St. 160 Postnim platana t gatoviai (Mi cimali m la puta)
V Trstu, v petek 7. julija 1922
Posamezna številka 20 stotink
Letnik KLVII
tihaja, izvzema pondeljek, vjilt4 d&^lfrtia). Uredništvo: ulica «v. Phoitti Asiaega It 10, i. natUtro^c. CtoptiT^ V	ureJiiUtin. NeiriaklMM
pbma se ne sprejemajo, fckopiii i c-ucajo. Izdajatelj fti odgovorit nredoft Ste fin Godina. — Lastnik tisk'.ma Edinost Tisk tiskanu Edinost Naročnin sna i* za mesec L 7.-, Jttcsecc L pol leta L 32. in ctir , ?>■ U teosemstvo mesečno 4fc v«.	aelon «
w
a
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotlnk. — Oglasi se računajo v ilrnkoati ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm pa 40 cent osm: talce. In zahvala, poslanica in vabila po L 1- —, oglasi denarnih zavodov mm po L X — Mali oglasi po 30 st beseda, maj nanj pa L 2 — Ogtail naročnina in reklamacije se pošiljajo Izklučno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asifkega Itev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva In uprava 11-47,
Pomembno glasovanje
Predvčerajšnjim se je kpnčal občni zbor Splošne delav. zveze z zmago pristašev sodelovanja ital. socializma z drugimi nesocialističnimi strankami v parlamentu. To zborovanje ima v več ozirih velikansko važnost. Predvsem nam je pokazalo na splošno in brez ozira na posamezne struje, v katere je razdeljen italijanski proletariat, kolika je njegova prava moč. Ako seštejemo glasove, ki so bili oddani za vseh pet predlaganih resolucij, dobimo veličastno število 1,132.632 organiziranih delavcev, ki so kljub vsem uradnim in neuradnim preganjanjem še vedno vpisani v posameznih socialističnih delavskih organizacijah širom Italije.
To je vsekako ogromna armada. Toda ta armada se stalno krči in poslanec D'Ara-tfona je dobro vedel, kaj pravi, ko je rekel v ovojem zadnjem govoru na genovskem zborovanju, da ima Splošna delavska zveza le okoli 1.200.000 članov in da je kct takšna Se vedno največja proletarska organizacija v Italiji. S tem je hotel opozoriti zbrane delegate v blagi, toda razumljivi obliki, da ta armada z vsakim dnevom bcdj in bolj propada. Po podatkih mednarodnega delovnega urada v Ženevi je štela Splošna delavska zveza koncem leta 1920 še 1,926.861 članov. Od tega časa do danes — torej v kakem poldrugem letu — je izgubila okoli 800.000 članov, število, ki predstavlja zase zopet ogromno armado, katera je bila uničena in razpršena. Splošna delavska zveza, ki je predstavljala pred poldrugim let-jm še dve tretjini vsega italijanskega organiziranega proletariata vseh strank, predstavlja danes jedva še eno tretjino delavstva Italije.
Nazadovanje Splošne delavske zveze je torej očividno in strašno. Ako se bo nadaljevalo v istem razmerju in z isto naglico kot do sedaj, bi postala popolna propast neizogibna, usoda Splošne delavske zveze bi bila v kratkem nepreklicno zapečatena. Smrt te nekdaj tako silne delavske organizacije pa bi pomenila izpolnitev sanj in želj kapitalistične reakcije.
Do sedaj je bilo organizirano socialistično delavstvo v svoji borbi z reakcijo občutno poraženo. Vzroki so različni in raznih vrst. Veliko krivde imajo na vesti
podrobnostih sprejela jugosk> venske predloge, so včeraj dopoldne smatrali politični krogi sprva za gotovo, da bo sporazum v najkrajšem času popoln. Splošno je pre-silne skrbi za bodočnost. Najjasneje so vladovalo mnenje, da je sporazum z Italijo seveda videli nevarnost voditelji Delavske definitiven.
_1___«______1 *__1_ .M! J______nri^a
zbornice same, ki so bili dan za dnem priča njenemu strašnemu nazadovanju. Toda ne samo Delavski zvezi, temveč tudi vsem strujam v stranki brez razlike se je z neodoljivo silo vsiljevalo vprašanje, kaj naj se stori, da se propadanje zajezi, da se prcletarske organizacije rešijo popolne smrti. Tri stališča sta se spričo bolj in bolj
Nastale pa so nove komplikacije iz razloga, ker, kakor soglasno javljajo vsi beigraj-ski jutranji listi, ministrski predsednik g. Nikola Pašić ne soglaša z nekaterimi določbami konvencije glede odločitve nevtralne cone za Zader v širini 16 km, ker sam je za to, da se da Zadru nevtralna cona v največji širini 5 km. Ministrski pred-
naraščajcče in bolj in bolj grozeče nevar-	"g^tra preveliko .nevtralno "cono
nosti v zadnjih dveh letih ji»sno izkristah- ^^
zirala: 1. Revolucija je za sedaj nemogoča, a reakcija napreduje. Socialisti naj torej izrabijo moč svoje parlamentarne skupine, da dobijo vlado pod svoj vpliv in jo obrnejo proti fašizmu ter tako vzpostavijo svobodo za vse in tudi za socialiste; 2. socializem mora kljubovati sedanji fašistovsko - kapitalistični reakciji, a v nobenem slučaju ne sme sodelovati z meščanstvom in mu pomagati rešiti sedanjo gospodarsko krizo, ker bi to pomenilo delati proti revoluciji in torej tudi proti končnim ciljem proletar-skega gibanja; 3. na fašistovsko - kapitalistično reakcijo naj proletariat odgovori s splošno stavko, ki bo pomenila pravi začetek revolucije.
Ta tri glavna naziranja so se borila tudi na občnem zboru Splošne delavske zveze v Genovi. Prvo naziranje so zastopali voditelji Splošne delavske zveze, drugo pristaši Serratijevega «mtaksimalizma», a tretje komunisti. Zmagala je resolucija pristašev sodelovanja, ki je dobHa 537.351 glasov, medtem ko so Serratijevci in komunisti propadli, in sicer prvi z 247.439, drugi 253.558 glasovi. S tem se je položaj v Delavski zvezi, kolikor prihajajo v poštev socialisti, razčistil. Dve tretjini socialističnih delavcev Splošne delavske zvez zahtevata od vodstva socialistične stranke, naj da parlamentarni skupini pooblastilo za sodelovanje z drugimi strankami.
