoslaviji vsaj Maribor mudi prvi slični poskus! Vsaj za mesto in bližnjo okolico: vsi parki (tudi Magdalems-ki) vsa pokopališča, obe Kalvariji i.dr. V mestnem parku so se šele zdaj postavile gajbice — ampak prazne! Na Kalvariji je neznani zlikovec odnesel pri spomeniku postavljeno gajbo. Dozdaj je večina preskrbe (vsaj s starim kruhom) v vsem Mariboru navezana na tri stalne darovalce: Kavarna »Central«, pekarna Witlaczil in prodajalna »Zlatorog« in na znano osebo kot skrbnika. Treba pa je vso preskrbo postaviti na širšo in organizirano podlago. Že med tem pa naj za krilate revčke bolj ko doslej skrbijo tudi ostali prijatelji, če lic drugače, vsaj z ostanki kruha. Naslov skrbnika za Kalvarijo, del mestnega parka, starega mest. pokopališča v uredništvu. Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek predava docent dr. Stanko Gogala iz Ljubljane o pomenu življenja za vzgojo. V tem prvem predavanju iz pedagoškega cikla, ki ga priredi univerza, nam bo predavatelj pokazal vse tako mnogoštevilne strani življenja, ki imajo delež pri naši vzgoji, očrtal nam bo njen pomen za maše kulturno udejstvovanje ter označil razliko od dresure. »Rad bi imel tvoj foto« je naslov najpopularnejši pesmi iz nove češke operete »Pod to goro zeleno«. Je to pravi »šla-ger«, ki ga ponovno igrajo vsi orkestri. Ko ga pa sliši na odru, ga bo povzela tudi mariborska mladina ter ga žvižgala in prepevala. Nekoč so odmevali po ulicah dunajske popevke, danes pa so vzeli Če- fhm Union kino. »Ramona«. Prelepi film v naravnih barvah v nemškem jeziku. — Film doživetja, ki navdušuje vsakogar. Ponedeljek, 22. novembra: Zaprto. Torek, 23. novembra: Zaprto. Sreda, 24. novembra ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Red D. Četrtek, 25. novembra ob 20. uri: »Pri treh mladenkah«. Red C. Prihodnja noviteta, ki jo pripravlja mariborsko gledališče, je ciklus Al. Šnu-derlovih treh' enodejank pod skupnim naslovom »Lopovščine«. Ta zanimiva In napeta novost se vprizori v okviru Umetnostnega tedna in bo premiera to soboto. Radi obolelosti nekaterih igralcev in zaposlenosti vojaške godbe pri polkovni slavi, je ta torek gledališče zaprto, pač pa igrajo v sredo 24. t. m. zelo uspelo Schurekovo »Pesem s ceste«. Red D. hi Dunajčanom tudi na km polju vodstvo iz rok. Rokoberferae atrakcije Sq razburjenje Rokoborbe, za katere vlada v Mariboru precejšnje zanimanje, so se pričele v soboto na vročih rokoborbnih tleh v unionski dvorani. Prvi, otvoritveni nastop je privabil v unionske prostore lepo število ljubiteljev težke atletike, da prisostvujejo otvoritvenemu nastopu mednarodnih rokoborcev, ki sc borijo za evropsko rokotoorbiio prvenstvo. Letošnje prireditve bo povzdignila zlasti navzočnost našega jugoslovenskega mojstra in borca Pera Kopa. V soboto so se preizkusili v rokoborbni spretnosti Celjan Franc Doberl in Avstrijec Štefan, češki mojster Mrna ter Italijan Kecler in Madžar Czaja s poljskim mojstrom Olšov-skim. Zmagala sta Štefan in Czaja, medtem ko je borba med Mrno. in Kcclerjem ostala neodločena. Večer je bil, kakor običajno, zaključen s prerekanjem in razburjenjem. Tudi snoonje borbe so bile precej razgibane in živahne, zlasti cb spoprijemu nefair borečega se Madžara Czaje in Avstrijca Štefana, ki pa se je za Madžarove surove izpade temeljito revanžiral. Borba je ostala neodločena, pač pa je, Olšovski podlegel Peru Kopu, Celjan Doberl pa Italijanu Keclerju. Ljudi