bha|a ob 4 zjutraj. Stane celoletno .. 180 S nesečno.......15 . ca zased, ozemlje ■ 300 , ca Inozemstvo . . Oglasi za vsak min vtSlne stolpca (58 mm) . S K ■tali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 ■ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Urednlitvo: Miklošičeva cesta it 16/t Telefon St 72. (loravnlštvo: Sodna ulica it S. Telefon it 36. Račun kr. pošt Cek. urada štev. LL84& Ljubljana, 14. decembra. Deželni predsednik dr Brejc ter poverjeniki Verstovšek. Sernec in Jan so dali ostavko Ravnali so tokrat doslednejše nego lani, ko je navzlic izstopu drja. Korošca iz kabineta in prehodu SLS v opozicijo klerikalna deželna vlada se je z zobmi in nohti držala, da se jo je moralo skoraj nasiloma opozoriti na pravila politične logike. Danes smo poročali iz Beograda, da se bodo spre- j membe v deželnih vladah izvršile šele! po sestavi novega kabineta. Kakor vse! kaže, bo postala ta zadeva aktualna; prihodnji teden. j Razveseljivo je, da je beograjska | vlada tokrat postopala jako ekspeditiv-j no. Tekom štiriindvajsetih ur so bili klerikalni člani deželne uprave razrešeni in vodstvo deželne vlade je bilo izročeno dr. Pitamicu kot provizorične-mu upravitelju. Nova vlada se bo morala odločiti da nadaljuje sedanji sistem, ali pa da ustvari do rešitve ustavnega vprašanja drugačen provizorij. Mi smatramo, da bi bil že sedanji trenutek ugoden za prehod iz starega stanja državne uprave v nov sistem. Mi imamo dovolj na tem, da je ministrski svet strogo politična korporacija. Ker je naša država parlamentarna, bo vlada vedno izraz strankarsko-politične kombinacije moči v parlamentu in klic po »strokovnih ministrih" in kakor se že imenujejo vse te naivne zahteve, ostane pobožna želja. Toda videli smo, da imamo ene politične vlade več kot dovolj. Nobenega povoda ni, da bi sestavljali tudi še pokrajinske administracije po strankarskih načelih. Pokrajinska uprava se mora da se tako izrazimo, depolitizirati, ako hočemo, da bo dobro in v redu funkcijonirala Pri deželni vladi ne rabimo dobrih politikov, rabimo dobre upravnike. To načelo je v najožji zvezi s celim ustavnim vprašanjem. Ako bi zmagal avtonomistični program slovenskih klerikalcev. potem se bomo v Ljubljani igrali še svoj poseben parlament in sestavljali svoje posebne kabinete. In če bo v ljubljanskem parlamentinu drugo razmerje strank nego v beograjskem parlamentu, potem bo ljubljanski kabi-netič se igral lahko dvoboj z beograjskim kabinetom — na stroške prebivalstva in v posmeh vsi Evropi. Urejena država pa takih iger ne prenese. Izhod je torej v depolitiziranju pokrajinske državne uprave, ki bo šele omogočilo uvedbo zdrave samouprave. Demokrati so to stališče že dolgo zastopali in vprašanje je bilo že aktual no, ko je nastopil prvi Vesničev kabinet Klerikalci so se vedno z vso silo branili nevtralizacije, češ, da se to pravi »odrivati ljudstvo", kakor da bi ljudstvo imelo kakšen vpliv na klerakal. samodržce v deželni vladi. Takrat so hoteli za vsako ceno imeti v svojih rokah priprave za občinske in državnozbor-ske volitve in prepričani so bili, da je „zmaga njihova..." S sestankom ustavotvorne skupščine završuje prehodna doba v našem ustavnem življenju. Gotovo je, da bo morala nanovo urejena država izločiti svoje pokrajinske uprave iz itak že kompliciranih odnošajev