Kakor znano se ima to vprašanje rešiti na prihodnjem občnem zboru socialrsiične stranke, ki se bo vršil letošnjo jesen. Kakšen vpliv bo imel sklep Delavske zveze na to odločilno zborovanje, o tem se ne da ničesar prerokovati. Neprizade-
proletarski voditelji sami,
ki so vodili temu in nepristranskemu gledalcu je jasno
delavske množice iz enega razočaranja v drugo, od enega neuspeha do drugega in s tem ustvarili v delavskih vrstah razpoloženje globokega razočaranja, kateremu je sledila tista značilna mlačnost in ravnodušnost napram lastnim organizacijam in napram delavski politiki sploh. Naravnost porazno pa je deloval in deluje še na delavske množice spor med posameznimi inter-nacionalami, ki ga je zanetila moskovska III. internacionala in ki se lahko smatra s proletarskega stališča za največjo nesrečo, kar jih je zadelo delavstvo po vojni. Tretja internacionala je sicer poskušala to svojo napako popraviti s takoimenovano «enotno franto». Poskus pa se ni posrečil, vsled česar je postala demoralizacija v delavskih vrstah še večja in splošnejša. K vsem tem <notranjim sovražnikom* pa se je pridružil mogočen sovražnik od zunaj v obliki nasilnega šovinistično - nacionalističnega na vojaški način organiziranega in oboroženega fašizma. Ali odgovarja resnici, da je r "izem le sredstvo v rokah kapitalisti-ćr reakcije, kakor se je naglašalo na ravnokar zaključenem zborovanju, o tem nočemo razpravljati. Jasno pa je vsem, da je eden izmed glavnih ciljev, ki si jih je fašizem postavil v no Lr a nji politiki, popolno uničenje Splošne delavske zbornice. Ta cilj zasleduje fašizem predvsem rz lastnih strankarsko političnih ozirov, ker bi hotel stopiti na mesto socialistov in jih popolnoma izpodriniti kct stranko organiziranih množic. Na drugi strani pa je neizpodbitno dejstvo, da se njegovi cilji v tem oziru popolnoma krijejo s cilji kapitalistične reakcije, ki smatra fašizem za svojega cdre-šenika. Ni torej nobeno čudo, da kapitalistično meščanstvo cdobrava vsa nastlstva fašistov proti delavcem in njihovim organizacijam, požige Delavskih domov, poboja in strahovanja.
Fašizem je s svojimi pchodi proti delavstvu popolnoma odpravil vsako svobodo gibanja in delovanja in njemu gre predvsem «zasluga«, da je Splošna delavska zveza
že sedaj, da je za socialiste edino pametna taktika — taktika sodelovanja. Splošna stavka, ki jo zahtevajo komunisti, bi izzvala splošno klanje med fašisti in proletarratom ter bi zahtevala mnogo krvi. Zraven tega bi zadela tudi na antipatijo ogromnega dela socializmu prijaznega meščanstva. Serrati pa zahteva od delavstva, naj enostavno žrtvuje vse svoje interese in imetje, da obvelja njegovo nulistično stališče, kar bi bilo očitno pogubno in vsled tega skrajno nespametno. Spričo vsega tega stojijo pristaši sodelovanja visoko nad maksima -listi in komunisti. Za borbo proti fašizmu bi ne bila potrebna nikaka protifašistovska reakcija, temveč bi bilo dovolj, da se vlada prisili, da neha dajati fašizmu potuho. V istem hipu, ko bi se to zgodilo, bi nevarnost prenehala. In to so v stanu doseči socialisti s svojimi glasovi v parlamentu, ako se zvežejo v močno vladno stranko z drugimi protifašistovskimi strankami (popola ri, Nittijevci i. dr.). Taka zveza pa je mcgooa, ne da bi socialisti morali žrtvovati niti enega izmed temeljnilh načel, ki sestavljajo njihov nauk.
Vsled sklepa Delavske zveze je stopila kriza v itaL soc. stranki v svojo odločilno dobo. Od zadržanja socialistične skupine v rimskem parlamentu je cdvisiia vsa notranja in tudi zunanja pojitIka Italije v bližnji bodočnosti. Pri vprašanju sodelovanja ne gre samo za to, ali naj se napravi v notranjosti konec fašistovski nasilni diktaturi. Za vse prave demokrate in za ves proletariat v Italiji je ravno tako važno, da se odpravi njihov nesrečni vpliv na zunanjo politiko, ki bi scer morala pod njihovim pritiskom neizogibno postati izrazita politika vojne. Od odločitve, ki bo padla na prihodnjem občnem zboru socialistične stranke, ne bo odvisna samo bodočnost socialistične stranke same, temveč tudi bodoči razvoj miroljubnih odnosajev Italije z vsemi njenimi sosedi.
Vprašanje sodelovanja italijanskih socialistov ni samo vprašanje navadne notranje
izgubila v kratki dobi zadnjega poldrugega	politike, temveč ima tudi veliko važnost s
leta skoraj polovico svojih članov. Naravno	splošno - evropskega stališča. Glasovanje v
je torej, da je povzročil fašizem proletar-	Geovi dokazuje, da se italijanski proleta-
skim voditeljem v obeh organiznih, v socia-	riat zaveda svojega pomena v tem pogledu
listični stranki in v vodstvu delavske zveze,	in tudi svoje zgodovinske — misije._
Italija
Zmaga pristašev sodelovanja na občnem zboru Splošne delavske zveze
GENOVA, 6. Na včerajšnji popoldanski seji občnega zbora Splošne delavske zveze so končali govcrniki posameznih struj svoje govore, nakar se je vršilo glasovanje o petih resolucijah, ki so bile predložene občnemu zboru. Resolucija, ki jo je predložilo vodstvo Delavske zveze in ki se glasi v prid sodelovanja, je dobila 537.351 glasov, resolucija komunistov 253.538, resolucija mak-stmalistov 247.435, resolucija skupine Mazzetto 23.033 in resolucija pristašev III. internacionale 32.955 glasov; 13.003 glasovi so se vzdržali. DAragona je izjavil, da bo vodstvo Splošne delavske zbornice odstopilo, ako ne dobi večine, a v slučaju.
da jo dobi, bo Splošna delavska zbornica za sodelovanje. _
Jugoslavija
kot škodljivo državi
Radi te okolnosti je sporazum z Italijo od g od en za nedoločen čas.
Z czirom na odklonilno stališče ministrskega predsednika g. Nikole Pašiča glede definitivnega sporazuma z Italijo je minister ver dr. Ivo Krstelj prijavil svojo demisijo šefu demokratske stranke g. Ljubi Davidoviću. Pismo je predsednik demokratskega khiba prejel okoli 11. dopoldne. Minister Krstelj pa je na to pismeno prijavil svojo demisijo tudi ministrskemu predsedniku g. Nikoli Pašiču. Radi tega je nastala v vladi kriza.
Radi teh diferenc smatrajo politični krogi za možno, da odstopi tudi zunanji minister dr. Ninčič, ki je popreje pred sprejemom poročila iz Rima odpotoval na Bled, da poroča kralju o dogodkih glede Bolgarske.
BELGRAD, 6. Na predvčerajšnji popoldanski seji je demokratski klub razpravljal o demisiji ministra dr, Krstelja. Demokratski klub je izrazil ministru Krstelju popolno zaupanje in ga zaprosil, da ostane še nadalje na svojem mestu. Klub je nadalje odobril vse predloge ministra prosvete Svetozarja Pribičeviča h konvenciji o šolstvu.
Poljska
Poljska ponovna vladna kriza
VARŠAVA, 5. V novem kabinetu je izbruhnila nova kriza. Večina strank je sklenila, da nastopi proti ministrskemu predsedniku Slivinskemu. Glavna opozicija je naperjena proti gotovim kreditcan. Proti ministrskemu predsedniku je tudi centrum. V parlamentu je močna agitacija, da postane ministrski predsednik Korfanti poznan iz plebiscitnega gibanja v Gornji Šleziji.