je bilo silno veliko in se z velikim zanimanjem pričakujejo za nocoj napovedane borbe, še bolj pa novi borci, ki so sporočili svoj prihod. Drevi senzačna borba: Kdp— Mrna. Požigalec Koren — versko blazen? K sobotnemu poročilu 'o požigalcu Josipu Korenu dodajemo iz zanimivega poteka razprave sledeče podrobnosti: Pred zaključkom dokaznega postopanja pa je Koren nenadoma zopet vse očitane mu požige priznal, razen enega in sicer dne 31. avgusta 1936 v Vrhlogi pri posestniku Štefanu Lahu. Podrobno je opisal, kako je ha 24 poslopjih zanetil požar. Dejal je, da je zažigal radi tega, da bi ljudem pomagal im da bi prišli do denarja, da bi si postavili, lepša poslopja. Nato so bile zaslišane nekatere priče. Obtoženčeva žena je izpovedala, da Se njen mož bil zelo pobožen in da Se hodi! vsako nedeljo v cerkev in k večernicam ter na misijone. Stalno je doma čital sveto pismo in čestokrat govoril o sodnem dnevu, ki da bo kmalu prišel. Mati obtoženega Korena je dejala, da je bil čudak in da ji je vedno pravil, naj se pripravlja na sodni dan. Posestnik Žunkovič, pri katerem je bi! Koren pri požigu zasačen, je dejal, da je prišel kritičnega večera k njemu naravnost od spovedi ter dejal, da mora sedaj delati pokoro. Drugi posestniki, ki so bili za- slišani, so izpovedali, da je bil Koren zelo pameten mož in da niso pri njem nikdar opazili, da bi bil duševno bolan. Naposled je predsednik senata prečital neko pismo, ki jo je obtoženi Koren napisal in v katerem pravi, da je opazil znamenja bližajočega se sodnega dne. Končno je sodni zdravnik dr. Zorjan podal svoje izvedniško mnenje, v smislu katerega slika Korena kot zelo nadarjenega človeka, ki je popolnoma zdrav, pač pa precej ciničen. Tudi ni našel pr: njem nobenih znakov verske blaznosti. Sledila sta nato pledojeja državnega,tožilca in branitelja ter je naposled Koren prosil predsednika senata, naj ga preiščejo še drugi zdravniki, češ da čuti, da ni popolnoma zdrav. Senat se je nato umaknil k posvetovanju, ki je trajalo pol ure, nakar je predsednik senata s. o. s. dr. Turato razglasil sodbo, o čemur smo že poročali in v smislu katere jo Josip Koren kriv, da je zanetil 24 požarov m se obsodi na 15 let robijo ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Koren je sodbo mirno sprejel. Umor r»a E^osjem vrhu Iz Marenbcrga nam poročajo, da je bi! na Kozjem vrhu umerjen gostilničar Karel Rozman. Orožniki vršijo temefjHe po'zvedbe. Ob zaključku lista nam podrobnosti zločina še niso znane. HMM ■ Bjau.igg V Ljudski univerzi predava v četrtek 25. t. m. g. dr. F. Vatovec o gospodarskih ozadjih sodobnih političnih dogodkov. Predavanje bodo pojasnjevale tudi številne zanimive slike. Mmm VKeemmmmam ■ Bratom v posnemanje! Več članov telovadcev, samih delavcev, ki k-omaj zaslužijo za vsakdanje potrebe, je skleni- lo, da se udeleže zleta v Prago. V to svrho odrajtajo mesečne prispevke za zletni fond, obenem pa še bodo odplačevali obroke za nabavo krojev. Zdravo! Proslava ujedinjenju. Da ustreže splošni želji Članstva in krajevnim prilikam, proslavi letos Sokolsko društvo dan ujedinjenja že na predvečer 30. nov. po predpisanem vzporedu s primernimi deklamacijami, recitacijami in pevskimi točkami, katere bo izvajal naš priljubljeni pevski zbor »Radosti«, ki bo istotako sodeloval pri krstni predstavi Mohorjevega »Rešcnja«. K proslavi so vabljena tudi vsa druga društva. Zdravo! ž&gfofg te&efokUM vesti