med političnimi strankami. Čim prej se narodu pola kaže blagodejnost take ureditve državne administracije, tem prej bo tudi razkrinkana avtonomistična gonja, ki dopoveduje ljudstvu, da brez Brejcev in Verstovškov ni mogoče živeti. Ta recept pa ne velja seveda samo za Ljubljano in prav gotovo se bo rav-notako dobro obnesel v Zagrebu in v Sarajevu. v Demisija kabineta. Izenačenje profesorskih pisž Beograd, 14. decembra. (Izvirno). Minister za prosveto je danes predložil ministrskemu svetu uredbo o izenačenju profesorskih plač v novih krajih s plačami profesorjev v Srbiji ter je vstrajal na tem, da se mora izenačenje takoj izvršiti. Po daljšem posvetovanju je ministrski svet odobril predlog mmistra Pribi-ževiča. Uredba o izenačenju profesorskih plač izide v najbližjih dneh v «Službenih Novinah». Praga, 14. decembra. (Izvirno). Predsednik Masarvk je sprejel danes V avdijenci bolgarskega ministrskega predsednika Stainboliskega, BEOGRAD, 14. decembra (Izv.) Na dopoldanski seji ministrskega sveta je ministrski predsednik Ves-nič pr- dložil, da vlada Je danes poda ostavko. Poudarjal je, da je sedanji kabinet dovrš'1 za narod in državo koristno delo. Te v rajbližjih dneh se konstituira «s{*vo prinaša v svoji 42. številki pozdravno pesem dr. Tugomira Alaupoviča «Danu jedinstva*. Dr. Vlad. Varičak priobčuje svoje predavanje o Einsteinovi specialni teoriji relativnosti. Einsteinova teorija je vzbudila v današnjem svetu toliko zanimanja, da je vsakemu potrebno, da se s tem seznani. Zanimivo je, da smo imeli Jugoslovani že davno svojega učenjaka, ki je tudi prinesel svoje misli o tem vprašanju: Ruda Boškovič. O vsem tem poljudno piše Varičak v svojem članku. — Juraj Demetrovič razpravlja o izidu volitev in podaja nekaj optimističnih misli o konsolidaciji državne misli — Pravnike bo zanimal članek o reformi juridične-ga študija p-i nas. — Smotra prina- Haroinina sa »Jutro" znaša tudi od novega leta napraf za 1 mesec . T " i . 15 K za Četrt leta .... 45 K za pol leta.....SO K za celo leto . . . . 180 K NaroCni< bijo mnogi gospodje v nemškem razgovoru z nemškimi strankami bra potrebe nemška krajevna imena, in ena zadnjih številk Uradnega lista prinasi dvojezičen vpis neke celjske firme, in v nemškem vpisu oznako »beim kgL Kreisgericht in Glli". Zahtevamo, da se našim uradom osveži spomin in da se pisma, brzojavke, paketi, telefonati itd., naslovljeni v takšne kraje, zavrnejo in da opozarjamo, da je »Cilli" bilo »hcute und nimmer", mesto njega pa da obstoja samo naše Celje. Upamo, da nam poziva ne bo treba ponoviti! * Govornik »poskusnih juncev" gosp. Hinko Lebinger iz Litije v današnjem »Slovencu" taji. Tega sicer ne more utajiti, da ni bil svoje dni liberalec ali oblažuje svoje liberalstvo s tem, da je bil le mlad in ponižen liberalec, ko pa pa je prišel v leta in k pameti, pa je postal klerikalec — to se sliši nekako • »Poverjenik n. r." g. Golia. Mini- tako kakor ona prispodoba o Tirolcu ia strstvo je odločilo, da g. Golii ne juncu. — Kar pa se tiče Lebingerjevs gredo niti naslov, niti prejemki po- nagrade, se zanjo ne moremo vrfpo- verjenika na razpoloženju. Zado£ ganjati, tej« t:uJ_ . i . -i,*« vi na. ki je v svoji štev. 1J1 oa zo.no- * ^ č**?1 vembra dokazala, da je Lebinger pisal vladnega tajnika, za kar je bil pred ^^ ^^ j !