Francija
Poslanska zboinica. - Razprava o interpelacijah glede odgovorno*- za svetovno vojno
PARIZ, 6. Zbornica je začela včeraj razprava o interpelacijah o odgovornosti za svetovno vojno. Radikalni poslanec Ville-neuve je rekel, da je treba napraviti konec zoprni gonji, kateri so najbolj izloženi tisti, ki so največ služili domovini, kakor Členi ene eau, Foch, Mangin in Poinscare. Komunistični poslanec VaSlant - Conturier očita Poincare-ju, da ni izkoristil prilik, katere so se mu nudile za razdružitev trozveze Nato je čital dopise Izvolskega in posebno brzojavko, v kateri je rečeno: Ako se bo Rusija vojsko-. aLa, ©e bo vojskovala tudi Francija. Ministrski predsednik je pripomnil, da je francoska « rumena knjiga« zanikala to brzojavko. Nafto je čistal Vaillant-Ccnturier neko drugo brzojavko Izvol-skejga, ki pravi, da se Combes m strinjal s Pomcarejem in Millerandom. Poincare je odgovoril, da gre za osebno mnenje Izvolskega, ki so za Combesa prav a kleveta, ker se je z njim in Millerandom popolnoma strinjal. Vaillant - Conturier je rekel v nadaljevanju, da je Nemčija hotela vojno, toda Francijo da je povlekla vanjo Rusija. Pri tej točki je prosil za besedo Viviani, ki je bil 1. 1918. ministrski predsednik. Rekel je, da pada odgovornost za vojno na Nemčijo in Avstrijo. Opozoril je na žrtev Francije, ki se je umeknila 10 km od meje, in na sejo poslanske zbornice, ki se je vršila 4. avgusta 1. 1914. Zahteva, da se francoske mučenike, ki so padli na bojnem polju, spoštuje. Zbornica je tu Viviani-ju živahno ploskala, a Poincare, Barres in Albert sta ga objela. Nato je govornik nadaljeval ter se je v svojem govoru spominjal tragičnih hipov, ko je on vodil francosko politiko skupno s Pomcarejem na tak način, da je sam Jaures izjavil nekoliko ur, preden je bil umorjen, da ni uradna Francija prav nič oddaljena od Francije delavstva. Viviani je nato omenil, da je Avstrija poslala ultimatum Srbiji samo 14 dni po atentatu v Sarajevu v hipu, ko se je Poincare vkrcal v Kronstadtu. Naglasil jet da je Avstrija začela vojaške operacije, kljub temu da je dobila od Srbije zadoščenje in kljub opominom s strani Francije, Anglije in Rusije. Omenil je, da je Edvard Grey predlagal sestanek, ki bi bil gotovo preprečil vojno, ako bi bilo prišlo do njega. Končni sporazum z Italijo cdgoden Viviani je nato dokazal, da je Nemčija Odgovor italijanske vlade. - Pafičevo s*™ skvsala. ^ktmstiti cas in je pri tem
odklonilno stališče glede Zadra. - Dem sija °pc*zo.ril na	^i^tL ^^
ministra dr. Krstelja. - Kriza t vladi zbc^mci, ki je refcd, ^jrettafeavl1913
BELGRAD, 6. V parlemntarnih in tudi v vladnih krogih je nastalo veliko iznenađenje in mestoma presenečenje. Iz Rima je v ponedeljek pozno zvečer vlada prejela odgovor italijanske vlade na spreminjeval-ne predloge h- konvencijam glede sporazuma, sklenjenega v Rimu. Italijanska vlada je te spreminjevalne predloge v bistvu sprejela.
Povodom vesti, da je italijanska vlada v
ni hotela pridružiti svojima zaveznikoma, ko sta izmislila svoj udar proti Srbiji, vsled česar da Italija ni bila obveščena o namenih, ki sta jih Nemčija in Avstrija imeli v 1. 1914. proti isti Srbiji. Italija se Avstriji in Nemčiji ni pridružila, ker je smatrala zvezo za obrambno. Ob koncu je Viviani opozoril na določbe versailleske mirovne pogodbe, ki se tičejo predmeta današnje razprave, ter je vprašal, ali >• t* rasprava uprizorjena za dobro Francije,
PARIZ, 6. Listi naglašajo, da je naravnost paradoksalno, da se je vprašanje odU govomosti za vojno moglo spraviti na dnevni red v francoskem parlamentu. Ugotavljajo pa enodušno, da je včerajšnja razprava pokazala vso obrekovalnost obtožb komunistov proti Poincare-ju in napravila popolno luč o pravih namenih komunistov. Viviani da je zavrnil trditve komunističnega poslanca Vaillant-Conturiera in je zadal bo4jševiški propagandi občuten udarec.
Schanzer-jevo potovanje v Francijo
PARIZ, 6. «Petit Journal* poroča, da je Schanzer, ki je imel davi dospeti v Pariz, podaljšal svoje bivanje V Londonu, kjer se nahaja že enajst dni. Javljeno je bilo, da bo Schanzer v torek govoril z Balfour-jem a v sredo, da bo imel zadnji pogovor z Lloydom Georgem, da dovede pogajanja do konca. Toda ne Balfour ne Llovd Ge-orge nista mogla sprejeti italijanskega ministra, ker sta bila oba zaposlena v spodnji in gornji zbornici.
Italijanski strokovnjak v ministrstvu za kolonije se je včeraj razgovarjal z angleškimi strokovnjaki o italijanski zahtevi Jflede Jubalanda.
Schanzer, ki na vsak način želi govoriti še z Balfourjem in Lloyd Georgem, ni še določil časa svojega odhoda iz Londona.
Prevoz francoskih vojakov padlih na solunski fronti
SOLUN, 6. Na francoskem parniku «Tou-lon» so bili te dni prepeljani v Francijo poslednji ostanki francoskih vojakov, ki so padli na solunski fronti. Pogrebnih svečanosti so se udeležili zastopniki grških oblasti v Solunu, kakor tudi osebje jugo* slovenskega konzulata s konzulom na čelu.
Anglija
Državljanska vojna na Irskem
LONDON, 6. Po neki uradlni brzojavki iz Dublina so vladne čete gospodarice položaja povsod razen malega dela mesta. Število mrtvih znaša 36, ranjenih 230, ki so večinoma civilisti. Angleške čete se niso in se ne bodo udeležile bojev.
Anglija in preiskava o grozodejstvih v Mali Aziji
LONDON, 6. Državni podtajnik Harrns-worth je rekel v odgovoru na neko tozadevno vprašanje, da so francoska, italijanska in ameriška vlada sprejele v načelu angleški predlotg, naj se pošlje v Malo Azijo posebna komisija, da zbere podatke o grozodejstvih, ki da so se tam izvršila. O nekaterih predlaganih izpremembah so se vršila pogajanja. Pričakuje se končna odločitev, a medtem ni bil poslan ne v Angoro ne v Atene nikak predlog v lzpre-membi prvotnega načrta. Misli se, da je grška vlada privolila, da pojde ta komisija v kraje, ki so zasedeni po grških četah. Neki poslanec je vprašal, ali ni verjeino, da so bili zadnji Armenci poklani, preden so imenovane štiri vlade določile podrobnosti, ki se tičejo poizvedovalne komisije. Harmsworth je odgovoril, da obžaluje zakasnitev, da pa krivda ni na strani angleške vlade. Wedgwood vpraša, kdo je kriv, morda francoska vlada? Harmswocth je odgovoril, da nima več ničesar pripomniti. V odgovoru na neko drugo vnrašanje je Harmsvvorth rekel, da angleška vlada nima namena poslati indijske čete v Perrfjo,
Nemiija
Krtično stanje v Nemčiji
Izgredi in poulični boji s policijo
BERLIN, 6. Pri razpravi o zakonu za zaščito republike je rekel minister za notranje zadeve Koster v svojem govoru, da je namen temu zakonu, da se odstranijo z njimi društva zilcčincev in da je obstoj vlade odvisen od njega. Socialisti so ugovarjali, da je ta zakon z ozirom na nekatere države preveč cmejen. Govornik centra je zakon odobril, toda izrazil je nekatere pridržke, kar se tiče glasovanja centra za izjemni ziakon. Govornik demokratov je izjavil, da je ta zakon potrebno dopolnilo k nemškemu kazenskemu pravu. Nacionalisti so priznali, da obstojajo društva fanatikov, toda faisatiki se nahajajo tudi v drugih strankah in ne samo v strankah desnice. Poslanec Stresemann je nagla-šal potrebo, da se taka društva uničijo, ter je dodal, da je obnovitev Nemčije mogoča le na republikanski podlagi. Nato je bil zakonski načrt izročen juridični komisiji.