Jezov vdrl s ilani GPU v zunanji komisariat in stikal po predalih Litvinova LitvinOvom na eni in Jezovom kot diktatorjem Čeke na drugi strani. Ježov Je dal, kakor znano, aretirati nekatere sovjetske poslanike radi suma, da so skupno z Litvinovom delovali proti Stalinu. Sedaj je sledna druga faza. Včeraj v nedeljo je dal Ježov v svojstvu šeLa GPU obkoliti zunanji komisariat z oddelkom GPU, nakar ie sledila preiskava po zanesljivih uradnikih. Stanovanje in pisarniški prostori Litvinova so bili preiskani od 6. zjutraj do 20. ure. Zaplenjeni so bili števifali dokumenti, ki jih ie proučil sam JežKuo je ta človek? Koiga mislite?« je vprašal nestrpno Everard. 'Imenuje se Leon Goti je,« > Torej govorite o Armaudi Lauson?« oprav o -njej.< »Toda kaj ima ona opraviti t gospo •Kuran?« ' »Stvar je zelo preprosta, dragi prijatelj, kajti Armanda ni hči gospoda Lau-sona.« >Ali je to mogoče?« O i1-ni sem se nocoj popolnoma zanesljivo prepričale -In mislite, da it Armanda hči gospe Kuran?« »To je gotovo.« ; • »Toda kako si razlagate?« »Takoj vam vse pojasnim. Gospod Lnusots se je seznanil z osebo, kateri je gospa Kuran izročila svojo- hčer v vzgojo. Ko se ie natančneje poučil o premoženjskih razmerah te deklice, je kmalu spoznal, da bi sc tukaj napravil lep dobiček. Šel je večkrat v London, se siia- zastopnik Fale inž. Gregorič, člani načelstva in nadzorstva zadružno elektrarne na Ptuju s predsednikom dr. Fer-mevcem. Trg Sv. Vida je bil že v popolni zimski temi, le pred kapelico sredi trga je brlela starodavna leščerba. Ko je po omenjenem pozdravu mala Ilovše-ikova izročila predsedniku dr. F e r-mevcu šopek nageljnov in vrgla ie-ščerbo ofo tla, je zasvetila prvikrat električna luč. Ko je zadonela koračnica iz ojačevalca, so se gostje podali v okusno okrašeno Ilovškovo dvorano, kjer so bili razni govori. Doslej so priklopljene vse hiše trga Sv. Vid, sledi pa postopoma elektrifikacija vasi Pobrežje pri Ptuju, Hajdine in pozneje tudi levega dr. bregu. Ravno pri tej akciji se je pokazalo ikot edino pravilno, da se vrši elektrifikacija na zadružni podlagi. Ptujska zadružna elektrarna je nedvomno ena najmočnejših električnih zadrug v državi. V zvezi z grozotnim. nbijstvom staršev Franca Žnidariča Iz Muretinc, ki je še vsem v spominu, so v soboto dne 20. jal z gospo Kuran in ji živo slikal nevarnosti, ki prete deklici s strani njenih sorodnikov. Pozneje se je oženil z Ar-mandino vzgojiteljico in dosegel, da je gospa Kuran privolila, da je ostala Armanda do svoje polnoletnosti pri njem.« »Ako je taka zadeva, bo on zahteval dedščino?« »Najbržc.« »To je treba preprečiti.« »Tembolj, ker ako se nama načrt posreči, bova zaslužila, gospod Morton, kakor sem že preje dejal, dva milijona.« »Toda kje ste izvedeli vse te skrivnosti?« »V Lausonovi hiši je živela kot gospodinja stara gospa, ki je vse to vedela; in nocoj sem slišal njeno izpoved, da je Armanda ‘hči gospe Kuran.« »'Kako se mislite sedaj lotiti dela?« ie vprašal Everard. »Davi sem v bližini Tulona najel prazno hišo zelo na samem, daleč od vseh cest.« »Kaj bi z njo?« »Mislimo si, da pride gospodična Armanda v to samoto; naslednjega dne bo hči gospe Kuran izginila in nihče se ne bo spomnil, da bi jo šel tja iskat...« »Toda to jo umor, kar zahtevate od mena!« je vzkliknil Everard. »Tiho!