č učitelju v Tr- kratkun imenovan. Zanimivo pa je, da je na svojem klerikalnem shoda si je g. Golia — še predno je pri- ^ y javorjih govoril poskusnim jun-šla ministrska odtoka — nakazoval con. če gospod Lebinger obljubljene povfrjouško r4ačo sam in brez ved- nagrade ni izplačal je to zadeva njego-noati katerekoli oblasti. Preiskava, ki ve poštene besede. On seveda dobro ve. se je pred kratkim vršila na okraj- da obljubljenih zapadlih nagrad nI nem glavarstvu ljubljanskem, je nam- mogoče izterjati sodnijskim Potom. Kar rtf Hntmala Aa ni i«» tr Golia kot Pa « fače moledovanje g. Lebmgerja nf za vstop v demokratsko stranko, mu pa vodja okrajnega glavarstva sam n * ^ »podatki poetrežeta okrajno taj-kazoval povegeniško plačo m ro iz ^ jg^ Lit^ito pa tajništvo JDS uradnega pavšala okrajnega glavar- v Ljubljani, ki hranita njegove jnob stva. Tako je nastala diferenca nad j*.« K°t • Vri rezervni oficirji, ki se nahajajo pmskave poravnal. Kake posledice y vabijo, da se udeleže slo- bo imelo to postopanje g. Gobe se se V£Sn£ sl'užbe božjc v onijormi v stolni ne ve, ker je več kot gotovo, da bo ^^ gy Nikolaja na dan 17. L m. ob klerikalna stranka svojega bivšega i o. uri, ki se vrši v proslavo rojstnega poverjenika ščitila za vsako ceno. j dne Njegovega Visočanstva presbiona- * ? z&smefe. Da, v zasmeh! Imamo slednika Aleksandra. Istotako ae cz. že predoise, da se morajo v našem javnem življenju rabiti samo slovenska ipjepf wjših kfajg. In svoječasno so rezervni oficirji uljudno vabijo, da st udeleže svečane zabave s plesom,-' ki ae vrfi isti dan cb 20. uri min. i IfelM 3voranj hotela »Union*. O3elo'ž* &2aVBe nafitvfe ntfupfl a fcvafl-J službeno, dovoljeno je: pantalonl in de 8000 parov op^ov, 8600 parw vo-, • • 'jaških čevljev, 5.454 oblek m 20.000' metrov ameriškega platna. Stroški za te nabavke znašajo dva ia pol milijona dinarjev. • Vldiranje potnih listov. Mednarodna konferenca v Parizu jr naglašala pnmanjKiiaj, nar uci<* ^ j rok veljavnosti prsijsa na ieio uai. kem številu potrebnih ne male skrbi. | Nemčija je prva sprejela ta predlog ter Zadruga se zato obrača na siovensko j ^žaia takso na 10 mark. Tudi med javnost s prošnjo, naj ji ta priskoči na gvjco jn Nizozemsko se je dosegel r.pc pomoč. Prispevki naj se oddajo članom, ra2um da vdajata ti dve državi visa nabirateliem, ki bodo med božičnimi j ^^0 z enoletno veljavnostjo. Beo-počitnicami opravljali častno nalogo Igraje „Trgovinski 01asn'k" predl.-ga, nabiranja, kjer pa teh m, pošljejo naj n?j ^ tudi v Jugoslaviji podaljša ve-se prispevki na Jadransko banko v Ljub- : ; nvnost policijskega visuma na eno le-ljani, na jačun ..Slovenske dijaške za- to in na| vla^a takoj prične pogajanja z vranjimi državami za recipročno postopanje. Sedaj velja visum — kakor znano — le za enkratno potovanje. • D?«k*n» zveza Beograd-Budimpe-šta-Praga. Na mednarodni železniški konferenci v Bemu je bilo med drugim __________________________________________sklenjeno, da se od 1. junija 1921 uve- stvo narodnega zdravja ie odredilo, da de direkten vlak Beograd-Budimpešta-bodo lekarne odslej odprte od 7. do po' i praga druge v Pragi". * Prisega. Novi gojenci v?jre akademije so položili prisege pred zastavo 2. pešpolka. Slovesnosti sta prisostvovala vojni minister in upravnik vojne akademije. • Reforma lekarniške službe. Ministr- bele