BERLIN, 6. Wolffov dopisni urad javlja: V Zwickanu se vršijo poulični boji. Bilo je že več žrtev. Pri policijski kasarni je bila prava bitka, v kateri je bilo več demonstrantov in policijskih agentov ranjenih. Dve osebi sta bili ubiti. Akcijski odbor je vjel člane občinskega sveta in jih hoče zadržati kot talce, dokler se policija ne umakne. V mestu Peinu na Hanoveran-skem so se delavci, ki delajo kanal, udeležili demonstracij ter so napadli vojaštvo. Pri tem spopadu je bilo 38 ranjenih in 20 delavcev je bilo aretiranih.
BERLIN, 6. Neki hanoveranski list je objavil izjavo maršala Hmdenburga, ki obsoja vse politične atentate in pravi, da jih je treba tembolj obsojati, ker je treba Nemčijo na vsak način ozdraviti.
MAGDEBURG, 6. Množica se je zbrala pred gradom grofa Gulisenaua in je zahtevala, da se mora sedanji oskrbnik odpustiti. Med pogajanji je počil strel, ne ve se odkod. To je množico razburilo in je naskočila policijske stražnike ter jih razo-
rožila. Pri spopadu je bilo ranjenih 20 oseb. Ker se je streljalo tudi z grada, je množica vdrla vanj. Oskrbnik je bil težko ranjen. V noči se je položaj še poslabšal. Število demonstrantov je bilo narastlo že na 100.000 ljudi. _
Ogrska
Stavka občinskih uslužbencev končana
BUDIMPEŠTA, 6. Stavka občinskih uslužbencev je končala, ker se je med obema strankama dosegel sporazum.
Dnevne vesti
, Himen. Poročil se je v Trstu dne ?. t. m. go sped Zlatko Gvidon Jug, bivši urednik mariborskega dnevnika «Tabor*, z gospodično Vido Dolinar. Mladoporočencema želimo obilo ,sreče!
Matko Mandić. Žal nam je bilo, da nismo mogli včeraj priobčiti slike velikega pokojnika. Klišej ni bil izdelan pravočanso.
Naj podamo tu še nekol?,ko spominov iz razmerja Alandičevega do našega slovenskega delavstva. Pokojni Mandić je bil dolgo vrsto let predsednik našega ^Delavskega podpornega društva», in s tem v naHesnejših stikah z našo žuljavo delovno slovensko roko. Pod njegovim modrim vodstvom se je to društvo tako mogočno razvilo, da je štelo pred vojno do dva-tisoč članov in članic. In kako ljubeznjivo jc Mandić občeval z vsakim in najskromne'šim delavcem! Kako ponosno je — s trobojnim društvenim znakom, za društveno zastavo in z godbo na čelu — korakal ob vsakoletni obletnici po mestnih ulicah s svojo vojsko do cerkve sv. Antona novega, kjer se je darovala sv, maša ob krasnem pevanju pod vodstvom nepozabnega pokojnega Srečka Bartela! Tisoči meščanstva so se naslajali na tem divnem prizoru. Vedeti treba, da »Delavsko podporno društvo« ni bilo našemu delavstvu le granitna materijalna in — s svojo bogato knjižnico — duševna opora, ampak tudi, v prvih letih narodnega dramljenja, sredotočje skup-nega našega socijalnega in narodnega življenjj. Poleg političnega društva najvažnejše slovensko društvo.
In to vojsko je Mandić — kakor rečeno — vodil z ganljivo ljubeznijo in neumorno delavnostjo kraj vseh drugih velikih nalog, ki so ga obremeniale. Bil je delavcem voditelj, prijatelj, brat. V polni meri je razumeval njih težki po-loažj. Saj je bil sam neutrudljiv delavec in — siromak, ki je živel najskromnejše življenje. Bil je demokrat iz svojega notranjega čutstvo-vanja, v polnem in neskaljenem pomenu te besede. Uverjeni smo, da tudi naše starejše delavstvo, z vsemi drug;mi sloji vred, blagoslavlja spomin Mat,ka Mand^ca.
Seja tržaškega občinskega sveta se je vršila predvčerajšnjim ob 19!4. Prisotni so bili vsi svetovalci razun šterih, ki so se opravičili. Sejo je otvoril župan dr. Pitacco, ki se je najprej spominjal s toplimi besedami umrlega komunističnega občinskega svetovalca Odoriita Visintini. Proslavljal je njegove človeške in politične vrline ter z ozirom na to, da je Visintini zgubil svoje življenje povodom zadnjih tržaških političnih pouličnih izgredov, izrazil živo željo, da bi končno prišlo do pomirjenja duhov in do normalnega življenja, ki je Trstu tako potrebno. Spominjal se je nato umrlega veleindustrijca S. D. Modiano, ki se je iz neznatnega začetka povspel z neumornim delom do enega prvih italijanskih industrijcev ter pridobil italijanski industriji veLik ugled v svetu, in ki se je v svoji oporoki spominjal svoje domače občine tržaške z bogatim volilom 1,750.000 lir za dobrodelne svrhe.
Svetovalec Lucatelli je vprašal za vzrok, zakaj zopet primanjkuje v mestu voda, ter dobil odgovor, da se je razbila cev žaveljskega vodovoda in da bo ta nedostatek kmalu popravljen.
Po kratki debati je bil nato z veliko večino sprejel odstop svetnika in prvega podžupana dra Battistelia, Dr. Battistella je bil izvoljen v okviru fašistovske stranke a je pozneje izstopil iz te stranke ter temu dosledno podal svojo demisijo iz občinskega zastopstva.
K prihodnji točki dnevnega reda: Upe!java italijanskih občinskih in deželnih za»konov, je poročal svetovalec Conte. Po presenetljivo kratki debati, v "Tcateri je prevladoval glavni razlog, da bo ujedinjenje še-le tedaj popolno, če bodo tudi vsi zakoni izenačeni, je bil sprejet predlog svetovalca Muratti-ja ki se izreka za to, da se čim prej vpeljejo v Trstu italijanski občinski in deželni zakoni s potrebnimi prehodnimi določili. Proti temu predlogu so glasovali komunisti ter so svoj nastop utemeljili, da si ne pričakujejo dobrega ne od avtonomij ne od izenačenja upravnih zakonov ampak edino od proletarske diktature.
Po kratki debati se je sklenilo nato dati podporo podjetju za tržaški velesejem. Komunisti so glasovali proti.
Razpravljalo se je nato o prepustitvi dveh stavbiŠč v Roeolu mestnemu podjetju za mala stanovanja, kar je bilo enoglasno sprejeto. ' Seja se danes nadaljuje.	..