« ga je prekinil gospod Balkanu »Ko bo stvar končana, nas bo čakal voz' in preden prično stvar preiskovati. Senat se sestane k parduevnemu zasedanju v ponedeljek 29. t. m. Predsednik vlade dr. Stojadinovic je sprejel v svojem kabinetu v znn. ministrstvu drugega podstarešino Sokola kraljevine Jugoslavije Dj. Panukoviča. Umrl je v Ljubljani Albin Prepeluh, znani novinar, publicist in javni delavec. Svetal mu spomin! Novi poveljnik Beograda je armijski general Peter Kosič. Je zelo sposoben častnik široke kulture, ki ima odlično kvalifikacijo za najvišja mesta v vojski. Razbojnika Urbanča so včeraj popoldne pripeljali iz Kostanjevice v zapore novomeškega okrožnega sodišča. Železnica Varaždin - Ptuj. V Varaždinu se mudi posebna železniška komisija, v kateri so zastopniki prometnega ministrstva zagrebške železniške direkcije. Komisija pregleduje vicinalno progo Varaždin - Vinica in skuša dognati, ali bi kazalo ponovno otvoriti promet na tej progi. Merodajni krogi se namreč bavijo z idejo, da bi se sedanja proga podaljšala od Vinice do Ptuja in tir razširil na normalno širino, da bi tako Hrvatska dobila svojo tretjo železniško zvezo s Slovenijo. Obenem bi ta z v e-a povečala rentabilnost proge Varaždit}' - Vinica.— Varaždin bi v takem primeru postal važno železniško središče. Noblovo nagrado za mir je prejel letos Robert Cecil viscount of Chehvood v iznosu 158.463 švedskih kron. Prejel je že leta 1924 Woodrov Wilsonovo nagrado za mir v iznosu 5000 funtov šter-lingov. fiS 1kut&k£AO, Nov grob. V Veržeju je umrl g. Ivan Panič, odbornik Kola jahačev v Ljutomeru. Naj mu bo lahka zemljica! V Radgono je premeščena iz Reke učiteljica Kocuvan Ida, učitelj Kržišnik Avgust iz Apač v Brežice, učiteljica Cede Amalija iz Pristave v Ljutomer. iaspodobske kimM itn—m»n m umi -------------- Cene živine, masti in slanine na tujin trgih. Po poročilu Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine jc prišlo dne 15 .t. m. na praški trg 1471 prašičev iz Jugoslavije. Cene so se gibale med 6 in 7.20 Kč za K§ žive teže. Romunski in madžarski prašič* so dosegli ceno od 6.40 do 7.40 Kč. —- Na dunajskem živinskem trgu dne 16. t. ni^so bili voli po 0.90 do 1.60 šilinga za kg žive teže. Biki so bili po 0.88 do 1.17, krave po 0.80 do 1.20, mršava goveja živina pa f° 0.70 do 0.83 šilinga. Trg je bil slab ter so cene volov padle za 2—3 groše, krav pa za 1—2 groša pri kg. Cene prašičev na dunajskem trgu pa so bile naslednje: manga-lice po 1.52—1.56, kmečki 1.50— 1.61, stari- 1.43—1.47, banatski 1.52—1.56, srbski 1.50—1.54 šilinga za kg žive teže. Cene so v primeri s prejšnjim tednom padle za 3 do 4 groše za kg. — V Nemčijo je dovoljen izvoz 30.000 kg svinjske masti in 34.000 kg nasoljene slanine. Slednja se pfO daja po din 14.25 franko naša meja. Mednarodna lovska razstava v BerPnU 1937 je predmet pozornosti in dnevnih razgovorov. Ta pomembna razstava je tudi v središču obravnavanj št. 4834 znane poučne revije »Illustrirte ZeitunŽ Leipzig«, ki jo krasita dva krasna celostranska barona odtiska z lovskimi motivi. Vrhovni lovski' mojster ScherpinS piše izčrpno o tej razstavi, Bonin-Ponitz 1 obravnava probleme nemškega gozda. Tudi nemški umetnosti na lovski razstavi je posvečena posebna stran prelepih slik. Razen tega vsebuje omenjeni zvezek tudi druga aktualna obravnavanja in slike. Iz serije zadnjih številk onie-njene revije navajamo še sledeče: Št. 4835 je posvečena staroslavnemu han-zovskemu mestu Hamburgu; št. 4832 vsebuje zanimive slike in članke o turški vojski. Glavni