rokavice. Kdor nima službenega odela, zamore priti v civilne n svečanem odelu z legitimacijo. — Komandant mesta. • Slovenska dijaika zadrega v Pragi je štela v šolskem letu 1919/20 170 čla- „a konferenca v r«i'u u^iooaia nov. letos pa že 203. Od teh je vec ali ; trebo olajgav M potnih rmmrt med, "" manj podpore potrebnih 90 %, kate-1 Sržavami ter predlagaj .9u uv i«.j«. avstrijske krone 28 do 28.50, levi 150 do 160, rublji 70 do 75, češke krone 165, funti 490 do 510, franc. franki 865 do 880, napoleondorji 484 do 485, marke 202 do 203, leji 2C0 do 205, lire 515 do 522. tesar blaga Banks za Primorje . « Trg. obrt banka • . « lir" eskomptna .<11 Banka Brod na Savi • « Jadranska banka . < ■ lugoslavenska banka . « Ljubi iaoska kred. banka < Narodi;a banka 1 • ■ Praštcdiona . . ■ > ■ Rečka pučka . • « • • Srpska banka « 1 » ■ Goranin .<•••( Slavonia t 1 ■ « « ■ Gutman •••>>• Beograd, valute: dolarji 1000 870 1580 1800 866 870 1650 1900 685 630 800 1050 660 655 $950 90 0 600 605 «80 780 SOC 1160 U7G 170G VSVKiMif rm ma» %tw»»«j» 37»50 dO 37.60. funti 124 do 126, franc. franki 220 do 222, Ure 130 do 132. leji 51 do 51.50. levi 41 do 42, marke 51.50 do 52, avstrijske krone 7 do 7.20, napoleondorji 122 do 123. Devize: London 132 do 132.50, Pariz 222 do 224, Ženeva 580 do 585, Praga 43 do 43.50, Dunaj 6.40 do 6.50, Berlin 51.50 do 51.75, Milan 133 do 133.25. Dunaj, devize: Zagreb 399.50 do 404.50, Berlin 883 do 889, Budimpešta 99.50 do 101.50, Milan 2275 do 2295, Zurich 10.225 do 10.275. Valute: dinarji 1590 do 1610, franc franki 3830 do 3870, švicarski franki 10.200 do 10.250, češke krone 745.50 do 750.50, leji 847.50 do 857.50, levi 735 do 745, lin. 2265 do 2285, marke 883 do 889, rublji 317 do 323. Avstr. kronska renta . • > ■ „ majska renta . • » « Ogrska kronska . • ■ • « V. avstrijsko vojno pos. « . Turške srečke ....»« Kreditni zavod za trg. In Ind. Anglobanka ...... Bankverein «««««»• LUnderbank ...... AvstroOgrska banka . . » Bosanska zemaljska banka . Zivnostenska banka . • • • Državne železnice < ■ > 1 Lombarde ..<>•*• Alpine-Montan . . * ■ * Praška železna industr. > . Levkam, papirnica . . Praga, devize: Berlin ------ 120.75, Beograd 229 do 231, Dunaj 13.70 do 14.70, Budimpešta 13.70 do 14.70, Sofija 99.50 do 101, Zagreb 56.50 do 57.50. Bukarešta 119.75 do 121.25, jugoslovanske note 220 do 222, Newyork 87 do 88, London 307 do 309, Pariz 521 do 524, Milan 309 do 311, Berlin 119.50 do 120.75, Zurich 1378.50 do 1381.50. Berlin, devize: Newyork 87.297 do 87.455, London 260.20 do 260.80. Pariz 435.55 do 436.45, Milan 256.20 do 256.80 Dunaj, stare 19355 do 19.375, Praga 83.525 do 83.725, Budimpešta 13.23 do 13.27, Švica 1160.30 do 1162.70. Ziirieh, devize: Berlin 8.60. Newyortc 650, London 22.47, Pariz 37.65, Milan 22.35, Zagreb 4.40. Praga 7.25, Bukarešt 8.50. Budimpešta 1.25, Dunaj 1.65, žigosane 1.05, Varšava 1.05. 