Važno za družine, katerih sinovi in očetje se niso še povrnili iz Rusije. Tukajšnja pisarna za pomoč bojevnikom Trsta in Istre (Ufficio regionale di assistenza dei Combattenti per Trieste e Tlstria) v ulici Teatro 4, I javlja, da bo v kratkem odpotovala v Rusijo posebna misija, da zbere kolikor mogoče več podatkov o tistih pripadnikih naše dežele, ki so padli v rusko ujetništvo in se niso še vrnik. Zato se naprošajo vse družine in sploh vsi prizadeti, da bi omenjeni pisarni poslali čim prej vse podatke, ki jih imajo o p°Žrcšanih jn ki bodo pripravni, da olajŠaio poizvedovalno delo. Torej poleg rojstnega leta in kraja, vse kraje, kjer se je ujetnik nahajal ob času zadnje ve^ti, ki je prišla od njega ali o njem in kedaj je to bilo.
Tiste družine, katerih pripadniki se že dolgo časa niso javili-in katere se ima vsled tega smatrati za izgublejne, so naprošene, da po mogočnosti pošljejo tudi sliko pogrešanega vojaka in točen popis osebe. To bo olajšalo misiji delo pri ugotovitvi tistih, ki so umrli v ujetništvu. Misija bo tudi ugotavljala lego grobov ter bo družinam brezplačno poslala tudi sliko groba, o .katerem bo ugotovila, da član dotične družine počiva v njem.
Pazite na ponarejen deaar, V
Jasu »o se v naSi deželi šepet pojavili mogi razpečevalci ponarejenega denarja, fcer je v mestih njihov posel nevaren, ao se vrgli na kmete, ki nimajo toliko izkustva z femkovci in se lahko dajo opehariti. Dobro >o torej, da si tudi kmetje pri svojih posojilnicah dajo razložiti razliko med pristnimi to ponarejenimi bankovci, posebno pri oaih, Iri jih izdaja «Danca d' Italia». Vedno pa je potrebna skrajna previdnost, posebno na tejmih. Ne sprejmite sumljivega denarja od Človeka, ki vam je neznan. A tudi če od znanca prejmete denar, ki vam se zdi sumljiv, zahtevajte od njega, naj se na bankovcu podpiie. Za primer, da bi bil bankovec res ponarejen, ste na ta način obvarovani pred škodo.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Evharistična slav-nost, napovedana za 29. junija, se je izvršila v najlepšem redu in popolnoma nemoteno. Zal, 'da je strah pred nemirnimi elementi mnoge preplašil, da niso prišli iz drugih župnij. Zelo ganljiva je bila polnočnica, pri kateri je bilo sv. obhajilo. Do 1H po polnoči sta spovedo-vala P. Bonin in R. Knafelj.
Nekaj izredno sijajnega je bila evharistična procesija, katere so se vdeležili s križi in zastavami ie Šempolajci in Prosečani. Pet velikih slavolokov je bilo napravljenih; nad slavoloki pa so bili okrašeni odri, raz katerih so belo oblečene deklice sipale cvetlice na križe, zastave in baldahin. Petje je vodil preč. gosp. Škabar: pelo se je tako krasno in precizno, da so vsi kritiki pnpoznali, da je kriški cerkveni zbor zdaj najboljši. Veličasten je bil prizor, ko je vse ljudstvo ob spremljanju domače godbe pelo posvečenjc presv. Srcu Jezusovemu. ..
Isto popoldne smo imeli med nami preč. g. škofa Bartolomasi_ja, ki je prišel deliti sv. birmo in je s slovesno zahvalno pesmijo zaključil evharistično slavnost. Slovenski je govoril pred birmo preč. g. dekan openski, g. Zink: po birmi je spregovoril tudi preč. g. škof, ki je sicer govoril italijanski, toda je v svoj govor vpletel toliko slovenskih besed in stavkov, da je s tem pokazal, kako mu je hudo, da nc more napraviti celo pridigo v našem jeziku.
—	Kaj iščeta v mojem stanovanju? — j« vprašala gospa — pvoatrašeno — upehana to. lovaja.
—	Molčite ... Naju zasledujejo. Pokažite nama izhod iz stanovanja, da pobegneva — sta odgovorila tolovaja v razburjenosti.
Gospa ni vedela ob prvem hipu, za kaj gre. Zato jima je odprla vrata iz stanovanja. Tedaj sta planila tolovaja, kot dve srni iz stanovanja, in zdirjala nato po stopnicah na Garibaldijevo tekališče, od koder »ta jo mahnila po ulici del Sapone proti ulici Solitario. Na te; ulici sta srečala nekega kraljevega stražnika. Možu postave sta se zdela bežeča moža sumljiva. Zato se je spustil za njima v beg. Kmalu
▼ gostilno okradenec in ga začel po ovinkUi izpraševati, če ve oa kaj o tatvini. Hrvatio je
Srebledel kot smrt; molčal je đelj časa. ončno je pa bil tako pošten, da je izjavil z mirno vestjo, da je on izvršil tatvino. Kmalu so izvedeli o tem dogodku tamošnji orožniki .in spremili krivca v zapor Coroneo.
Vostl z Gorfškosa
Vrtojba. Objavljena društvena dirka kolosar-skega društva v Vrtojbi se odnese radi raznih ovir in sicer na nedoločen čas.	Odbor.
Iz Križa pri Toma ju. Bralno-pevsko dru-
se fe spustu za njima v Deg. ivraaiu se mu ie ]	■— : .—'7 .	----.--
posreeilo enega prijeti, drugi tolovaj, ki ie j i™*4"' *	"Z™**:-
lico dne 9. julija, toda odložiti jo je vsled odredbe oblasti na dan 23. t. m. pevska društva vabimo k sodelovanju.
moralo Druga
nosil ukradeno torbo, je pa srečno odnesel pete.
Kraljevi stražnik je peljal aretiranca na policijski komisariat v ulici Guido Brunner. Tam se je izkazal za fašista. Imenuje se: Henrik Braier, star 23 let, brezposeln, stanujoč - v zgornji Čarboli št. 52. Braier je bil preiskan. Pri njem so našli nabasan samokres znamke «Steyer».
—	Kje ste dobili ta samokres? — je vprašal službujoči komisar Braierja.
—	Vzel sem ga nekemu komunistu! — se je odrezal Braier na kratko.
Kmalu po tem so ga odpeljali v zapor pri(Kem», igra v Jezuitih radi protipostavne nošnje orožja. (Ta ,van na dan„ ani zbor Vrtdvin. 8. pl. Zaje:
Vesti z Notranjskega
Selo na Vipavskem. Bralno društvo v Selu priredi dne 9. julija t. 1. veliko narodno veselico s sledečim vsporedom: 1. V. Vodopivec: «Slov. Straži*, mešani zbor Selo. 2. Govor. 3, 1. Zaje «Zrinsko Frankopanka«, moški zbor atuje. 4. "" »Utopljenka*, moški zbor Črniče. 5. Rosmanova, »Dekletce podaj mi roko*, mešani zbor. Slap. 6. Drag. Vodopivec: «Na visokemu. igra v treh dejanjih. 7. Volarič: «Slo-
«Gospodične in dekleta* Ženski dvospev s
čas ni vedelo še policijsko oblastvo, da je mož
malo prej izvršil predrzen roparski napad). spremljevanjem tamb. zbora. 10l Aljaž: «Na Pred včerajšnjim zjutraj, ko je izvedel neki ^^ moiki zbor, S«k>. 11. H. Vogrič: Odlo policijski organ na glavni policiji o aretaciji	i<z operete *Jamska Ivanka*, Ženski
Braierja, mu je prišlo na misel, da bi bilo naj- j dvospev s spremljevanjem tamb. zbora. Po ve-bolje, če bi si ogledal vso zadevo od blizu. Se	pro6ta zabava, srečolov, šaljiva pošta
istega dne popoldne si je dal pripeljati pred;^ Veselica se vrši na prijaznem grajskem
sebe na policijo Braierja. Policijski organ je pregledal zapisnik in ugotovil, da je bil ta mož že večkrat v zaporu radi roparskih napadov, tatvin, razpečavanja ponarejenega denarja itd.
dvorišču. Začetek ob 3*A uri popol. — K obilni udeležbi vljudno vabi	Odbor.