informativni članek j? napisal znani turški general Nikolai paša. Št. 4826 obravnava borbe na Daljnem vzhodu v slikah ter instruktivnih prispevkih. V ospredju zvezka št. 4825 je Anglija z vsemi svojimi tradicijami ter življenjem v sedanjosti in preteklosti. Tudi ostali zvezki se odlikujejo po obilici slikovitih prispevkov, poučnih razprav in krasnih slik, ki so prvovrstno prirejene in ki očitujejo glede izbire profinjsn okus. Razno STRIŽENJE 3 britje Din 2 v Mlinski 6310 Pouk 8. NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA po hitri, lahki metodi. Začetni pouk, slovnica, razgovor. Krekova 16, pritličje, desno. 6749 Stanovanje STANOVANJE oddam takoj. Studenci Jurčičeva 17. 6752 SOBO IN KUHINJO oddam za Din 160.—. Pobrežje, Nasipna 27. 6751 Oddani SOBO IN KUHINJO mirni stranki, blizu cerkve. Pobrcžka c. 21. 6753 Službo dobi ■ ,, 11 ■ -. mn ||-- i ~ Sprejmem KROJAŠKEGA POMOČNIKA Koroška c. 18. 6750 Kupulte svoje po* trebščlne pri nailh inserentih s bomo že preko italijanske meje, ki nam ie k sreči pred nosom.« »Vse to je res.... toda načrt je drzen in nas spravi morda na vislice.« »Ali, kdor ničesar ne tvega, za srečo me sega!« je odgovoril Bailkam. »Povejte mi naravnost: ali sprejmete moj predlog ali ne?« »Moral bi še malo premisliti.« »Dotbro, torej premislite. Čez eno uro pridem 'k vam,. da izvem za "aš odgovor. Niikar seveda ne pozabite, da lahko (zasluživa pri tem podjetju vsak en milijon frankov.« »Milijon! Milijon!« je ".mrmral Everard, ko je odhajal gospod Balkarn. Ta beseda ga je popolnoma omrežila. Sicer je sklenil, da se poslovi od zločinskega življenja, ki ga je privedlo pravdo stopnic smrtnega odra, in da se ne udeleži nobenega 'kaznivega dejanja, toda sedaj, ko je bilo treba izvršiti sklep, mu >e neprestano zvenela v ušesih vabljiva beseda:. Milijon! In tako se jo Everard še enkrat odločil za zločin. XIX. Pomoč. Leon jc, kakor smo omenili, planil k možem, ki so, nosili mrtvo Arniandino truplo. -Prokleti morilci!« je vzkliknil nesrečni mladenič. »To dejanje vam poplačam!« »Tem slabše zaiti« jc dejal Everard. »Nož v roke in glejte, da mi spravite spoti tega človeka, ki mi je vedno pod nogami.« Ukaz so takoj izvršili. V hipu so se odprli štirje noži in so zamahnili nad Leonovimi prsmi. V trenutku pa, ko bi imeli udariti, se je vrgla Blanka med morilce in Leona in pokrila mladeniča s svojim telesom. »Odnehajte!« je vzkliknila. Potem se je obrnila k Everardu. »Ali boste dovolili oče, da me ti ljudje »zabodejo?« je rekla s trdnim glasom. Balkani, ki nikakor ni mogel razumeti (tega prizora, je. nestrpno in jezno udaril z nogo ob tla. Pograbil jo je trdo za roke in jo odtrgal od Leona. Takoj nato se je začel v veliko začudenje gospoda Balkama nov boj, ki se je končal s teni, da je Balkarn občutil močno roko na vratu in da jc -dobil strašen udarec v prsa tako, da je omahni' na tla. »Kaj naj to pomeni?« je vprašal jezflt> gospod Bailkam, ko je zopet vstal. »To pomeni, da ako se še enkrat dotaknete to deklice, ne pridete več živ1 iz »moji h rok,* jo odgovoril Everard. »Ali mar niste slišali, da nam ta človek grozi z ovadbo?« . »Z njim bom že sam opravil,« je reke Everard. (Dalje.) Izdaja konzorcij »J-ufcr-a« v Ljubljani. Odgovorni uridnik MAKSO KOREN. Za inseratm del mi ; predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, ,vsi v (Uitca SLAVKO Mariboru. REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,