98-50 98 60 187 60 S140--1895--1241— 1260 — 1879-- ir&9 60 8915-*-6110-— 23H0-— 5220 — 18990-— 8350-— 119.25 do ve ia dosegli s tem svobodno razpolaganje s svojim imetjem v Veliki Britaniji. = Konferenca nasledstvenih držav, ki bi ae morala pretečeni mesec vršiti v Bratislavi se vrši v decembru na Dunaju, kjer ae posvetuje tudi mednarodna donavska komisija. Konference ae udeleže vse nasledstvene države. Pml-met konference bodo gospodarska, že-lezničaraka, poštna fa telegrafska vprašanja. Vremensko poročilo. Ltnfclun« m n»<1 mn-ieni _ B • o (4. ime 1*. dre U fes .L T. U. ari iL uri i 75» l 7SS4 7SS8 n rs fT Vabo* Nato I 1« normalna —t t Srtaitfa vferejania _ Vnmaoaka aaporad: %—-------- tteiaat nham dtM <*> i « * « u M. deo. ob 7. uril Crikvenleai tem o-7 obt. pad.o-8. Dunaj t tem —a 0. ojavlja< jo? Slabost? Oj, kako tu ublazujejo bolečine in utrjujejo telo masaže s Feller-jevim pravim Elza fluidom! 6 dvojna-tih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 K Državna trošarina posebej. DOBER DAN! in nikakih bolečin ne boJae imeli, če uporabljate Fellerj« Elsa fluid in Elsa krogljice. 6 dvojna-tih ali 2 špecijalni steklenici Elsa fluida 42— K. 6 škatljic Elsa-kroglic 18— kron. Ideal vseh sredstev za negovanj« lepote so Fellerjeva obrazna pomada močnejše vrste 15-— K Fellerjevo pravo medidnalno Ulijno mlečno milo a znamko „Elsa« 10—. Fellerjeva Tan-nokina pomada za rast las, veliki lonček 15— K. — Tudi vsi drugi Ela* izdelki tvrdke Eagen V.Feller . Donji Stubici, Elsa trg it. 351 na Hrvatskem so vseskozi zanesljivi in priporočljivi Prigode gospoda Capina. Roman. (Prevod iz švedščine F j ' (Dalje.) Dalje moramo omeniti, da je Mr. Kenyon na temelju par stotin prijav-1 jenih slučajev o pojavljanju ponarejenega denarja in po vestni preiskavi vseh dostav mogel ugotoviti, da se nahaja glavni stan ponarejevalcev med Holbornom, Kings-Crossom. Regentsparkom in Tottenham Court Roadom. Ta del mesta je bil na njegovem tlorisu mesta Londona ravno-tako bel, kakor je bila na vseh zemljevidih bela Afrika pred začetkom Stanleyevih raziskavanj. Ker pa je dokazano, da ponarejevalci denarja svojih proizvodov ne razpečavajo nikdar tam, kjer jih izdelujejo, zato je Kenyon opravičeno domneval, da je pogodil glavni stan ponarejevalcev. Toda vsa najvestnejša raziskavanja in opazovanja niso prinesla najmanj-ega uspeha.. Omeniti moramo še Kenyonov izlet v Amsterdam in njegov obisk v bančnm uradu, kjer je mogel le ugotovili da se strinjajo o-pisi osebe, ki ie tu oddala ponarejeni denar, točno z opisom osebe, si je nastopala v Londonu v maski lorda Caxtona. Potem je sledil njegov obisk v najsvetejšem svetišču angleš- ke banke, v tiskarni za bankovce! tudi tu je bil rezultat Kenyonovih raziskavanj negativen, dasi so mu vse njegove teorije dokazovale, da so si morali ponarejala denarja na ta ali oni način prisvojiti posebne vrste papirja, ki je določen za tisk bankovcev, ker ta papir je fabrikat take vrste, da bi ga mogli le težko ponarediti. Toda ne! V tiskarni je bilo nastavljenih le malo delavcev, ki so imeli vsi jako dobre plače in sc se vedno bali, da kaj zagreše, pa potem izgube svoje delo, zato na njih ni mogel pasti niti najmanjši sum. Poleg tega so jih pa vsak dan do /ečkrat strogo preiskovali. »Spremembe v službenem osebju ?" je vprašal Mr. Kenyon. „Yes, eden je umrl Mr. Kenyon, Tom Jeffries. ki je bil tukaj paznik." „2e dolgo?" „Pred tremi meseci!" ..Papirji?" „Vse v redu! Izvolite, poglejte: zdravniško spričevalo, pogrebni izkaz, vse! Ne, tu ne najdete ničesar Mr. Kenyon, sicer pa kakor se vidi ponehuje razpečavanje ponarejenega denarja. Že tri dni nismo imeli nobenega novega slučaja." To je bilo tudi res, kar je moral Mr. Kenyon žalostno priznati in zapustiti