Šolsko leto v Slavini se je zaključilo letos kakor povsod drugod 1. julija s sv. mašo in
— Ta mož ima prav gotovo svoje prste pri razdelitvijo šolskih izpričeval. To bi ne bilo roparskem napadu pred vrtom pri kapucinski posebnega in tudi ne omemb- vrednega, cerkvi — si je mislil policijski organ.	i k« to se godi po celem svetu, tu manj tam
Pozneje je dal poklicati na policijo oba	slovesno, kakor pač nanesejo krajevne
urarska vajenca — Rizza in Beltraminija — j raanere. Posebnost pa je bila z zaključkom
» nnHnirala np«f šolskega leta letos v Slavini v tem, da nam je
Društven« vesii
Proeveta. V soboto, dne 8. t. m. se vrši sledeča predavanja:
Na Prošeku ob 8. uri in pol: v O gospodarstvuPredava inž. Rustja.
V	Skednju ob 8. uri in pol: *0 spolnih boleznih* (izključno le za možke). Predava dr. Pertot.
V	Barkovljah: Radi nepričakovanega zadržka predavatelja se predavanje prenese. Dan se bo pravočasno javilo.
(Predavateljski odsek).
Mladinska prireditev za »Dijaško Matico.»
V nedeljo, 9. julija se vrši mladinska prireditev v prid Dijaški Matici. Trodejanska veseloigra »V Ljubljano jo dajmo«, ki je imela pred nedavnim časom v Komnu lep uspeh, bo gotovo tudi to nedeljo privabila ljubitelje naše mladine in dijaštva k Sv. Jakobu v dvorano DKD, da pomorejo s svojo navzočnostjo «Dij. Matici« v moralnem in gmotnem oziru. 2e razprodani sedeži, ki naj bi bili veljavni za prepovedano prireditev 18. junija, ostanejo v veljavi. — V nedeljo torej vsi k Sv. Jakobu!
MDP Sv. Jakob. Danes zvečer ob 20.30 dramatične vaje. Ob 21. uri odborova seja.
Pevsko draštvo «Dxrija». Danes zvečer, točno ob 20. pevska vaja mešanega zbora. Po vaji odborova seja.	Predsednik.
Šentjakobska Čitalnica naproša vse člane dramatičnega odseka, da se gotovo oglasijo v soboto 8. t. m. zvečer med 8. in 9. uro zvečer v društvenih prostorih. Campo S. Giacorao
št. 5, L Ob tej priliki se opisujejo tudi novi! ™T iihodV so Uslišali "krepko korakanje, fh™ Vd ™,^™fr!fn!_ „UJ1 ki je prihajalo iz ulice. Pri tej priliki jih je stre-t	* -	ojnraz*. Odložili so s težkim srcem polne
ono gospo, ki je nehote nehote podpirala beg obeh tolovajev, in še dve drugi ženski, ki sta videli bežeča tolovaja na travniku Baschiera.
Braier je bil pokazan vsem petim osebam.
— Da, ravno ta mladenič mi je postavil samokres na prsa — je izjavil Rizzo, čim je zagledal Braierja. Ostale priče so tudi izjavile, da je to eden izmed onih dveh tolovajev. — Policija zasleduje še vedno drugega tolovaja, toda do sedaj brez uspeha.
Samomor. Upokojenec Ani cm Trevisan, star 76 let, stanujoč v ulici Paduina št. 2, si je pognal včeraj zjutraj okoli 10. ure v svojem stanovanju, iz neznanih vzrokov, kroglo iz samokresa v srce. Ostal je na mestu mrtev.
Nenadna smrt pohabljenca. Včeraj popoldne je umrl nenadne smrti v svojem stanovanju v ulici Cristoforo Cancelieri čt. 113 pohabljenec Fran Krainer, star 29 let.
Za las je manjkalo, da se ni utoptL Kraljevi stražnik Salvatore Pagante, star 22 let, se je kopal včeraj popoldnez drugimi tovariši v ljudskem kopališču v Barkovljah. Ko je plaval proti mrežam, ga je prijel krč v rokah in nogah; in že se je začel potapljati. Kmalu so za pazili nesrečo njegovi tovariši, in ga izvlekli napol mrtvega iz vode. Z avtomobilom rešilne postaje so ga odpeljali v bolnišnico. Njegovo stanje je težko.
Ponesrečena tatvina. V noči od srede na če-tek, in sicer med 1. in 2, uro, so vdrli doslej neznani nočni delavci v skladišče železnine tvrdke Rudolfa Saulija pri Sv. Mariji Magda, leni spodnji. Tam so si najprej ogledali položaj, potem so si pa nabrali najrazličnejše predmete iz bakra in medenine. Vse te predmete so zložili brez najmanjšega ropota v tri vreče, katere so prinesli s seboj. Nato so si naložili breane na ramo in odšli z mirno vestjo. Toda ko so stopali prav na tiho po skladišču
učiteliatvo priredilo lepo razstavo pismenih, risarskih in ročnih del učencev in učenk. Razstavo je posetilo toliko občinstva, da je bila obadva razstavna dneva šolska soba nabito polna. Razstavljena dela so bila tako lepa in krasno izdelana, da delajo Čast učiteljstvu in učencem. Pohvala občinstva pa naj bode učiteljskemu osobju zlasti gospodu vodju lepo priznanje za njih trud, požrtvovalnost in vspodbudo za naprej.
Kakor že v «Edinosti* svoj čas objavljeno, priredi prostovoljno gasilno društvo v Slavini dne 9. julija veliko veselico na prostem. Zanimanje za to veselico je zelo veliko. Iz vseh krajev se prijavljajo gasilna in druga društva, da posetijo ta dan od dneva do dneva v društvenem delovanju bolj se razvijajočo Slavino. Tako je tudi prav. Spored te prireditve je tako obširen, da bo vse posetnike zadovoljil. Izbrani prostor, pristni kraški teran, 15 letni burgundec, rujni vipavec in mnoge druge posebnosti bodo na razpolago. Pri veselici sodeluje izvrstna postojnska godba, obstoječa iz 40 mož. Začetek točno ob 3. uri popoldne.
Zavod za podaljfemje fivljenja «Excel->r» poroča, da je pariška medicinska akademija sklenila ustanoviti higijenični zavod, v katerem bi se moral vsak človek, ki je prekoračil nevarno štirideseto leto, v gotovih presledkih zglasiti v svrho zdravniške preiskave, ki je v omenjeni dobi najboljše sredstvo za ohranitev zdravja. Seveda bi se morale zglasiti tudi ženske in povedati, da niso več tako mlade, kakor se kažejo. Ideja za- ustanovitev tega zavoda je prišla iz Amerike, kjer imajo zavode za podaljšanje življenja, ki so preiskali že nad pol miljona štirideset letnikov in kjer zbirajo prstne odtiske vseh novorojencev peti dan po rojstvu in kter se ne sme nihče poročiti brez zdravniškega spričevala.
Ha slovenski zasebni šoli se upisuje ta teden VSAK DAH od 9—12 predpoldne.
Mali oglasi
M računajo po 20 stotiak beaeda. — Nateaajta pristojbina L 2*—. Debele črke 40 stotiak ceda. -- Najmanjša pristojbina L 4'—. X*» iščt sluibo. plača polovično ceno.
PSA, nemške cesaste pasme, izboren za močvirja in psico, (angleški Setter) proda Alojzij Dolenc, Prosek.	1322
POSTELJE z vzmetjo za L !20.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, vzmeti L 55.— in drugo pohištvo se prodaja via Fonderia 3.
J 324
POPOLNA SOBA L 600.—. druga bukova masivna z lekarnico in psiho se prodata. Fon. deria 3.	1323
IZKUŠENA SREDSTVA proti izpadanju las, neškodljiva za barvanje las, šampon itd. priporoča lekarna v II. Bistrici-	28/2
teden. Poživljajo se torej še enkrat, da se pri javijo vsi, ki imajo veselje do dramatike, da se vpišejo v to šolo, katera je pač vsakemu začetniku neobhodno potrebna. Kdor bi se ne utegnil prijaviti v soboto zvečer, je naprošen, da se piifavi v istih prostorih v nedeljo od 10. do 12. ure.	_
Bz tržaškega življenja
Predrzen ropar padel v roke pravici. V včerajšnji številki našega lista smo poročali o predrznem roparskem napadu, ki je bil izvršen z največjo hladnokrvnostjo pri belem dnevu na rebri, <ki vodi od ulice del Moate,' mimo vrta pri kapucinski cerkvi proti ulici Tommaso Grossi.
Ravnokar smo izvedeli, da je padel oni tolovaj, — ki je nastavil, kakoE»znano urarskemu vajencu Rizzu samokres na prsa in ga s tem prisilil, da nm je izročil dragoceno usnjato torbo, — v roke pravici.
Predrzna tolovaja sta pobegnila po izvršenem roparsJtem napadu po stezi, ki se vije v vrtu pri kapucinski cerkvi. Par trenutkov pozneje sta pritekla vsa upehana na travnik Baschiera. Tu sta preskočila okoli en meter visok zid in prišla na to na drug travnik. Iz tega travnika sta pa zlezla skozi okno hiše št. 17 na tekališču Garibaldi in prišla v stanovanje neke gospe. Gospa se ni malo začudila temu nenavadnemu obisku.
Vesti Iz Istre
Buzet. V soboto 8. in v nedeljo 9. t. m. bodo gostovali pri nas ruski umetniki. Prireditev se bo vršila v Narodnem domu z zelo obširnim sporedom: drama, veseloigra, koncert, balet in dr. Začetek v soboto ob 8. uri, a v nedeljo .ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5, 3 in 2 liri.
DAROVI
Milka Martelanc za goriške Denar hrani uprava.
sirote 10 lir.
To in ono
«mraz».
vreče kovine in nato srečno zbežali. Ponesrečena tatvina je bila javljena policijskemu ko-misariatu v ulici Ameriko Vespucci.
Nesreča. Včeraj zjutraj so pripeljali v mestno bolnišnico zasebnico Ano Frankovičevo, staro 50 let, stanujočo v ulici Domnico Rossetti ŠL 20. Ženska je odmaknila — v svojem stanovanju — od ognja lonec vrele vode. Pri tem pa se ji je prevrnil lonec; in vrela voda jo je oparila na desni nogi.
Bil je predrzen, a je imel smolo. Včeraj ob prvih jutranjih urah so pripeljali v zapor v ul. Coroneo kmeta Frana Hrvatina, starega 241 dimpeštanski let, iz Voloskega. Hrvatin bo odgovarjal pred sodniki radi tatvine, katero je izvršil v stanovanju kmeta Marina Sosiča v Voloskem.
Sosič je zaklenil pred včerajšnjim popoldne s ključem svoje stanovanje in šel nato v bližnjo tobakarno. Med tem časom je pa splezal Hrvatin skozi okno v njegovo stanovanje. Tam je vse prebrskal in se končno polastil nekaj parov čevljev v vrednosti okoli 400 lir. Ko je pa šel z ukradenimi čevlji — imel jih je v vreči — proti svojemu domu, je srečal med potjo v svoje veliko iznenađenje, Sosiča.
— Kam pa greste tako hitro? — je nagovoril Sosič Hrvatina.
Iz oporoke bivšega cesarja Karla, «Neue Ziiricher Zeitung* priobčuje vsebino oporoke bivšega cesarja Karla Habsburga, ki jo je napisal v dveh izvodih. En izvod ima bivši nadvojvoda Maks, drugega pa grof Julij Andrassy. Za oskrbnike svojih otrok je imenoval Kari svojoi ženo Žito in Maksa, ki morata strogo paziti na hab»sft>urški hišni red. Prvorojenec Oton kna vse pred pravice. Karlovo truplo se mora pokopati v dunajski kapucinski grobnici, če pa bi to ne bilo mogoče, se mera pokopati v bu-Matijaževi cerkvi. Kari je izrazil upanje, da bo njegov sin Oton z božjo pomočjo rešil zgodovinsko nalogo habsburške dinastije! Na Macfeiri je napisal Kari drugo oporoko, v kateri je pristavil, da ima Žita za časa OtoiLove mladci etno sti pravico do re^enstva — Žita je sporočila madžarski vladi, da hoče prevzeti regent-stvo in da bo čuvala pravice svojega sina. Za sedaj je «dovolila«, da vicrf1! za časa Otonove mladoletnosti vladne *>osle pala-! tin ali pa državni svet, v katerem morajo biti nadškof Csernoch, groI Appomyi in
Gospodarstvo
Nova podjetja ▼ Jugoslaviji. Med drugimi so se v Jugoslaviji v zadnjem času ustanovila s bedeča nova podjetja: Termo-tehnična akcijska družba v BeJgradu z glavnico 1,000.000 din. Gospodarska banka za južno Srbijo v Skopiju z glavnico- 3,000.000 din. Ekspertna trgovska družba za jestvine v Somboru z glavnico 750.000 din. Srbska tvornica preyrog v Velikem Bečkereku z glavnico 2,000.000.
V zadnjem času se tudi Dalmacija moćno industrializira. Posebno se tam goji tiskarska obrt.
Pomanjkanje gotovine v Jugoslaviji. Vse
gospodarsko življenje trpi pod pomanjkanjem gotovega denarja, kar ®e vsak dan bod j občuti ne samo na borzah am-pak tudi v vsakdanjem prometu. Trgovci se krijejo samo za najnujnejšo potrebo z blagom ter se ogibajo tega, da bi z večjimi narocbami napolnili svoja skladišča. Banke ničesar ne podvzamejo, da bi ura i lile pomanjkanje gotovine, ker so same naložile velikanske kapitale pri razvijajoči se domači industriji.
MEYERJEV LEKSIKON, konversacijski, 17 zvezkov, V izdaja, kakor tudi zgodovinska in bogato ilustrovana knjiga «Im Wandel d«r Jahrtausende», se proda za polovično ceno. Vse je dobro ohranjeno. To ugodno prilik posebno toplo priporočam našim denarnim zavodom, trgovskim in odvetniškim pisarnam in bralnim društvom. Pismene ali u«t-mene ponudbe na naslov: Ivan Meljavec, Via Antonio Stoppani 5, II.	1300
ŠIVALNI STROJI «SLnger», zajamčeni, se podajajo na obroke, kupu-jejo se stari;	*-jemajo se popravila, Torre bianca 10.
EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema od 9 do 7, Gorica, Piazza Vittoria 4, I.	1189
SOBA, meblirana, z dvema posteljama se odda s hrano boljšima gospodoma. Via S "i -vanni 10, III. Prime.