tiskarno bankovcev. Po izvršeni slepariji pri Dion-Bouton družbi, ki se je izvršila v nedeljo, 26. aprila je naenkrat prenehalo, kakor začarano, pojavljenje ponarejenega denarja. A od tega dogodka so minuli žr trije dnevi! Trije dnevi! Da, ostenejo mu še štiri dnevi, a on mora izpolniti svojo obljubo. Trgal ri je rvoje rdeče lase in malo je manjkalo, d? si ni v obupu nad svojo prenagljeno babavostjo, ki jo je objavil v „DaUy Mailu", raztrgal svojo elegantno obleko. V kako čudno stvar se je vendar vpletel! Priti stvari na dno, je bilo ravno absurdno, nevarno. Dve največji slepariji — pri družbi Dion Bouton in v Amsterdamu — nista pustili za seboj nobenega sledu. Ti dve slepariji sta bili aranžirani pač z največjo spretnostjo. Toda sto in sto malih slučajev bi moralo vendar pustiti kakšen sled, ki bi omogočil gotove zaključke, posameznosti bi se morale vendarle pojavljati, zločinci vendar niso mogli blaga, Id so ga nabavili za ponarejeni denar, meni nič, tebi nič spraviti s sveta Ali vsi slučaji sleparij niso vodili do enega ampak do sto zaključkov; posameznosti se niso ponavljale, ako so se ponavljale, bito je to le v enostranskih fantazijskih izjavah mnogih prič in, zdelo se je. da so znali zločinci sebe, kakor tudi za ponarejeni denar nakupljcne stvari na čudovit način z?čarovati. da jih ni mogel izslediti nikdo. S pritajeno in divjo jezo je razvijal Mr. Kenvon svojo edino preostalo teorijo in vsako jutro je meral konstatirati, da je za en dan bližje svoji propasti. V četrtek, 1. maja je prišel predpol-dne ponižen in popolnoma spremenjen gospod Kenyon na policijo v Scotland Yardu, da sc informira o novih delaljih. Z ironično uslužnost-jo se je trudila detektivska centrala, da stavi Mr. Kenyonu vsa mogoča pomožna sredstva na razpolago. S tihimi in ponižnimi željami, da bo dobrohotno nebo vendar na koncu koncev dalo polazno točko, je stavil na službujočega uradnika svoja vprašanja, a dobil je vedno en in isti odgovor: .,Nič novega, Mr. Keny-on!" Ftoiel je zopet oditi, ko mu ; za-fclical trlad uradnik. „Še en trenotek, Mr Kenyon. Mogoče imam vendarle nekaj, kar bi vas zanimalo. Samo jaz mislim, da nima nobenega pomena. Pisarna londonske Countrv and Westminster banke v Holbcrnu nas je obvestil?, da so njeni uradniki redno našli mrd denarjem, ki so ga sprejemali cd enega svojih klijentov, gospoda Adolfa lavertissea. trgovca z raritetami na Southampton Roadu št. 138, večje množine ponarejenega denarja. Banka ne polaga na to u-rrotovifev nobene važnosti, ker je že dolgo vrsto let v poslovnih zvezah z gospodom Lavertissom, ki ima v bank? deponiran precejšen kapital. Ali vam bi mogla mogoče ta ugotovitev vendarle koristiti, da najdeta kako sled." „To ni verjetno' ]e Kenyon odgovoril trpko. .,V tej prokleti zadevi ne vodi nobena reč do uspeha. Kako dolgo pa že ima ta Lavertisse svojo trgovino?" „ Mislim da dve leti". „No da. O priliki pogledam £ njemu. Z bogom!" Kenyon je odšel, mše slabej-še volje, nego ie prišel. Pfuj, kakšna zadeva! In tekom štiriindvajsetih ur si mora, si mora biti na jasnem o zločincih! Da, to je verjetno. Izgleda, da je zagotovljen hiter in neslaven konec Kenvonove karijere. Tudi zadnja teorija, ki jo je še imel, ni obetala nobenega uspeha. Kaj pa *iaj napravi s tem Lavertissom? Pognal je na uro, ki je kazala ravno na poldne. Prerano je bilo za obed. Zato je vzel v vsej naglici prvi taksi, ki mu je prišel na pot, in iž njega je izv-fopil deset minut kasneje pred Lavertissovo trgovino v Southampton Roadu. „Končno ne škoduje", si je mislil, „če pogledam tu notri pred obedom ..." (Dalje prihodnjič.) Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. Obl. konces. zavod za pokončavanje podgan, miši in mrčesa, Kolodvorska ulica št. 39. 416 62-7 Bupi se taSfta, fanta. Našlo? se izve ▼ npravni^tvu »Jutra* Pisalne stroje Remington nudi trrdka 686 10—6 K. A. Kregar, LJubljana. Pltnifa CD krasna oprava za spalno llUUO a& sobo, bivša lastnina bančnega ravnatelja Elimpelna. Oprava je iz medi ter obstoji iz postelje, umivalnika, nočne in toaletne mizice, dalje iz dveh omar, od katerih ima ena omara veliko zrcalo, ter mize in stolov. Ogleda se lahko vsak delavnik od 10. do 12. nre in od 16. do 16. ore v deželni prisilni delavnici pri gosp. Smrečniku. 5"t »-i PlMlfa CD jedan elesrantau novi zatvo-11 litin OB reni fijakbr sa četiri sedež*; jedan brek pok ri ven i jedno polovno lako sedlo sa priborom. Upitati oprava < otra». *—i Oprava za trgovino (itelaie) 499 10-8 se takoj ppoda. Henrik Kenda, Mestni trg 17. Lepo božično darilo! Skoro nov daljnogled, *rrdke Oppenbeimer, sistem Pnrro. Pariš, Jumele a primes, se oeno prodi. Naslov: Anončni in infor. z-tvod Drago Base!Jak, Ljubljana, Cankarjevo nabr 6. 686 3—2 Obvestilo. Obve*čava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova ■ ela in popravila po najnižjih cent h Gotovi čevlji v zalogi. Turistovskl čevlji domačega Izdelka. 522 & Ant. in Jož. Brajer-Kapele Liubliana, Turjaški trg (Breg) št. 1. 03 62—28 CEVLJi na debelo m na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobijo pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 28. Trii se pošllla oo povzetju po vsem kraljestva. Kdor si lell nabaviti pristnega lo znanega haložana ia) si blagovtn pssiafltl M: Fma haloSka trgovina z vinom in drog pri Sveti Barbari v Halozah. 36-28 Srednje posestvo sa Dolenjskem ali ob hrvaški meji t potrebnim gospodarstvom se kupi takoi. (K lOO.OOO- -) ( Naslov pove Anončni in infonn. zavod Drago Beseljak, Ljnbljana, Cankarjevo nabrežje 6 Priporočamo domače tvrdke: Hali tipski h Ml qM || Izhaja polletno. Vsaki objava 4 t. Brusarnleai Vanino Vekoslav, Stari trg J. Kro|ačli Jamnik Anton, RoSna ulica 29. Semraic Jakob. GradiSče 5/L Žensko krofaStvoi Medved Rozi, Mestni trg 24/m. [d. p.] Mestni graditelji Treo Viltem. Gosposvetska cesta 10 Modlstke i Horvat Mlnka, Stari trg 21. Hribar Rozi, Rimska cesta 6. [d. p.] PuSkarjl: Kaiser F. K., Šelenbnrgora nI. 6 fl t L] Skladišče i Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d p.] Špedicija: Balkan, d. d., Dunajska c. 33. fd p.] Praktično in najceneje je, če kupiš ra božično darilo svoji soprogi za sušenje perila katere nudi v veliki izberi iz to J konoplje po zmerni ceni IVAN N. ADAMIČ, vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta 3i. Lastni izdelek! 