STENOGRAF — strojepisec v slovenskem, srbohrvatskem, italijanskem in nemSkem jeziku, absolviran gimnazijec, starejša moč, dolgoletni vodja odvetniške pisarne, i£če radi zboljšanja plače primerne službe. Dobra priporočila, zmerna zahteva. Pisati pod J. Š. 85» na upravništvo.	1319
Borzna poroiila*
TečsBi
Trst, dne 6. julija 1922.
Jadranski banka Cosullch • • • • Dalmatia . * , » Gerollmicb . . Libera TrUstina LIoyd • « • • • Lussfno • • • • Martinolich . • . Oceania . . • . Premuda . . • . Tripcovieh • • • Ampelea . . . . Cement Dalmatia Cement Spala te .

300 265 1540 462 1225 64f> 140 175 368 225 566 310 243
Tuja valuta na trzailrem trtfn:
Trst, dne 6. julija 1922.
ogrslre krone......................1.85.— 1.95
avstrtjsko-iiemSke krone............—.12.--.15
čeikoslovalke krone.......43.25,— 44.25
dinarji..........................27.25.— 28.—
le j i ■(.•••••••••••••	13.—.— 13,75
marke	5 20.— 5.70
dolarji............ .	22.10— 22.—
francoski frank! ..............180 25.—161.25
Švicarski franki....... . .	423,—.—427. —
angleSki funti papirnati............99._._ 99 50
angleški funti, zlati	104.25.—i06.2^>
napoleoni...............83.50.— 81.60
liiserlralte o „Edinost!"
POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini gro-sist Belleli Vita. via Madonnina 10, I.
SREBRNE KHONE plačam L 1.72, goldinarje L 460. Popdares št. 6, I. nadstr.	1210
ZAHVALA.
Globoko ginjeni vsled neštetih dokazov čutja ob 'zgubi našega dragega sina in brata1
Josipa Sancin-Kotali
se iskreno zahvaljujemo vsem blagitu osebam, ki so počastile spomin pokojnika, bodisi da so darovale vence ali se udeležile pogreba.
Posebno se zahvaljujemo osobju kr. Preturrf za civilne stvari, čč. duhovščini, cenj. učiteljstvu ter godbenemu in pevskemu društvu ganljive žalostinike. Bog plačaj vsem!
Skedenj, 7. julija 1922.
Žalujoča družina SANCIN-KOTALJ.
za

Prodale se
Opatiji
Potpuna bravarska radiona sa sv'm od >snim spravama i raznim strojevima. Kupac može preuzeti čitavu radionu 54i same sprave sa strojevima.
Propitati se kod gosp. Ivana Brnčića Opatija, br. 323.	(458
plačuje po viSjlh cenah kakor vsi drugi kupci
ALBERT POVH - Trst, Via	46
grof Julij Arvdrassy aji mesto zadnjega Horthy, ki lahko ost
Hrvatin ni v zmedenosti niti odgovoril, marveč jo je zavil hitrih korakov v gostilno, kjer j Horthy, ki lahko ostane guverner. Končno jte skril ukradene čevlje pod klop. Toda še pa mora madžarska narodna skupščina preden je minulo četrt ure, je prišel za njim izvoliti Otona za kralja krone sv. Štefana.
PODLISTEK
I. S. TURGENJEV:
RUDIN
(Iz ruščine prevedel Ivaa Vouk.)
(34)
—	Ni mogoče! je vzkliknila Aleksandra Pavlovna.
—	Da, in pomislite, z mojim privoljenjem, to je ravno čudno! ... še sedaj se spominjam, kakšen kaos sem no<sil tedaj v glavi: vse se je zaobrnilo in prevračalo kakor v kameri obskuri: belo se mi je zdelo črno, a črno je postalo belo, laž je bila resnica, fantazija se je izpremenfla v dolžnost... Eh! še sedaj me je sram, ko se tega spomnim! Rudin, kajpak, ni obupal! On je z lahkoto plaval nad vsemi blodnjami in nespo-razumljenji kot lastovka nad jezerom.
—	In tako ste se razstali z vašim dekletom? — je vprašala Aleksandra Pavlovna in sklonila naivno glavo po strani in dvignila obrvi.
—	Razstal sem se... in nič kaj lepo se —j—IsvAH. »nenriietno in tilasna brez oo-
trebe glasno,.. Sam sem jokal in ona je jokala, in vragsigavedii, kaj je še vsega bilo ... Nekakšen Gordi je v vozel se je napravil — in treba ga je bilo pretrgat, a to je bilo bolestno! Sicer pa se vse na svetu obrne na <fbt.ro. Ona se je poročila z dobrim človekom in mi je sedaj hvaležna ...
—	Toda priznajte, vkljub temu niste mogli odpustiti Rudinu... je začela po kratkem molku Aleksandra Pavlovna.
—	Kaj še! — jo je prekinil Ležnjov: — jaz sem jokal kot otrok, ko sem ga spremljal v inozemstvo. Toda, da povem po pravici, tedaj se mi je vsedlo v dušo. In ko sem ga pozneje srečal v inozemstvu ..no tedaj sem se bil že postaral,.. tedaj še-le se mi je pokazal v svoji pristni luči..
—	Kaj ete pravzaprav odkrili na njem?
—	Vse to, kar sem vam pripovedoval' o njem pred današnjim razgovorom. Sicer pa je dovolj o njem. Morda se ie vse dobro izteče. Hotel sem vam le dokazati, da če sodim o njem strogo, ne sodkn tako, ker ga morda ne poznam... Glede Natalije Aleksejevne pa ne bom izgubljal nepoimb nih besed; toda obinHe pozornost na vafre-ffA brata.
—	Na mojega brata! Kaj pa je!
—	Opazujte ga vendar. AK niste ničesar opazili? —
Aleksandra Pavlovna je povesila glavo.
—	Imate prav, — je rekla: — res je... brat... že nekaj časa sem je nekam nenavaden ... Torej vi mislite...
—	TiSe! zdi se, da prihaja semkaj, — je zašepeta-1 Ležnjov. — In Natalija ni otrok, verujte mi, dasiravno je žalibog neizkušena kot otrok. Boste videli, to dekle nas bo še presenetilo.
—	Na kakšen način?
—	Evo, kako___Vedite, da ravno take
vrste dekleta se mečejo v vodo, vzamejo strup in tako dalje. Naj vas nikar ne moti njena skromnost: strasti so v njej silne in tudi značaj ima — in kakšen Se!
—	Zdi se mi, da postajate poetični Takšnemu flegmatiku, kot ste vi, se moram tudi jaz zdeti vulkan.
—	Nikakor ne! — je rekel z usmevom Ležnjov. — Kar se pa značaja tiče, — vi, hvala Bogu, ipkA nimate značaje.
—	Kako naj si razlagam to vaio pre-Amt?
—	Toda oprostite, to je bil največii kom-
nhn ani -
m
I I
1 I
I I
JADRANSKA
Delnttka slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000
Dunaj, Opatija, TRST. Zadar. o>
AfHirani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd in njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelsl, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu.
AfHirani zavod v New-Yorku ; Frank Sakser Stade
Bank«
PO
47» ki jih
IzvrSuJe vse bančne posle.
PREJEMA VLOGE
na hranilne knjižice in no tekoči račun ter jib obrestuj
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, sporazumno s stranko določa od sluča]a do slučaja.
' ■ Daje v najem varnostne predale (saffes)
Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa dl Ritparmio štev. 3 — Via s. NtcoM iftev.
Telefon št. 1463, 1793, 2676. Blagajna posluje od 9. do 13. ure.