690 Lastni izdelek! Trgovine: Oblat Aleks., zaloga čevljev vsake vrste, St. Petra cesta 28. Rogelj Marija, manufaktara, Sv. Petra j ce. ta 38. Sandrln i, zaloga usnja, podplatov! itd. na debelo, Mestni trg 6. ! Mikui L, izdelovanje dežnikov, Mestni j trg 15. f 20] j Sax Ivan, konfekcijska trgovina, Stari i tre 8. -1 Ursu-Mi 10 Ravnlhar Ivan, St Petra cesta 44. Rune s Strojne načrte In proračuni Ign. Pe-trowiCZ, Celovška cesta G6. [d. p ] Obratno ravnateljstvo južne železnioe Ljnbljana potrebuje Prošnje, opremljene z domovinskim, krstnim listom, šolskim in nravstvenim izprifievalom ter izpričeralom o dosedanji zaposlenosti, naj ve predložijo na Obratno ravnateljstvo južno železnice, odd. III/4, Ljnbljana. _ pristno norveško je sveže došlo in se dobi na drobno — in na debelo. — Drogerija „SANITAS", Celje. 62« 6-4 f RUDOLF PEVEC gl trgovec v Mozirju ^ nazr? .J m. 'a sem otvoril svojo podružnico v Beikl v Sremu v ma bližini Beograda ln Novega sada ter bom mo?el najkulautneje ter •H po najnitji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pienloo, koruzo, Ječme- Ino«, oviem. vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, s ?car'ovSklm In banatokim vinom. Naročila naj se pošiljajo n«ravnost tvr-iko Rudolf Peveo v Beikl v Sremu. — Brzojavi: Peveo, m B;*ki - Srem. §| Nakup oval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati z M v»ko dni?o trrdko. Ohenem se bodo tamk j prodajalo deske, les ln a fiiCfL Slovencem se bodo brezplačno dajaie eventualne informacije. ' Za mnogobrojna naročila se priporoča 585 23 1 tffi Rudolf Pevec. B I a B i a a i a i MARIJA TICAR =Ljubljana — Šelenburgova u ica priporoča: Božične ia novoletne razglednice Koledarje vseh vrst Veliko zalogo krasnih daril 110 20 1. SANDRIN LJUBLJANA. 660 3—2 Velika zaloga kož, podplatov, gonilnih vsakovrstnega Jermenov in boksa. na debelo. Mestni trg ft. Za Božič in Novo leto O za otroke: Bob ln Tedl, mladinska povest s slikami, brai.24 K, ves. 30 K, po pošti 8 K več. za odrasle: 'il Anattii« France: Pin^vlnskl otok, brol 42 K, po pošti E S-40vefc Shakespeare-Žnpasčit: Sen kresno me«, brol 82 K, vez. 28 K, po pošti 2 K več; Keiik: Zgodovina Srbov, Hrvatov ta *UvwtMV, L ia IL M, skupaj 67 K, po poM K MO Te«. uL S. Naročila na Tiskovne v X.Jnbljanf, Knjige so najcenejše darilo. f Božično sporočilo gg. trgovcem itdJ i O ■ -———— J § Karamelke „Kolinea"f prvovrstne češke sladkorčke < 0 ima v zalogi 681 8—2 j 1 lii&Ijmsfca \mmmi inffii, Ljubljana. Mmm če ta it. 18 | ® k t ingoslov. reprezantirtlnja to/srne „KrJinea", Kolin. O Cena Izredno nizka I Oddaja se samo v zabojih po ICO kartonov. . o Brzojavi: Someroljala, Ljubljana. Telefon: 408 j OO000000000000000000000002000000000000000000000000001 I Naročajte In širite sledeče leposlovne knjige: Franoe-Debel Jak: Pingrinski otok. Roman. Cena broš. 42 K, po pošti pripor. 2 K 40 v več. Dostojevskij-I.evstik: Besi. Roman v IV. delih. BroS. 36 E, vez. 46 E. po pošti pripor. 4 K 60 v več. Oonoourt-Pastuikln: Dekle Eliza. Roman. Broš. 10 E, vez. 16 E, po 0«rvwteJsorU: Tri novele. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošti 1 K 80 v več. Shakespeare - Zupančič: Sen kresne noči. Broš. 22 E, vez. 28 K, po pošti 1 K 80 v več. . _ Aato Debeljak: Solnee in sence. Broš. 10 E, vez. 16 E, po pošU 1 K Stritarjeva antologija. Uredil dr. Iv. Prijatelj. Broi 18 E, po pošti 2 K 60 v več. , _ ,, Josipa Jurdiia zbrani spisi. Druga izdaja Uredil dr. Ivan Pnjatelj. I. zvezek broš. 20 E, po pošti 3 E več, IL zvezek broš. 22 E, po pošti S E 60 v več. Knjige se naročajo pri založništva: Tiskovna zadruga v Ljubljani, I Sodna ulioa. 6. 66 17